GEOGRAFSKI OBZORNIK STANDARDIZIRANA IMENA DRŽAV V SLOVENSKEM JEZIKU Drago Perko UDK 81 '373.21 STANDARDIZIRANA IMENA DRŽAV V SLOVENSKEM JEZIKU Drago Perko, dr., Geografski inštitut ZRC SAZU, Gospo- ska 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Članek predstavlja standardizirana neuradna kratka, urad- na kratka in uradna polna imena držav v slovenskem jezi- ku, ki jih je za slovenski standard SIST ISO 3166 pripravila Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Repub- like Slovenije. V članku iz prejšnjega Geografskega obzornika smo opisali nekatere probleme pri zapisovanju imen držav v slovenskem jeziku in predstavili sporna ime- na držav, v današnjem prispevku pa predstavljamo standardizirana imena držav v slovenskem jeziku. Formalno je problem zapisovanja imen držav v slovenskem jeziku rešil slovenski standard (SIST ISO 3166:1996) z naslovom Kode za predstavljanje imen držav in drugih ozemelj, ki ga je sprejel, založi l in izdal Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za znanost in tehnolo- gijo (2). Slovenski standard, ki je enak mednarodnemu standardu ISO 3 1 6 6 : 1 993 , obsega imena držav in drugih ozemelj ter njihovo dvočrkovno, tričrkovno in trištevilčno kodo. Prevod imen držav se naslanja na predlog imen držav, ki ga je sprejela Komisija za stan- dardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slo- venije. Za nas so zanimiva predvsem standardizira- na imena držav. Slovenski standard loči tri različice imen držav: neuradno ime, uradno kratko ime in uradno polno (dolgo) ime države. Neuradna slovenska imena dr- žav so v celoti povzeta po predlogu Komisije za stan- dardizacijo zemljepisnih imen, uradna kratka in urad- na polna imena pa temeljijo na tem predlogu ter iz- virnih predlogih imen držav v angleškem in franco- skem jeziku, kakor so jih za mednarodni standard Organizaciji združenih narodov predlagale države same. Kot primer poglejmo Slovenijo, Rusijo in Libi- jo: neuradna imena so Slovenija, Rusija in Libija, urad- na kratka imena Slovenija, Ruska federacija in Libij- ska arabska džamahirija, uradna polna imena pa Republika Slovenija, Ruska federacija in Socialistič- na ljudska libijska arabska džamahirija. Pri večini dr- žav je neuradno ime države enako uradnemu krat- UDC 81'373.21 STANDARDIZED NAMES OF COUNTRIES IN SLOVE- NIAN LANGUAGE Drago Perko, Dr., Geografski inštitut ZRC SAZU, Gospo- ska 13, 1000 Ljubljana, Slovenia The article represents the standardized unofficial short, offi- cial short and official complete names of countries in Slove- nian language, prepared for the Slovenian Standard SIST ISO 3166 by the Commission for the Standardization of Geograp- hical Names of the Government of the Republic of Slovenia. kemu imenu države, zato v preglednici navajamo le neuradna in uradna polna imena držav. Pri neuradnih slovenskih imenih držav je Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen upo- števala pravila slovenskega pravopisa (1) o pisanju tujih zemljepisnih in tujih osebnih imen v slovenskem jeziku, ki jih poenostavljeno lahko zapišemo: • 1. pravilo: imena držav slovenimo (podomačuje- mo), • 2. pravilo: znana zemljepisna in osebna imena slovenimo, • 3. pravilo: manj znana zemljepisna in osebna ime- na ohranjamo v izvirni obliki (izvirnik za iatinič- ne pisave, transliteracija (prečrkovanje) za nela- tinične pisave). Iz teh treh pravil je