NEODVISNO GLASILO ŽELEZNIČARJEV, UPOKOJENCEV IN TRANSPORTNEGA OSOBJA
Mednarodna strokovna zveza
delavstvu!
Mesec maj, praznik prebujenja narave, obnavljanja vseh sil, ki je tudi za vse človeštvo dan veselja, novih upov, je letos dan trpljenja in obupanja.
Več kot štiri leta že ječi delovno ljudstvo po celem svetu pod težkimi Udarci krize. Prav vse delavstvo', od fizičnega delavca do intelektualcev je težko prizadeto od krize. Vse se sprašuje, kam to vodi in vse gleda s skrbjo v bodočnost. Povsod, kamorkoli se ozremo, se bori delovno ljudstvo tik ob prepadu, kamor ga je pripeljal kapitalizem1. Poleg milijonskih armad brezposelnih, ki dvomijo', če bodo mogli sploh še kdaj dobiti zaposlitev, propadajo novi milijoni le delno zaposlenega delavstva v vedhi bojazni pred novimi redukcijami plač in brezposelnostjo. Povsod po celeml svetu vodijo te žrtve gospodarskega kaosa in kapitalističnega nesmiselnega gospodarstva ogorčen boj proti izrab-Ijevalcem in	> -i t,	-
.. / proti lastnikom! bančnih, finančnih in industrijskih velekarte-lov.
V tako težkem položaju in pred negotovo bodočnostjo praznujejo letos delovni sloji po vsem svetu praznik dela, svobode in miru. Temne sende tragičnih porazov, ki jih je pretrpel proletarijat v junaških bojih, zatemnujejo obzorje in mesto veselja je v naših srcih bolest in žalost. Spomnimo se ob tej priliki
junaških borcev,
ki so v Avstriji, Nemčiji in drugih državah padli pod dvojnim udarcem kapitalizma in njegovega pomagača, fašistične reakcije. Pri tem pa ne pozabimo, da ne more in ne sme noben poraz omajati našega zaupanja na naš
ideal pravičnosti, svobode in miru.
Organizirano delavstvo je bilo vedno avantgarda v boju za osvoboditev izpod kapitalističnega jarma, in to bo ostalo tudi v bodoče. Kljub padlim žrtvam bodo preostali milijoni izkoriščanih, zatiranih in teptanih odločni borci, ki bodo nadaljevali započeti boj še z večjim prepričanjem!, energijo in zavestjo, da bo končna zmaga njihova. Prepričanje o potrebi odločnega upora proti kapitalističnemu gospodarstvu Prodira vedno globje med mase prebivalstva, ki zahtevajo boljši družabni red, kateremu naj bodo
Ze lansko leto se je mednarodna delovna konferenca v načelu izjavila za 40 urni delovni teden kot primeren ukrep za omiljenje gospodarske krize ter se bo na letošnji konferenci mednarodnega urada dela, ki se začne dne 4. junija, to vprašanje definitivno reševalo.
Mednarodni urad dela je že izdelal, in sicer na podlagi došlih odgovorov posameznih vlad, dva osnutka konvencij: enega za industrijsko delavstvo, a drugega za trgovske nameščence in pisarniško osobje. V obeh: osnutkih je predviden 40 urni delovni čas tedensko kot Povprečni delovni čas.
Poleg tega priporoča mednarodni urad dela s posebno spomenico Prizadetim vladam, da naj ukrenejo
osnovne podlage delo, poštenost, pravičnost, enakost, svoboda in mir. Dolžnost avantgarde v tem boju ■— delavskih organizacij — pa je, da zbirajo povsod raztresene energije delavstva, da združujejo prav vse delovno ljudstvo, ga izobražujejo, usposabljajo za boj in povedejo na pot, po kateremi bomo - skupno dosegli naš cilj — osvoboditev.
Simboli, ki jih praznujemo v
mlaju,
delo, svoboda in mir,
ostanejo tudi za naprej edino prave garancije za boljšo bodočnost in blagostanje človeštva.
Najodločneje odklanjamo in obsojamo zmotne nauke fašizma, ki jemlje človeštvu vsako dostojanstvo in ga uklepa v enako suženjstvo ter brezpravje kakor kapitalizem:. V tem groznem viharju in kaosu, ki ga je povzročil kapitalizem: s svojimi obupnimi poizkusi, da se obdrži na površju s podporo fašizma, se mora delovno, ljudstvo celega sveta združiti v enotno fronto in z združenimi močmi braniti v tem odločilnem boju svojo svobodo in pravice. Ko delovno ljudstvo po vsemi svetu visoko dviga zastavo svobode, miru in demokracije, se v duhu solidarnosti spominja milijonov nemškega, avstrijskega in italijanskega delavstva, se spominja vseh onih, ki danes ječe v verigah fašizma in prisilnih organizacijah in katerim veljajo ta dan simpatije vsega delovnega ljudstva. Delavstvo se spominja vseh onih, ki morajo molče prenašati vse bridkosti suženjstva, katerimi ni dovoljeno živeti življenje svobodnega človeka in katerih zadnje pravice so bile po fašizmu poteptane.
Delavstvo vsega sveta naj dokaže tudi letos svojo odločno voljo za demokracijo, svobodo in svetovni mir, poleg tega pa naj letos podvoje svoje sile v borbi proti socialni reakciji.
Pokličite k sodelovanju vse, ki imajo dobro voljo in ki hočejo sodelovati in žrtvovati za popolno preosnovo • V Di/p '\r\U\ t mn in ustvaritev boljšega lepšega življenja.
'V //, •' ti ' ' ■ -fin) /1 rti
'	t)/ yZf I- * '' ■ //ojih i .j I n
Pariz, 1. V. 1934.
vse potrebno, da ne bi imelo znižanje delovnega časa za posledico
zmanjšanje prejemkov zaposlenih delavcev.
Ne smemo si delati preveč nad, da bo akcija mednarodnega urada cela imela popoln uspeh. Važno je na vsak način, da se je začelo vprašanje skrajšanja delovnega časa resno razpravljati tudi pri tej mednarodni instituciji. Velikega pomena pa je dejstvo, da se bo pri rešava-nju tega vprašanja izvršila mednarodna preiskava o posledicah, ki jih ima racionalizacija in spopolnitev tehničnih sredstev na možnost zaposlitve delavstva. Ce bo ta preiskava pravilno in nepristransko izvedena, ne bomo imeli na razpolago samo interesanten materijal, ampak tudi točne dokaze, da se brezi znat-
nega splošnega skrajšanja delovnega časa ne bo dalo zaposliti milijonske armade brezposelnih, marveč bo ta armada le še naraščala, a Vprašanje delovnega časa postaja vedno bolj aktualno: Ako hočemo ogromno armado brezposelnih — v vseh kulturnih državah znaša število brezposelnih še vedno okoli 30 milijonov — zmanjšati, potem je brezpogojno potrebno, da se takoj skrajša delovni čas na 40
Že tri mesece se po vseh progah raznaša vest, kako so zvezarji dosegli velikanski uspeh ter da bodo delavcem povrnjeni 10% odtegljaji njihovih plač za čas od 1. oktobra 1931 dalje. Tudi na naše uredništvo smo dobili veliko dopisov, ki so poročali o tem zvezarskem »uspehu«, sedaj pa dobivamo zopet vprašanja, ali je bila to navadna »zvezarska raca«, kot se običajno pojavijo od časa do časa med železničarji, da sploh še kdo ostane pri zvezi.
V informacijo vsem čitateljem našega lista objavljamo dejanski stan v zadevi povračila 10% odtegljaja delavcem, da ne bodo nasedli demagoški agitaciji, marveč zavzeli res pravilno pot za dosego svoje pravice.
Leta 1931 je bil objavljen »Zakon o znižanju prejemkov«, ki je stopil v veljavo s 1. oktobrom 1931, ki predvideva znižanje plač uradniškim pripravnikom, znižanje doklad upokojencem ter v § 4 znižanje doklad dnevničarjem. Ta § 4 se glasi:
»Nagrade dnevničarjev in honorarnih uslužbencev se znižujejo s 5% od kosmatega (ibrutto) zneska: Ta znižba ostane, dokler se ne ipredpišejo uredbe, označene v § 272 zakona o drž, prom. osobju z dne 22. junija 1931.«
S 1. aprilom 1932 pa je izšla uredba o dopolnitvi zakona o zmanjšanju prejemkov, s katero je dodan §-u 4 odstavek, ki predvideva za dnev-ničarje in honorarne uslužbence nadaljnjo znižanje prejemkov za 5%, Ker je bilo jasno, da ne zakon, ne uredba ne veljata za delavsko osobje, je železniška uprava svoječasno zahtevala tolmačenje od finančnega ministra, ki pa je odredilo, da ostane pri svoječasnem pojasnilu, da velja zmanjšanje tudi za profesioniste in delavce, katerim se mora 5% odtegljaj od prejemkov odtegniti brezpogojno od 1. oktobra 1931 dalje.
Na podlagi tega je generalna direkcija drž. žel. pod št. 14.412/32 od 26. februarja 1932 odredila, da se ima vsem delavcem odtegniti 5% od prejemkov, edino oni delavci, ki so sprejeti za gotova dela po pogodbi, bilo za en dan ali tudi dalje, pri redukciji ne pridejo vpoštev. Po tej naredbi so torej edino pogodbeni delavci in akordanti izvzeti od redukcije.
Nastane torej vprašanje ali je to tolmačenje finančnega ministrstva osnovano na zakonu, ali ne?
Besedilo § 4 je tako jasno, da je nemogoče vsako drugo tolmačenje,
Že večkrat smio napisali, da je prva naloga vsakega uslužbenca, da kar najbolj pozna vse službene predpise. To velja posebno za uslužbence v eksekutivni službi. Kljub opominom in nasvetom, da mora uslužbenec v službi kar naj-točneje izvajati predpise, pa so še vedno pogoste kazni, ko je uslužbenec kaznovan, ker se je držal le »udomačene prakse«, prevzel vlak
ur tedensko. Delavstvo pa ne sme čakati, da mu bo to skrašanje delovnega časa podarjeno, ker tega oni, ki računajo vedno le na svoj lastni dobiček, ne bodo nikdar naredili, marveč je dolžnost delavstva, da se organizirano bori za skrajšanje delovnega časa brez znižanja prejemkov.
Cimi bolj odločna bo ta borba delavstva, tem preje bo skrajšanje delovnega časa doseženo!
kot da velja le za kontraktualne uradnike in dnevničarje, nikakor pa ne velja za delavce, ker bi drugače zakonodajec v §-u 4 tudi omenil naziv »delavec«. To še bolj jasno sledi iz drugega stavka §-a 4, ki odreja, da velja ta znižba samo toliko časa, dokler ne bo predpisana uredba, ki je označena v §-u 272 zakona. Ta paragraf zopet predvideva, da se mora izdati uredba o višini nagrade dnevničarjev v roku 6 mesecev, ne govori pa nič o delavcih, ki so predvideni popolnoma pod drugim členom zakona o drž. prom. osobju.
Enako kot železniškim delavcem, je bila znižana plača tudi nenastav-Ijenemu osobju v drugih resorih, pri monopolcih, vojaških delavnicah itd. Nekateri od prizadetih so se proti tem odlokom pritožili ter je v zadnji instanci odločal državni svet, ki je koncem leta 1933 v konkretnem slučaju razsodil, da razmerje dotičnega delavca ni bilo javno pravnega značaja, marveč je bil le v pogodbenem odnošaju in ker zakon o znižanju prejemkov ne velja za pogodbeno določene mezde, je bila 10% redukcija prejemkov neosnovana.
Na podlagi konkretnih razsodb so dobili povrnjene odtegnjene zneske delavci vojnotehničnih zavodov in delavnic.
Za železničarje pa to vprašanje do danes še ni rešeno in vse vloge zvezarjev (ki so svojo vlogo motivirali v glavnem z dejstvom, da ne bi bilo pritožb na državni svet) so imele samo ta uspeh, da je generalna direkcija državnih železnic ponovno odgovorila, da velja tolmačenje GD. br. 87.589/31 odnosno GD. br. 14.412/32 toraj, da se odtegne 10% od plač vsemu delavstvu izvzemši pogodbene delavce.
Uspeha zveze toraj sploh ni, ker je ostalo vse pri starem, razen ako se smatra za uspeh izjava zveze z dne 28. decembra 1933, da se bode proti odloku finančnega ministra pritožila. Pet mesecev poteče sedaj od teh »uspehov«, a delavci nimajo še nič in do danes tudi še ni prav nič rešenega.
Zadevo 10% povračila bo reševalo sedaj redno sodišče, ker je eden prizadetih delavcev državnih železnic zahteval izplačilo celotnega odtegnjenega zneska sodnijskim potom, da ne bi zadeva zastarela.
O rezultatu bomo poročali v našem listu.
le »simbolično«, dal znamenje za premik, ne da bi se osebno prepričal o stanju kretnice itdL Zgodila se je mala nezgoda, katere račun plača uslužbenec, ker direkcijsfa organi ne upoštevajo zagovora,'da se tako »dela že leta in leta«, da bi bila drugače velika zamuda, ali da bi nastala prava »pasivna rezistenca«, če bi se upoštevali večkrat res že zastareli predpisi. Direkcijski or-
Mednarodna strokovna zveza.
Za 40 ur dela tedensko!
Povračilo 10% odtegljaja železniškim
delavcem
Železničarji — bodite oprezni v službi!
gan le ugotovi, da je v danemi slučaju uslužbenec kršil predpis ter odgovarja za vso povzročeno škodo.
§ 71 zakona je tako raztezljiv, da si po njem lahko kaznovan prav za vse. Glasi se:
»Uslužbenec se mora pokoriti zakonom in opravljati svojo službo vestno, marljivo in nepristransko, uvaže-vaje edino obče javne koristi in izogi-baje se vsemu, kar bi bilo na škodo službe, ki mu je poverjena.«
Ravno vsled tako obsežne določbe bi moral vsak vesten uslužbenec vršiti službo točno po predpisih. / .
i < prva njegova dolžnost je: »Spoštuj zakone in predpise in izvajaj jih.« Za predpise od-
Zobozdravljenje v Mariboru
Öd 1. julija 1933 dalje niso dobili oni člani bolniškega fonda, ki so prosili za zobozdravljenje pri g. dr. Kristanu, nakaznic za zobozdravljenje. Ker so bile zadeve nujne je g dr. Kristan ordiniral brez nakaznic od strani uprave. Z ozirom na nove predpise za zobozdravljenje, glasom katerih mora plačati za zobotehnična dela član za sebe 50%, za družinskega člana pa 75%, je nastalo med prizadetimi mariborskimi železničarji razburjenje češ, da bodo morali oni iz svojega doplačati za ta zobotehnična dela, ki so se izvršila 1. 1933, ker uprava fonda ni izdala nakaznic.
Članstvu v vednost sporočamo, da se je s to zadevo bavil upravni odbor bolniškega fonda na eni zadnjih sej ter je ugotovil, da se gre za 582 takih slučajev. Vse te slučaje bo sedaj pregledal kontrolni zdravnik ter bo upravni odbor bol. fonda ukrenil vse, da člani ne bodo niti najmanj prizadeti, ker njih ne zadene nikaka krivda, saj so pravočasno vložili prošnje za zobozdravljenje in mora vse te stroške za dela, končana v letu 1933 nositi bolniški fond sam še po starih predpisih.
Odobrene trošnine za delegate oblastnih skupščin bolniškega fonda.
Prometni minister je z odlokom 877/34 odobril za oblastne skupščine bol. fonda sledeče dijete:
1.	delegatom iz zunanjih krajev dnevnico po Din 100.—;
2.	delegatom iz kraja, kjer je skupščina dnevnico po Din 50.—;
3.	delegatom delavcem pripada poleg dnevnice še odškodnina za event. izgubljeno plačo.
Zdravstvena zadruga.