komisija želela določiti eno samo, preprosto, razumljivo, sistematično in nedvoum- no pravilo, ki naj bi brez izjeme veljalo za zapis vseh držav v slovenskem jeziku. To pravilo se glasi: • Imena držav v slovenskem jeziku slove- nimo, v izvirni obliki pa obdržimo le ti- ste sestavne dele imen držav, ki so oseb- na imena ali manj znana zemljepisna ime- na. Pri pridevniški rabi osebnih imen uporabljamo svojilno obliko. Tako je 1 85 imen držav v celoti slovenjenih, os- tali pa sta dve imeni po manj znanih zemljepisnih imenih in še osem imen držav po osebah, kamor je komisija prištela tudi imena svetnikov, saj za manj znana svetniška imena nimamo ustreznih slovenskih imen, nesistematično pa bi bilo, če bi nekatera ime- na slovenili, druga pa ne. Državi, ki imata v svojem imenu manj znano zem- ljepisno ime, sta Gvineja Bissau, ki je dobila ime po mestu Bissau in ima prvi del imena slovenjen, drugi del pa v izvirni obliki, ter Sierra Leone, ki ima ime 18 GEOGRAFSKI OBZORNIK a> > o >N "D O (D E o — CL O O i/> C C "O CD t; -o o g Z J u u u u u (J N "O i i o o D O) 3 O >N "O O O) -E E o — O- o o-m C C "O trt o C» C o 03 o > C O "D >N a "D z> -o D ro 15 C 3 o a CT> D 3 C a O "O O C ~ri 03 o a> Q_ N 3 O 3 O O D D C "O 15 13 'a 0 ^ CL D-0) N 03 Ĉ Z) > a; C o O "a a> C D (rt C a D CD <13 -D cn N 3 3 3 3 C o o O trt "D C O 15 C O o" a> 03 _Q a> N 3 3 3 O O _ C\l IV. 00 co 00 '— '— •— ' — "O C O CO U E D Z (1) 6 *o E O . "O oo - o X : o i Z o > o 0 1 > o . oo S . E E D Z O o < (J 00 "O o - O E M CL 03 O o E a w> o M D E < _ o E o M O o - O E M a o o E o co o in E (J E < - O o D -Q O E o M O O o 24 GEOGRAFSKI OBZORNIK po gorovju Sierra Leone in ima oba dela imena slo- venjena. Po svetnikih, ki jih obdržimo v izvirni obliki, ima ime pet držav: Saint Kitts in Nevis, Saint Lucia, Saint Vincent in Grenadine, San Marino ter Sao Tome in Principe. Svojilna oblika osebnega imena je del imena pri treh državah: Marshallovi otoki, Salomonovi otoki in Saudova Arabija. Pri imenih držav po pomembnih rodbinah se je komisija odločila za slovenjenje, torej za Luksemburg in Lihtenštajn in ne Luxembourg in Liechtenstein, če- prav bi do neke mere tudi imena rodbin lahko šteli med osebna imena in jih pisali v izvirniku. Pisava Lih- tenštajna v slovenjeni obliki je edina prava novost, ki jo je sprejela komisija. Pri ostalih imenih je komi- sija le izbrala tiste obstoječe različice imen, ki so us- trezale sprejetemu pravilo. Izmed različic za Centralnoafriško oziroma Sred- njeafriško republiko in Kapverdske oziroma Zelenort- ske otoke se je komisija odločila za bolj slovensko različico, torej Srednjeafriško republiko in Zelenort- ske otoke. Pri državah nekdanje Sovjetske zveze v srednji Azi j i se je komisija odločila za končnico -stan in ne končnico -¡¡a, torej za Kazahstan, Kirgizistan, Tadži- kistan, Turkmenistan in Uzbekistan, podobno kot to velja za sosednji državi Afganistan in Pakistan, ki spa- data v isti kulturni krog. Komisija je ugotovila, da ni razloga, da bi Juž- no Afriko pisali kot Južnoafriška republika, saj bi bi- lo to podobno, kot če bi za Slovenijo pisali Sloven- ska republika. Prav tako ni razloga, da bi za Hrvaš- ko uporabljali iz hrvaškega jezika sposojeno Hrvat- sko, ali da bi za Moldavijo uporabljali romunsko ime Moldova. Uradna polna imena držav razdelimo na več skupin. V prvi skupini uradnih polnih imen nastopa krat- ko ime države