V nedeljo, dne 6. V. se je vršilo v Ljubljani že drugo javno zborovanje upokojencev-železničarjev, ki je zelo dobro uspelo, saj je bilo navzočih nad 300 upokojencev iz Ljubljane in najbližje okolice.
govarjajo oni, ki so jih naredili in niti najmanj ne spada v delokrog uslužbenca, da bi iskal poti, kako bi mimo predpisov hitreje izvršil službo, čeprav le v interesu službe same. Stokrat se posreči in uprava, ki za ta način vršenja službe dobro ve, nič ne ukrene, ker zanjo ni povoda za uvedbo postopanja, ker se je vse v redu izteklo. Enkrat pa se ponesreči in tedaj se začne izvajati določba zakona z vsemi njenimi sankcijami, ker so tu posledice neizvajanja predpisa.
Naj vsaj sedaj vzamejo na znanje vsi železničarji v lastnem interesu glavno zahtevo, ki jo stavi uprava na vse uslužbence:
»Izvajajte najtočneje vse predpise!«
Ta odlok velja za skupščino bolniškega fonda iz leta 1933 in 1934 ter naj prizadeti, v kolikor teh dnevnic niso dobili izplačanih, zahtevajo izplačilo pri Oblastni upravi humanitarnih fondov.
Izplačilo hranarine bolnim delavcem.
Bolniški fond je izdal ponovno tolmačenje, kako naj se ubira prispevke za bolniški fond od delavskih plač in kako naj se izplačuje hrana-rina z ozirom na dejstvo, da je po nekod uveden skrajšan delovni čas odnosno brezplačni dopusti.
Delavci morajo plačati za bolniški fond 3% prispevek in sicer ne od dejanskega zaslužka, marveč se plača 3% prispevek od zaslužka, ki bi ga imel delavec, ako bi delal 25 dni v mesecu, če ne dela v turnusu. Ce pa dela v turnusu se odtegne 3% prispevek od prejemkov, ki bi jih dobil za 30 dni. V slučaju bolezni se mu ne-oziraje se na brezplačne dopuste ali skrajšan delovni čas izplača hranari-na, ako ne dela v turnusu, na podlagi zaslužka 25 dni, če pa je v turnusu, pa na podlagi zaslužka 30 dni. Izplačilo diference bolnim delavcem
Ljubljanski upravni odbor je že svoječasno, ko se je začela izplačevati diferenca delavcem, od katere se odteguje tudi prispevek za bolniški fond, sklenil, da naj se izplača tudi onim delavcem, ki so bili v času od uvedbe novih urnih plač dalje v bolniškem staležu, diferenca od prejšnje nižje na novo višjo hranari-no. Ker centralni upravni odbor tega sklepa doslej še ni odobril, je ljubljanski odbor rešitev sedaj urgiral ter upamo, da bo v kratkem izdano definitivno rešenje. Upajmo, da vsaj sedaj ne bo potreba tožbe.
Na zborovanju, ki ga je vodil predsednik pripravljalnega odbora načelnik v p. Vargazon, je poročal obširno o položaju upokojencev z ozirom na poslabšanje predpisov v bolniški blagajni s. Stanko, ki je orisal, kako je prišlo do nezakoni-
tih ukrepov glede povišanja članskih prispevkov ter zmanjšanja ugodnosti.
Nato je poročal v imenui pripravljalnega odbora predsednik Vargazon o potrebi ustanovitve zdravstvene zadruge za upokojence na podlagi zakona o zdravstvenih zadrugah, ki naj bi nudila svojim članom brezplačno zdravljenje v bolnicah in ambulantno zdravljenje, potrebno specialno zdravljenje, zdravljenje rodbinskih članov ter prispevek za pogrebne stroške. Zdravstvena zadruga bo zamogla rešiti to nalogo le, če se bodo upokojenci zavedali, da je meč v složnem nastopu in če bodo vsi od prvega do zadnjega prijavili svoj pristop v to zadrugo, ki bo skušala s čim manjšimi mesečnimi prispevki nuditi članstvu potrebno zdravljenje.
V debati je sodelovalo več upokojencev, ki so se izjavili za takojšnjo samopomoč, nakar so zborovalci enodušno naložili pripravljalnemu odboru, da takoj vse ukrene, da bo začela zadruga čimpreje delovati. Takoj na zborovanju je pri-
Davčna prostost oseb z 9 ali več otroci
S 1. marcem 1934 je stopil v veljavo spremenjen zakon o neposrednih davkih, s katerim so spremenjene tudi določbe, kdo je oproščen davka, če ima več otrok. Nova odredba se seda,) glasi:
»Tisti davčni zavezanci po zakonu o neposrednih davkih, ki imajo devet ali več živih otrok, so oproščeni plačevanja neposrednih davkov in doklad (razen samoupravnih), ki se odmerjajo na te davke. To velja tudi za zadi-uge, če iz-pogoje. Do oprostitve imajo pravico sa-pooje. Do oprostitve imajo pravico samo osebe, katerih davek po vseh davčnih oblikah ne preseza 500 dinarjev in ki njih najmlajši otrok ni starejši od 14 let. Pravica do davčne oprostitve se oceni po tej .določbi tudi pri osebah, ki so' po prejšnjih zakonskih določbah oproščene plačevanja davkov.«
Na podlagi te odredbe so torej oproščeni v bodoče davkov le oni, ki. imajo več kot 9 živih otrok ter najmlajši otrok še ni prekoračil 14 leta starosti.
Vdovam upokojencev je ukinjena pravica do režijskega premoga.
Generalna direkcija je na zahtevo ene oblastnih direkcij izdala ponovno tolmačenje, kdo ima pravico do nabave režijskega premoga in je odredila, da imajo to pravico edino upokojenci. Po smrti upokojenca vdova nima več pravice do nabave režijskega premoga.
Kdaj ima delavec pravico do legitimacije
Ker predvideva pravilnik o raznih ugodnostih, da zadobii delavec pravico na legitimacijo po treh letih neprekinjene službe, je izdala generalna direkcija tolmačenje, kako je postopati v slučajih, ko je 'delavec iz gotovih razlogov službo prekinil.
Doslej je dobil legitimacijo vsak delavec, ne oziraje se ali je bil stalen ali ne, ko je bil tri leta neprekinjeno v železniški službi.
Odslej pa dobi legitimacijo tudi delavec, stalen ali začasen, ki je prekinil službo radi odslužitve kaderskega roka, pa je po odslužitvi kaderskega roka najkasneje tekom treh mesecev zaprosil za ponovni sprejem.^ Čim ima ta delavec skupno 3 leta službe dobi legitimacijo.
javilo svoj pristop nad 100 prizade-dh.
Vsled premalo prostora ne moi-remo objaviti načrta pravil in pravilnika »Zdravstvene zadruge«, a pripravljalni odbor bo te dni itak z daljšo okrožnico obvestil vse prizadete o vsebini pravil in pravilnika ter jih pozval, da naj prijavijo svoj pristop.
*
Ukinitev pravice na režijski premog za vdove upokojencev.
Začetkom maja so bile vdove upokojenke zelo neljubo presenečene, ker so bile obveščene, da ne morejo več dobiti premoga po režijski ceni. Čudimo se temu (•/ * -j . ukrepu generalne direkcije, ker ima vendar pri dobavi režijskega premoga železnica dobiček, saj priračuna 10 odst. režijskih stroškov in zahteva denar v naprej.
S. S. T. S. R. je takoj podvzel vse korake, da se ta ! . a ,? ukrep razveljavi in odobri vdovam tudi nadalje dobava premoga po režijski ceni.
Isto velja tudi za delavce, ki so bili reducirani, pa so v roku treh mesecev po re‘ dukciji zaprosili za zopetni sprejem. Čim se jih sprejme nazaj, se jim služba pred redukcijo zaračuna v 3 letni rok za legitimacijo..
Koliko moram plačati po_ novih predpisih za zobozdravljenje
P.o novih predpisih dobi uslužbenec za se in družino zastonj le sledeče zobozdrav-Ijenje: čiščenje zob, izruvanje zoba in zdravljenje zoba.
Za ostala dela ipa mora iplačati;
Član mora plačati:
po 3 let. članstvu
Zobozdravnlško delo:	>•5 SišI o'S"	I	is s«
	l3i	3	sl
Zdravljenje in ,plombiranje zoba	20.—	10—	15—
Zdravljenje in plombiranje .korenike v svrho opore za protezo	25.—	12.50	18.75
Vsaka navadna ali kon-turnai plomba	20,—	10—	15—
Snemanje umetnih zlatih zob ali vađenje klina	15—	7.50	11.25
Proteza cdl kaučuka	bO.-	30—	45—
Za vsak umetni zob v protezi od kaučuka do 5 zob	SO.—	15—	22,50
Za vsak umetni zob v protezi od kaučuka preko 5 zob	25—	12.50	18.75
Za vsako zaponko v protezi iz navadne kovine	15—	7.50	11.25
Za porcelanast zob na kraku iz navadne kovine	60—	30—	45—
Za zlata dela, ki si jih dajo narediti pri žel. zobozdravniku so obvezne naslednje tarife, katere sme zaračunati zobozdravnik ter jih mora član v celoti sam plačati:
Zlata zaponka na .protezi iz kaučuka Din 80.—.
Zlata krona na sprednjih zobeh Din 200.—.	I r ■. I !g!|
Zlata krona na kočnjakih Din 220.—.
Zlata krona v mostu Din 240.—.
Zlata zaponka pritrjena s klinom in zlato kaipico na koren Din 250_____
Iz bolniškega fonda
Iz sekcije upokojencev SSTSR
Iz okrožnic
CERKVENIK ANGELO:	4
KDO JE KRIV?
Vojna zgodba v štirih dramskih scenah.
(Dalje.)
ŽENSKA: Nikdar! Rekla sem vam že. da se motite!
VOJAK: Dokazal ti bonf, da ni Georg imel prav!
ŽENSKA: Ne razumem! Georg ni imel prav?
VOJAK: Rekel je, da so Nemci mrzli. Ali misliš, da znajo samo Kozaki ljubiti?
ŽENSKA: To bi bilo prestrašno naključje!
VOJAK (sede): Prestrašno naključje? (Se zasmeje.) Naključij sploh ni! Še toi noč se utegne zgoditi, da bom srečal tvojega moža. Ne veruješ? Jaz celo slutim, še več: skoraj prepričan sems da ga bom srečal! Naključje je samo nujno in neobhodno potrebno sečišče geometrijskih črt in življenje je samo obse-žek takšnih sečišč!
ŽENSKA: Kako naj vse to razumem?
VOJAK: Ni potrebno, da bi razumela! Samo moja bodi! Ali ne razumeš, da tudi moja kri vihra? Ženska mi je vsekdar bila kakor zrak, kakor orlu peroti... Zdaj pa je šla ž njim, z Georgom. Tam daleč nekje ga v tem trenutku objema; šampanjec pijeta, kozaka plešeta, da
se jima iz pet iskre krešejo, da jima iz krvi plameni švigajo, čutim, vem, da je tako!
ŽENSKA: Odidite, prosim! Ves večer me že mučite! Zakaj, vendar?
VOJAK: Ženska, ali imaš v žilah kri ali medicino? Ali ne čutiš vihre moje krvi? Reci mi, da boš moja! V strasti bodo zgoreli vsi pomisleki, vsi predsodki. Strast je pogled v večnost, v večnosti pa so vse malenkostne ljudske zadevce kakor kapljica v oceanu!
ŽENSKA (nestrpno)'■ Kozakinja sem! Povedala sem vam že ... Ali ne razumete ?
VOJAK: Ko sem prišel pred dvajsetimi minutami sem', nisem vedel, da je Georg tvoj mož ...
ŽENSKA (mu seže v besedo): Rekla sem vam' že, da se motite ...
VOJAK (popolnoma mirno): Vedel sem samo, da si kradla, da se boš morala, zatorej pokoriti. Mislil sem, da si lahka ...
ŽENSKA: Zakoljem vas!
VOJAK: Počasi! Zdaj vem, da si Georgova žena.
ŽENSKA (mu seže v besedo): Saj ni res! Tisti Georg ni moj mož!
VOJAK (mirno): Georg ima mojo Hildegard! Njegova Ruška mora, zatorej, postati moja? Ali je kaj bolj naravnega na svetu, nego to?
ŽENSKA: Motite se. Hildegard je šla s tistim človekom', če je v resnici sploh s kom šla. ker je bil, verjetno, lep in močan... šla je ž
njimi, ker... ker ...
VOJAK (se smehlja): Le dalje, le dalje, prosim!
ŽENSKA: Z eno besedo: Bila je lažja, nego jaz! Zgorela je, ste rekli... Jaz pa nisem iz papirja ... O, ne! Iz jekla sem!
VOJAK: Moja boš! Konec besedi!
ŽENSKA: Ves večer že govorite!
VOJAK: Saj sem igralec!
ŽENSKA: Zverina ste!
VOJAK: Tvoj mož je, seveda, angel!
ŽENSKA: Moj mož je — mož! Moj mož ne bi tistega hlebčka kruha tako umazano izrabljal! Nikdar ne!
VOJAK: Dobro, svobodno se boš odločila!
ŽENSKA: Sem; se že odločila!
VOJAK: Pa če te naznanim?
ŽENSKA: Tega ne boste storili!
VOJAK: Zakaj pa ne?
ŽENSKA: Ne morem veneti, da bi bili ovaduh! Saj sovražite vojno!
VOJAK: Vse seru že bil v svojem življenju! Saj sem igralec! Bil sem tat in cigan, kralj in, suženj, pijanec in abstinent, svetnik in prešest-nik, berač in bankir, rodoljub in anarhist, poštenjak in ovaduh! Vse, prav vse sem bil ter mi je včasih bilo težko, potegniti črto med teatrom na deskah in teatrom na asfaltu, na parketu, v strelskih jarkih... Da sovražim vojno? Ne vedno! Nocoj, ko sem okusil vsaj
Konzumni pokret
29. aprila o. g. održana je redovna godišnja skupština naše konzumne zadruge, kojoj je prisustvovalo 79 delegata. Sastav i tok ove skupštine zaslužuje, da se na nju osvrnemo.
Prije svega važno je znati, da na skupštini, osim formalnih rasprava i zaključaka, ničeg stvarnog nije bilo. Nad skupštinom vladala je neka psihoza straha i povučenosti, kakva je svojstvena samo fašističkim sredinama. O zadružnim teškoćama, o privrednoj krizi, o skupoći robe, brašna, šećera itd. nije potrošena ni jedna riječ. Kritika dosadašnjeg rada, koju su neki smjeliji članovi sa interesom očekivali, potpuno je izostala. Najveći dio skupštinara odavao je sliku stroja, koji — na pokret izvjesnih sila — vrši samo mehaničnu ulogu glasanja, nesvijestan važnosti i daleko-sežnosti. U vrijeme, kad je trebalo govoriti, iznositi ideje i predloge za bolji prosperitet zadruge i veće dobro zadrugara, isti kao da su bili obmanuti. Jezik im je prosto stao.
Zašto je tako bilo? Možda je odlučujuća bila slijedeća činjenica: kod otvaranja skupštine pao je predlog, da se izmijeni dnevni red i to tako, da važnije točke budu najprije pretresane. Ustao je delegat Direkcije i izjavio sumnju, da je po srijedi »neka zakulisna igra«. Kod glasanja bilo je samo 10 glasova »za«, a svi ostali tiho, ni simo ni tamo. To je, izgleda, dalo povoda, da je mnogome jezik prosto zapeo. Nešto života skupštini nastojali su dati radnici, ali slabe vajde i od toga: da ne će službenici slu- i sati radnike, kad se, eno, direkcijski i
Poslije njegove tragične smrti i dirljivog pogreba namiče mi se pitanje: kako je moglo do svega toga doći? Ta drug Adam bio je jedan od najsabranijih medju nama!
i,H t • ti titije, drug Weigand počeo je gubiti vjeru u pravdu i u samog sebe, napustila ga je sabranost i prestao je da luči zlo od gorega. Shrvan tim osjećajima, postao je najprije melanholičan, a zatim posve rastrojen. Vidjevši pred sobom samo crno i bezizlazno, instiktivno je osjećao kraj. Da ne ode sam i da ne ostavi bogalje, kidisao je na život svoje žene i djeteta. Tragedija je bila svršena. Njen' epilog bio je jezivo strašan. On vapi za pravdom!
Mi, koji smo druga Adama poznavali, znamo da nije ništa kriv. Nikad on nije bio komunista i buntovnik, već uvijek sabran i realan radnički funk-
ili — čovjek stroj
delegat mrgodi. E valja da se i oni mrdoge. Postali su stroj.