kot samostalnik: na primer slovensko Republika Slovenija in angleško Republic of Slove- nia, slovensko Država Izrael in angleško State of Izrael, slovensko Kraljevina Belgija in angleško King- dom of Belgium in podobno. V drugi skupini nastopa kratko ime države kot pri- devnik: na primer slovensko Francoska republika in francosko Républigue Française, slovensko Češka re- publika in češko Ceská Republika, slovensko Portu- galska republika in portugalsko República Portugue- sa, slovensko Ruska federacija in rusko Rossijskaja federacija, slovensko Gabonska republika in franco- sko République Gabonaise in podobno. V tej skupi- ni je le 1 2 držav. V tretji skupini so države, ki imajo kratko ime ena- ko polnemu imenu: na primer Avstralija, Barbados, Eritreja, Irska, Romunija in podobno. Sporna so predvsem uradna imena zvez (angleš- ko Commonwealth), ki smo jih običajno prevajali pri- devniško (na primer Commonwealth of Bahamas in slovensko Bahamska zveza), kar pa je v nasprotju s prevajanjem za republiko, kraljevino in državo (na primer Republika Slovenija in ne Slovenska republi- ka, Kraljevina Švedska in ne Švedska kraljevina, Dr- žava Izrael in ne Izraelska država). V preglednici so dosledno upoštevane samostal- niške oblike kratkega imena države v uradnem pol- nem imenu države za države iz prve skupine (pri an- gleških zvezah State of, Republic of, Kingdom of, Commonwealth of in podobno) in pridevniško obli- ko za države iz druge skupine (pri angleških zvezah French Republic, Czech Republic, Italian Republic in podobno), v skladu z izvirnim imenom v uradnem je- ziku države oziroma angleškim prevodom. V preglednici, povzeti po ISO 3166:1993 in SIST ISO 3166 :1966 (2), so v prvem stolpcu zaporedne številke držav glede na razvrstitev neuradnih sloven- skih imen držav po slovenski abecedi, v drugem stolp- cu neuradna slovenska imena držav, v tretjem neu- radna angleška imena, v četrtem uradna polna slo- venska imena in v petem uradna polna angleška ime- na držav. Ker lahko vsaka država v vsakem trenutku poljub- no spremeni svoje uradno kratko ali uradno dolgo ime, s čimer pa se morajo strinjati ostale države, čla- nice OZN, Mednarodni standard ISO 3166 ni ne- kaj dokončnega, ampak se spreminja glede na spremembe, ki jih prijavljajo posamezne države. Ta- ko Grčija Makedoniji ne dovoli uporabljati njenega imena Makedonija, ki je zato morala kot uradno pol- no ime prijaviti Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija. V letu 1996 so po izidu slovenskega standarda svoje uradno polno ime spremenile drža- ve Afganistan, Gvajana, Vatikan in Avstralija: Afga- nistan iz Republika Afganistan v Islamska država Af- ganistan, Gvajana iz Kooperativna republika Gva- jana v Republika Gvajana, Vatikan iz Vatikanska mest- na država (Sveti sedež) v Sveti sedež (Vatikanska mest- na država), Avstralija pa iz Zveza Avstralija v samo Avstralija, tako da ima enako neuradno, uradno krat- ko in uradno polno ime. 25 GEOGRAFSKI OBZORNIK S L O V E N S K I S T A N D A R D SIST ISO 3166 Kode za predstavljanje imen držav in drugih ozemelj (ekvivalenten z ISO 3166:1993) Codes lor the representation of names ol countnes Codes pour la representation des noms de pays Deskriptor)!: driave, druga ozemlja. abecede, številčne kode Nadaljevanje na straneh od 2 d Slika 1: Naslovna stran Slovenskega standarda SIST ISO 3166:1996. Ker je tudi Slovenija