Na skupštini trudio se biti bučan g. Priča, poznati aspirant na mjesto zadružnog predsjednika. Kao zadrugar vrlo slabo je debutirao. Dozvoljavamo, da je u željezničke propise dobro upoznat, ali u zadružnu teoriju i praksu g. Priča razumije se vrlo, vrlo malo. On još nije »zrel« za predsjednika. Ako želi doći do te karijere, onda se mora još mnogo i mnogo truditi, da postane dobar zadrugar, da bude prijatelj željezničara i da nauči, šta je to zadruga i za' družni pokret. Poznavanje željezničkih propisa, imanje unosnog polo^ žaja, nabusitost i nepristupaćnost nisu kvalifikacije za predsjedniško mjesto naše zadruge.
U vezi sa tom skupštinom mnogo se priča o nekom banketu kod poznatog vodje žutih, o janjetini itd. Kod svega vrlo dobro su se provela neka »viša« gospoda, dočim raja mogla je samo zijevati. .\ -m rvJ
treba štediti i štediti.
Gospoda nisu štedila, a naročito su bili rastepljivi neki pretedenti na dalnji opstanak u ravnateljstvu.
Mi, radnici, možemo samo žaliti, što je skupština prošla ovako suhoparno i prazno. To je znak, da će prilike u konzumnoj zadruzi i dalje biti nezadovoljavajuće, da ćemo od zadruge i dalje imati slabe koristi. Ne preostaje nam ino, već nastojati, da našom kritikom sa strane odnose u zadruzi poboljšamo i nove upravljače ! natjeramo na rad i čestitost.
Radnik-zadrugar.
cioner. Njegovo tragično okončanje života još uvijek nas užasava i izaziva u nama bol, koja će dugo i dugo tinjati.
Neka Ti je slava druže Adame!
Radiomčki radnik.
Sisak
Zdravo da ste hrabri borci , .
Dva vrsna željezničara, dva najbolja druga i organizatora željezničara: Dropučić i Fuck nisu više u našoj sredini. Prvi je premješten u Zagreb, a drugi u Makarsku, dakle vrlo daleko od nas.
Drugovi Dropučić i Fuck zaslužuju, da im se ovim putem javimo i zaželimo sve najbolje u njihovoj novoj dužnosti i mnogo uspjeha u njihovoj okolini. Oni su za nas sisačke željezničare učinili mnogo i mnogo dobra, na kojima smo im iskreno i drugarski zahvalni. Njihovim požrtvovnim zauzimanjem poštedjeni smo bili od mnogih nepravdi kao cjelina, a pogotovo pak kao pojedinci. Za vsaku pravednu stvar oni se založiše poput lavova. To se je kod nas znalo, pa se nastojalo, da nepravde bude č:m manje.
Ono što otišle drugove čini medju nama velikima i nezaboi'avnima jest njihova iskrenost i postojanost na realnim radničkim principima. Kroz 15 minulih godina naš organizacioni brod nekoliko puta bio je nasukan, podružnica Sisak nijednom. Pod rukovodstvom drugova Dropčića i Fućka, ideologija naše podružnice bila je uvijek osnovana na najrealnijim temeljima. Treba se samo sjetiti borbe sa Ijevičarskim 7 * 19	pa sa
žutim i seljačkim demagozima! Na tu podružnicu jurišali su kao pomamni, služili se svim mogućim oružjem, ali osvojili je nikad nisu. Naprotiv: uvijek baš onda, kad su razni šarlatani mislili da su na konju, drugovi Dropučić i Fuck smjestili su ih na operušane jarce; kad je izgledalo, da su oni najslabiji, njihova snaga bila je najveća. Mnogi i mnogi Ijevičarski i žutoklju-naški šarlatan polomio je na našoj podružnici svoje pogane zube, jer je visoka svijest i neizmjerna čestitost naših prvoboraca big zid, preko kojeg se nije moglo. To su konačno uvidjeli svi naši neprijatelji i — prema tome se ravnali.
Drugovi Dropučić i Fuck neka znadu, da ih sisački željezničari nisu zaboravili. Idejama, koje su oni propo-vjedali, ostajemo nepokolebivo vjerni. Rezultate njihovih dugogodišnjih borbi čuvati ćemo kao zjenicu u oku. Medjusobnu povezanost 'i solidarnost, na koju smo upućeni od naših prvoboraca, održati ćemo. Na sve tekovine paziti ćemo. Svim mladjim željezničarima i našoj djeci reči ćemo, tko ste vi bili i što ste sve za nas učinili.
Neka Vam je sretno u Vašoj novoj postojbini. Zdravo da ste hrabri borci .. .!
Sisački željezničari.
*
Jedna žalba pružnih radnika.
Već pred dulje vrijeme podnjeli su sisački pružni radnici žalbu Direkciji protiv sniženja plaća ispod minimuma, koji predvidja postojeći pravilnik. Od dana podnošenja žalbe prošlo je već dulje vremena. Interesirajući se, zašto se sa riješenjem oteže, ustanovilo se, da žalba nije ni stigla na mjesto, kamo je imala stići i gdje je riješenje imalo uslijediti.
Radnici se sada pitaju: da li će i kakva će kazna da stigne onog čimbenika, koji je ovaj propust sa žalbom učinio? Oni znadu da, ako radnik što sgriješi, imade predvidjena kazna, koje se ne može osloboditi; da li će odgovarajuća kazna zadesiti i ovoga čimbenika? Red i pravednost traže, da se preko toga ne predje bez sankcija za propuštenu dužnost.
Ali si že poravnal naročnino? Ako še ne, stori takoj svojo dolžnost!
Borba piianskih radnika u Banioj Luci
800 radnika već 15 dana vodi borbu u preduzeću Bosna Bois d. d. u Banioj Luci. Svi radnici od prvog dana, kako su stupili u ovu opravdanu borbu za poboljšanje svojeg teškog materijalnog položaja, pa do danas stoje uporno uz svoje zahtjeve, poišto su ovi i po Centrali ovoga preduzeća priznati kao opravdani. Sam generalni direktor dao je o tome izjavu, prigodom jedne intervencije koja je učinjena u Zagrebu, dia su plaće i uslo-vi rada ovih radnika mizerni.
Sa tim zahtjevima radništvo ovoga pre-duzeća ne traži ništa više, nego jedino veći komad hljeba. Sa dosadašnjom plaćom radnici su bili prisiljeni da se stalno zadužuju kod trgovaca, koji su u posljednje vrijeme otkazali svaki kredit, pošto su uvidjeli da ne će nikada biti u stanju da naplate svoje tražbine od ovih bijednika, koji u znoju i mućnom radu ne zaradjujn ni toliko da bi to bilo dovoljno za samu prehranu.
Medjutim uprava preduzeća pokazala je već prvoga dana pregovora, da ne smatra ove radnike sastavnim dijelom svoga preduzeća, nego jedino materijalom, koji mora slušati i raditi pod svim uvjetima pa makar i gladni. Lokalna uprava preduzeća iskori-šćava radnike i na taj način što oni u pojedinim odjelenjima, osim toga što rade po cijeli dan, moraju noću raditi i akordne poslove, pri čemu oni ne znaju ni koliko će zaraditi. To jedino znade njihov pretpostavljeni; on jedini znade koliko će njegova zarada u tom slučaju biti.
Na željeznici ovoga preduzeća isto je zaveden jedan besprimjeran sistem kakav ne postoji valjda nigdje u cijelom svijetu. Na nečuven način preduzeće je uvelo sistem plaćanja po prevaljenim kilometrima, a taj sistem ne može se opravdati ni jednim zakonskim propisom ni pravilnikom, koji važe za eksploataciju industrijskih željeznica. U vezi sa tim sistemom jasno je da se osoblje ne pridržaje propisane brzine, koja je dozvoljena za ovu željeznicu, a to je u glavnom i bio cilj preduzeća, da na taj način čim više iskoristi željezničare sa što manjom nagradom.
Ovakav nečuven sistem izrabljivanja industrijskih željezničara ima za posljedicu to, da se jedino kod ovoga preduzeća dešavaju česte nesreće i smrtni slučajevi. Nadležni, iako je to po propisima Zakona o željeznicama javnog saobraćaja predvidjeno, ne obraćaju dovoljnu pažnju, inače bi se zabranilo ovakvo izrabljivanje koje svršava sa učestalim nesrećama.
Prednje konstatacije daju jasnu sliku zašto je radništvo ovog preduzeća bilo izazvano da stupi u obranu svojih prava na život. I ako ovdje nije moguće sve iznijeti ipak je dovoljno, da Se uvidi da radnička pitanja ovoga preduzeća nikako nisu riješena. Dolk je ovakvo stanje u pogledu radničkog pitanja, dotle je položaj za nekoje činovnike u tom preduzeću pravi raj, jer su njihove plaće upravo zavidne naprama onim državnih činovnika.
U nekoliko mahova mi smo pisali o tome u radničkoj štampi i baš tadla je situacija bila takova, da je 20 činovnika bilo plaćeno sa 280.000 dinara mjesečno dok je oko 750 radnika dobivalo svega oko 300.000 dinara. Kad smo lp kuraži
bili potpuno provjereni. I to je u glavnom dovelo predbzeće do toga da je moralo pristupiti štednji, ali je ta štednja ponovno u najvećoj mjeri pogodila samo radnike, dok su izvjesni činovnici opet ostali poštedjeni.
Preduzeće je sa ovim izazvanim pokretom imalo velike gubitke, koji prelaze i milijun dinara, ali je ovo lakše bilo žrtvovati, nego li da se radnicama povise nadnice.
Iz prednjih konstatacija jasno je, da je preduzeće kapricima odgovornih činovnika dovedeno u nezgodan položaj, to je krajnje vrijeme da se potraže krivci i da ih se dolično kazni, jer je time tangiran u glavnom interes sviju onih koji su uložili svoje kapitale u to preduzeće.
to konstatovali preduzeće nije ima-da to opozove, jer su naši navodi
požirek nektarja, sem zaslutil tragično lepoto vojne ... Ne, ne. Ruška, saj ni maščevanje. Samo bolest je, samo hrepenenje! Nocoj bi rad svatoval! Daj, daj, samo teater naj bo!
ŽENSKA: Pojdite, prosim, jaz se vas bojim'
'VOJAK: Že toliko mesecev nisem bil na deskah. Zdi se mi, da resnično življenje v prispodobi z odrskim življenjem! sploh ni življenje. Daj, Ruška, zaigrajva! Recimo, da sem jaz tvoj |W>ž, »recimo, da sem tisti Kozak Georg, ki je zapeljavai nedolžna dekleta in poročene ženske, recimo, da sem se takšnega življenja naveličal, da je v presilnem ognju strasti zgorela moja strast, kakor se v svojem lastnem proizvodu ugonobijo saharomices, recimo, da sem neskončno utrujen ter počitka Potreben, da sem se po dolgih letih blodenj vrnil k svoji ljubljeni ženki, ki mie je zvesto in požrtvovalno čakala.
ŽENSKA: Vi ste blazni!
VOJAK (se v vsem svojem držanju postara za deset do petnajst let; gre počasi od vrat proti njej).- Pozdravljena, Ruška! Ali me nič več ne poznaš? (Začudeno.) Ali sem se res tako zelo postaral, ter spremenil?
ŽENSKA (se mu umika): Kaj hočete od mene! Dala vam bom denarja! Z zlatoml se bom odkupila!
VOJAK: Ruška, ali je tvoj Georg berač, da mu
ponujaš bogaime? Rad priznam ter se ti izpovem;: Bil sem vlačugar! Vse, kar si mi dala na pot, spomine na tvojo lepoto, tvojo veliko ljubezen, tvojo brezprimerno zvestobo — kaj je bila v prispodobi s teboj Penelopa? —, tvojo požrtvovalnost, vse sem; pohodil s temi škornji. Kakor da se je bil hudič naselil v moji krvi! O, kako sem dirjal, kako sem ljubil! Samo to naj ti povem: Tam zgoraj pri Rigi sem spoznal čudovito Židovko. Idečka ji je bilo ime. Bila je kakor zimsko jutro na visokih planinah, kakor svetle noči v brezmejnih stepah. Objel šemi jo bil, pa se je silovito branila, grizla je ...
ŽENSKA: Ni res, ne more biti res!
VOJAK: Jaz pa sem gorel. V moji krvi je svatoval hudič. Branila se je. Usta so se ji penila. Leo moj! je klicala, Leo moj! Jaz pa: Tukaj je tvoj Leo! Držal sem jo v naročju. Vsa je trepetala. Zvrnila se je na posteljo. (Tiho. strahotno.) Potem pa... Zdi se mi, da ji je moralo počiti srce. Kakor da je pred menoj bila neizmerna stepa, vas pogrnjena s snegom in brezupno otožnostjo. O, mi pa smo drveli dalje.
ŽENSKA: Lažete! Moj Georg ni takšen!
VOJAK: Zato, vidiš, sem) zdaj tako»utrujen, zato tako zelo bolan. Zato sem se vrnil k tebi. (Stopi k njej ter jo prime za roko. Ona se
mu skuša umakniti, pa ne more.) Pozabi, Ruška, na vse to, saj si tudi ti kdaj pa kdaj bolj poslušala glas svoje krvi, nego besedo svoje vesti!
ŽENSKA: Niti za bežen hip ni nikdar strast premagala moje vesti!
VOJAK: Čakaj, spomnil te bom nečesa. Nekdaj si v neki zimski noči kradla z živežnega vojaškega voza kruh in konzerve. Se spominjaš? Potem; je prišel k tebi neki nemški vojak — Spiess se je pisal —, ki te je bil zalotil pri tatvini. Je res ali ne?
ŽENSKA (se zasmeje): Saj to je res teater!
VOJAK: Kaj pa je v življenju, kar ni teater? No, in tisti Spiess je terjal plačilo, terjal je tvoje telo; ali ni bilo tako?
ŽENSKA: Terjal je, pa se je zmotil.
VOJAK: Saj ne gre za njega. Zate gre! Zate! Ti si se prestrašila, zavedala si se predobro, da te ima v rokah1, da te more vsak trenutek naznaniti, da utegneš dobiti v najboljšem primeru petdeset udarcev, ki bi jih težko prebolela, da te utegnejo zapreti najmanj za eno leto! Ali ne?
ŽENSKA (odločno); Vse to je res, res pa je tudi, da sem bila pripravljena vsak hip raje umreti, nego prelomiti obljubo.
(Dalje prihodnjič.)
Od •važnosti je još da napomeneimo kako se je u posljednje vrijeme preduzeće počelo služiti raznim tendencioznim vijestima, koje je plasiralo po kapitalističkoj štampi, da je tobože pokret likvidiran, te dla su radnici dobili povišicu od 15%. Ali odmah drugi dan uslijedio je tobože odgovor odnosno ispravak kojim se demantuju ovi navodi, te se. izjavljuje da će rad u preduzeću otpočeti jedino na taj način ako radnici pristanu na 20 postotnu redukciju plaća od dosadašnjih mizernih plaća! Mi smo svijesni da je tendencija ovih članaka ta, da bi se medju radhike unijela zabuna i pokolebalo ih u njihovoj borbi. Ali se varaju oni, koji time računaju, jer su radnici u Ban joj Luci toliko svjesni da su ovu kapitalističku igru prozreli. Oni znaju da sve ovisi od njihove borbe.
Drvar
Značaj i veličinu praznika rada 1. maj shvatilo je naše radništvo pa i željezničari, kao i što treba. Nitko nije radio te našoj proleterskoj i internacionalnoj dužnosti odgovorili smo kao što treba. Impozantnost naše Prvomajske proslave pokazala je još jednom, da su naši radnici svjesni svojih ideala i svojih dužnosti u borbi za bolje uslove rada i bolji život. Ovu visoku radničku svijest nije moglo da pomuti ništa, pa ni oni protivnici klasno svjesnog proletarijata, koji idu za tim, da osujete sve ono što se zove radničko. Ali to sve nije pomoglo. Nasilje poibe-dila je visoka radnička svi'est te nisu i ovoga puta sve nade i mahinacije protivnika razbile složnost radnika na dan 1. maja. I oni koji ne shvatau značaj praznika rada posramljenog su obraza i ako im nepoćudan svetac »prvi maj« morali da slave i pored svoje volje sa svim klasno svjesnim radnicima, tako da je kod 1. maj bio pravi praznik rada.