članica te organizacije, mo- ra upoštevati vse spremembe, zato se spreminja tu- di Slovenski standard S IST ISO 3166. Geografski inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, kjer je sedež Komisije za zemljepisna imena Vlade Re- publike Slovenije, ima na svoji domači strani na Inter- netu (http://www.zrc-sazu .si/www/gi/ gazettee. htm) tudi preglednico z neuradnimi, uradnimi kratkimi in uradnimi polnimi imeni držav, kateri sproti beležijo spremembe imen držav. Za tiste, ki jim Internet še ni dosegliv, pa je Geo- grafski inštitut ZRC SAZU skupaj s podjetjem Ame- bis d. o. o. in založbo DZS d. d. na disketi pripravil elektronsko izdajo imen držav, kjer so dodani tudi osnovni podatki o celinah, državah in drugih območ- jih. 1. Slovenski pravopis, 1, Pravila. SAZU, DZS, Ljub- ljana, 1994. 2. Slovenski standard SIST ISO 3166. Urad za stan- dardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za zna- nost in tehnologijo, Ljubljana, 1996. QUO VADIŠ, GEOGRAFIJA NA MATURI? Ludvik Mihelič Leta 1996 je bila za nami tretja matura in vse, kar je z njo povezano. Lahko rečemo, da se je ma- tura že nekako zasidrala v naši zavesti. Čeprav je iz časovnega zornega kota še razmeroma nova stvar in bo gotovo doživljala mnoge spremembe in poprav- ke, pa je morda le prav, da zapišemo o njej nekaj kritičnih misli. To je toliko bolj upravičeno, ker ma- turitetni preizkus postavlja tudi pred našo stroko svo- jevrstno zrcalo, ki razkriva tako vsebinske kot peda- goške zasnove in cilje geografije. Uvedba mature je postavila povsem nova izho- dišča za preverjanje in ocenjevanje znanja. V mar- sičem je dorekla in prevetrila naš dosedanji sistem preverjanja. Posledično je prinesla spremembe v na- činu poučevanja (učne metode in oblike). Zaradi na- tančnejšega merjenja znanja in objektivnosti, ki jo zagotavlja z eksternim preverjanjem, pa je pred se- stavljalce izpitnih vprašanj postavila dokaj zahtev- no nalogo. Vprašanja morajo biti zelo jasno zastav- ljena in pomensko enoznačna, hkrati pa morajo pre- verjati različne ravni znanja in biti zato različno zah- tevna. V novo vlogo je postavljen tudi učitelj v raz- redu, saj mora s svojim delom pripraviti dijake na zunanje preverjanje, ki se v marsičem razlikuje od domačega, šolskega. Pri oblikovanju izpitnih preiz- kusov kakor celotne sheme mature je bil prevzet an- glosaški model, ki je v našem, avstrijsko zasnovanem šolskem sistemu nekako tuj. Kako se je torej znašla na tem prepihu geografija? Kaj lahko učitelja in di- jaka najbolj moti in zmede pri zdajšnji maturi iz geo- grafije (v mislih imam spomladansko maturo)? Prva moteča stvar, ob katero so se v začetku obre- zali in spotikali mnogi geografi, je uporaba dodat- nih pripomočkov pri preizkusu iz geografije. Misli- mo predvsem na uporabo atlasa in zemljevidov. Kot vemo, ni dovoljena uporaba nobenih geografskih zemljevidov, ker naj bi bili vsi potrebni zemljvidi pri- loženi izpitnim nalogam. To dejstvo je dobesedno skre- gano z osnovnim ciljem predmeta, ki naj nauči di- jake citati zemljvide in jih vsestransko uporabljati v živ- ljenju. Ta cilj oziroma veščino zelo težko preverja- mo na obstoječ način. Prav tako se znajdemo v za- dregi ob prebiranju smotrov geografije v predmet- nem katalogu. Glede poznavanja osnovnega geo- grafskega inventarja je vse prepogosta formulacija: kandidat našteje (pokaže), in podobno, glavne kot- 26