Živela klasna svijest drugova — radnika u Drvaru!
Dopisi
Kdor pade v nemilost v pri gospodu
Kdor pade v nemilost pri gospodu izgubi vse prijatelje. Eden za drugim mu obrnejo hrbet, kažejo s prstom na njega in na vsa usta zatrjujejo, da niso njegovi in da tudi nikdar niso bili, marveč so le pod silo razmer molčali. Sedaj pa, ko je prišel čas, ter je nekdaj vsemogočni gospodov namestnik izgubil vso moč ter je pahnjen nazaj med navadne zemljane, glasno vpijejo o njegovih napakah ter so v prvi vrsti onih, ki pobero kamen, da ga vržejo nad njega!
Da je taka »črna nehvaležnost« tudi v srcih nekdaj najzvestejših je moral te dni izkusiti pred mesecem še vsemogočni diktator zvezarjev v Mariboru, kateremu se nikdar ni sanjalo, da bo padel s svojega prestola. Neomejen gospodar v največji zve-zarski podružnici, kjer so se kovali razni naklepi o premestitvah, odpovedih stanovanj, gospodarstvu v raznih zadrugah in železničarskih podpornih društvih, je imel smolo, da je padel v nemilost pri gospodu: da je bil suspendiran in tedaj so ga začeli zapuščati zvesti in najzvestejši, ker: »ni dobro družiti se z onim, na katerega se gospod jezi in je obrnil svojo palico proti njemu«.
Zavedajoč se neomejene oblasti, ki je bila še nedavno v njegovih rokah, je hotel napraviti red in z eksemplaričnimi ukreki ter izključitvami uvesti železno disciplino, a bilo je že prepozno. Ni se več nahajal v blagodejni senci gospodovi, marveč je gospodov obraz jezno zrl na nehvaležnega služabnika.
In zgodilo se je 10. maja 1934, da so tudi najzvestejši javno izmolili svoj »confiteor« ter istočasno obsodili svojega »vodjo«.
Tako je Tumpej, ker je padel v nemilost pri gospodu, padel v nemilost tudi pri svojih soborcih, njegova slava je zatemnela in danes se nahaja skoraj sam v nesreči, da premišljuje, kako minljiva je slava tega sveta.
Tumpej je šel na železničarjih, pa je zlasti v Mariboru, da odpravijo tudi tumpejevščino iz svojih vrst ter postanejo zopet svobodni, ponosni in zavedni borci za svoje pravice.
Pragersko — Kotoriba
Delavec je res vedno in povsod prizadet. Mi progovni delavci smo izgubili vse stare pravice v prejšnjem provizijskem fondu, izpostavljeni smo vednim redukcijam in brezplačnim dopustom ter živimo naravnost n siromašnejše življenje. Nekaj časa smo imeli vsaj to ugodnost, da smo
dobili kos železniškega sveta proti primerni odškodnini v najem. Tekom zadnjega časa pa smo izgubili še to ter dobimo, kar nas je revnih, ^ ti Hi a. kak ostanek, th	.•
Privatniki in boljše situirani gospodje >il [c ’ i j ‘ ,-n j ’/ä fjrli >l:i • t j •••>'«'*;» so že prišli na svoj račun, plačali pa smo ga ubogi delavci, ki smo izgubili že itak vse. Upamo, da bo sedaj ta ukrep odprl zaslepljenim delavcem oči, da bodo izpregledali, kam spadajo ter se ramo ob rami z drugim delavstvom borili za izgubljene pravice.
Zalog
Že precej časa se ni nič slišalo iz našega kraja in to pa ne vsled tega, ker nam gre dobro, ampak je ravno obratno.
O osemurniku pri nas ni več govora, dopusta se nam je lanskega leta tri četrtine črtalo, ker primanjkuje osobja, glede odprave rezerve pri urejevanju »N« vozov smo naredili že več vprašanj — seveda brez uspeha. Ko smo se dogovorili, da bodo tudi »tovariši« naredili prošnjo potom njih podružnice, bi isto že naredili ali oni bi radi od nas prepis, ker oni niso tega navajeni, da bi kaj zahtevali.
Kar se tiče progovnega delavstva je pa tu pri nas edina izjema, da se ga več ne pošilja na »brezplačen dopust«,
Pri nas je pošiljalo na »počivanje« in ako ga vprašaš, ali ne dela, pravi, imam »počivanja šest ali osem dni«, ker to se menda lepše šliši, ali pa da se uslužbenstvo ne moti, ■	. * \ ., i
Ni mn ifea ifeg"
- ■, — r»-„ >!.,	.
■ ' - ■
Glede organizacije je članstvo isto opustilo, ker nemore iste plačevati, zato so nekateri mislili, da bodo mnogo lažje se preživljali, ako jim ne bo potreba več plačevati članarine. Ali ako stvar bolj natanko pregledamo, je stvar ravno obratna.
Toda sodrugi, zavedati se moramo, da kdor obupa nad organizacijo, ta obupa nad samim seboj in temu ni več pomoči. Ker organizacija smo Mi in ne predsednik in tajnik. Sodrugi, še vedno je v veljavi geslo, da kolikor močni bomo, toliko pravic si bomo priborili in le kolikor si jih bomo skupno združeni priborili, toliko jih bomo tudi imeli. Saj vsi z vsakim dnem bolj čutimo, kam nas je pripeljala in kaj nam je prinesla razdvojenost in nezaupanje v sebe in organizacijo.
Videli smo iz razprave o proračunu za leto 1934-35 v parlamentu, koliko naših zahtev in izgubljenih pravic, katere smo že imeli, nam ostane nerešenih in za katere se bomo morali v bodoče še trdo boriti, da jih dobimo, in to nam bo mogoče le potom močne strokovne organizacije. Sramotno bi bilo to od nas, da bi mi stali zadaj za onimi, ki se borijo in čakali s prekrižanimi rokami, kaj nam bodo oni dosegli.
Kako se borijo naši tovariši in koliko se moramo na njih skupnost zanesti, so nam v polni luči pokazale volitve v Mariborsko podporno društvo. Članstvo o volitvah delegata ni vedelo popolnoma nič, pač pa se zadnje dni po, informacijah članstva izjavljajo zaupniki »Zveze«, da je bil na sestanku izvoljen g. K. F. Na strogo zaupnem sestanku v gostilni Si-herl v Zalogu se je ta izvolitev vršila, o kateri niti vsi člani zveze niso bili obveščeni.
Seveda je bila stvar nujna in gotovo poverjenik ni mogel v tem času sklicati sestanek, katerega bi javno razglasil vsemu članstvu. Radovedni smo le, kakšna navodila je dobil poverjenik glede sklicanja sestanka in volitve delegata. Ali naj voli delegata 6—8 na zaupnem sestanku navzočih zaupnikov Zveze, ali na javno razglašenem sestanku celokupno navzoče članstvo. To so dejstva, ki napravijo jako slab utis v javnosti.
Vsiljuje se nam misel, da so volit-
ve tudi tesno povezane s poslovanjem.
Ce članstvo nima vsled raznih špekulacij gotovih ljudi možnost, da si skupno izvoli delegate, bo tem manj imelo možnost vpogleda v poslovanje in odločanje v svojih fondih. Če v enem ni odkritosti in vesti, je toliko manj pričakovati v drugem.
Ta tajinstveno izvršena akcija gotovih funkcionarjev Zveze nam vzbuja misel, iz kakšnih razlogov so ti ljudje zahtevali revizijo Mariborskega podpornega društva.
Nismo proti temu, kdor je izvoljen, hočemo samo to, da ga izvoli članstvo na skupnem sestanku, kateri naj bo javno razglašen.
Poslovanje društva in delovanje delegatov bo članstvu v bodoče odprlo pot k razmišljanju in pri tem sl bo iskalo tudi izhod v pravilno poslovanje v društvenih in lastnih interesih.
Da nam bo mogoče, sodrugi, v bodoče preprečiti slične pojave, strnimo svoje vrste in se organizirajmo v bojevno organizacijo, katera nam bo voditelj v bodočnost za dosego naših pravic in človeka vredno življenje.
Mednarodni pregled
fl. T. F.)
Ameriški železničarji so preprečili redukcijo plač
Kakor je znano, so ameriške združene države znižale vrednost dolarju. Plače železniškega osobja so ostale na isti višini kot preje, stroški za preživljanje .pa so se povečali za 20%. Položaj železničarjev se je vedno bolj poslabševal ter je število brezposelnih. železničarjev doseglo, že en milijon.
Kljub povečanju prometa železniške uprave ne sprejmejo reducirancev nazaj, ker jim omogočajo nove tehnične pridobitve, povečanje brzine vlakov, naprave za automa-tično spenjanje voz, dovršitev povečanega prometa s starim staležem osobja.
Pred enim letom so bili prejemki ameriških železničarjev reducirani za 10% in začetkom letošnjega leta so napovedale železniške družbe nadaljnjo redukcijo v izmeri 5%, ki naj’ bi veljala od! 1. julija 1934 do 30. aprila 1935. V Sev. Ameriki obstoja pri raznih družbah skupno 21 organizacij, ki so vse enodušno odklonile vs;ako redu Lei o, nakar so se začela dne 15. marca pogajanja med zastopniki železniških družb in osobja. Bilo je to gotovo največje pogajanje, saj se ga je udeležilo skoraj 1500 železniških direktorjev.
Zastopniki osobja so dokazali, dla bi bila sedaj vsaka redukcija skrajno krivična, ker vendar dividende delničarjev stalno rastejo. Leta 1929 (doba konjunkture) so dobili delničarji izplačanih 518 milijonov dolarjev, leta 1930 (nastop krize) še 509 milijonov, leta 1931 že 518 milijioncv, a v preteklem letu so dividende narasle na 533 milijonov dolarjev. Istočasno, ko so kljub krizi rasle dividende, pa je moralo osobje dbprinašati žrtev za žrtvijo. Najpreje 10% redukcijo plač, nato je bilo sukcesivno reduciranih 1 milijon uslužbencev, nad 400.000 uslužbencev je obsojeno na skrajšan delovni čas in brezplačne dopuste. Brezposelni železničarji ne dobe nikakih brezposelnih podpor in so v največji revščini, oni ki so .ostali v službi pri skrajšanem delovnem času so vsled podražitve življenjskih potrebščin dejansko izgubili do 40% svojih dohodkov.
Zastopniki delavstva so vsled takega položaja postavili zahtevo, da se vsemu osobju prejemki povišajo1, a o kaki redukciji sploh ne more biti govora.
Nad en mesec so trajala pogajan-a, ki so sedaj za delavstvo končala z uspehom. Redukcra prejemkov je odklonjena ter se bodo prejemki še povišali in sicer 1. 'ulija 1934 za 2%%, 1. januarja 1935 za 5% in 1. aprila 1935 še za 2%%. Tako bo osobje zopet dobilo to nazaj, kar je izgubilo prd letom dni.
*
Predsednik bolgarske železniške organizacije odpuščen.
Bolgarski železničarji so vodili zelo ostro borbo proti žel. ministru Kosturkoffu, pod katerim se je zopet udomačila protekcija in klečeplastvo. Minister je najostreje nastopil proti železničarski organizaciji in sledile so premestitve ter odpusti iz službe. Med drugimi je bil odpuščen tudi predsednik organizaije s. Vekiki. Vse persekucije pa niso mogle rešiti g. ministra, ki mu je bila izrečena v parlamentu nezaupnica ter je moral odstopiti. Bolgarski železničarji zahtevajo sedaj, da Se .popravi krivica ter prekliče vse odpuste in premestitve.
Rusija za izobrazbo železničarjev.
Ker je v Rusiji primanjkovalo na železnici kvalificiranah moči, je železniška uprava že v okviru prve petletke ustanovila 20 visokih šol za železničarje, katere je obiskovalo 21.000 slušateljev. Poleg teb šol je osnovala posebne tehnične šole, v katerih je bilo izobraženih 125.000 učencev. Osobje, ki je bilo v službi nujno potrebno ter ni moglo dobiti dopustov za redno obiskovanje šole, je dobivalo poduk pismenim potom.
Takih je bilo približno. 25.000. Končno pa obstoja še 22 potujočih šol, ki .potujejo od centra do centra ter skrbe za spopolnitev osobja v tehničnih vprašanjih.
Prvih 5 let j.e dosegel ta način šolanje ogromen uspeh ter razpolaga danes Rusija z izredno izobraženim osobjem na železnici, ki je seveda tudi primerno plačano.
.Bajtar* železničarjem!
V informacijo železničarjem objavljamo pravilnik gradbenega sklada stavbne in kreditne zadruge »Bajtar«, ki ima svoje uradne prostore v Ljubljani, Kolodvorska 26, ter uradne ure vsak pondeljek in petek od 18. do 19. ure, vsako sredo pa od 13.30 do 14.30 ure.	lij
Pravilnik se glasi:	i
§ 1.
Vsled sejnega sklepa načelstva in nadzorstva z dne 9. aprila 1934 se ustanovi pri zadrugi »Bajtar« gradbeni sklad v svrho podeljevanja nizko-obrestnih posojil članom vlagateljem gradbenega sklada.
Vlagatelj je lahko vsak član zadruge, ki se zaveže nalagati svoje prihranke v navedeni sklad. Vlagati se pa lahko tudi zaveže vsak železniški uslužbenec, ki po zadružnih pravilih postane član zadruge, to je,-ako pristopi kot. član k zadrugi ter vplača vpisnino in vsaj en delež. Vplačevanje deleža se lahko dovoli v več mesečnih zaporednih obrokih.
§ 2.
Vplačane zneske v gradbeni sklad obrestuje zadruga .po 4%. Iz gradbenega sklada bo dajala zadruga vlagateljem gradbenega sklada posojilo po 5% obrestih proti odplačevanju v primernih mesečnih obrokih.
Višina obresti za vloge kakor tudi posojila je določena do preklica ter jih upravni odbor lahko spremeni primerno z nastalimi razmerami na denarnem trgu.
§ 3.
Vlagatelj, ki želi prejeti posojilo iz gradbenega sklada, naslovi na upravni odbor zadruge prošnjo s ipoddrobno utemeljitvijo potrebe posojila. Prošnji je priključiti potrebne dokumente. Upravni odbor podeljuje posojila uvažujoč dejanske potrebe r rosile a. vpo-števaje gmotno stanje, višino vplačanih vlog in dobo članstva pri gradbenem skladu.
§ 4.
Vsak vlagatelj lahko vedno razpolaga s svojimi vplačanimi vlogami, ki se mu na zahtevo vsikdar izplačajo deloma ali v celoti.
§ 5.
Vračila odnosno, vplačani obroki od podeljenih posojil se stekajo v gradbeni sklad-
§ 6.
Od vplačanega gradbenega sklada sme-upravni odbor izčrpati samo 50% za podelitev posojil. Ostalih 50% ostane v rezervi za slučaj povračila vlog v smislu § 4.
§ 7-
Vsak član mora najmanj 5 let redno mesečno nepretrgoma vplačevati v gradbeni sklad, ako hoče biti deležen ugodnosti posojila po § 2.
§ 8.
Pri podeljevanju posojil vlagateljem v grabeni sklad se lahko dovoli posojilo V maksimalni izmeri njegove vloge pri gradi* benem skladu. Obenem se mu izplača njegova vloga.
Vedno novi naročniki
Že dalje časa opažamo, kako se množi število naročnikov našega lista med onimi, ki niso bili člani razredne železničarske organizacije. Posebno zanimanje vlada zanj po pisarnah, kjer direktno roma iz roke v roko, med tem ko leže celi svežni »Glasnika nacionalnih železničarjev« zaprašenih po kurilnicah in delavnicah.
Zadnje čase opažamo, da se na naš list naročajo tudi podružnice »Udruženja jugoslovanskih nacionalnih železničarjev«. Zanimali smo se. kaj je vzrok temu ter smo od nekega uglednega zvezarskega funkcionarja dobili odgovor:	»Iz Vašega časopisa
vsaj nekaj zvemo, strinjamo se s pošteno in odločno pisavo v zaščito pravic železničarjem, med tem ko v »Glasniku«, ki je pretežno pisan v hrvaščini in cirilici, ravno1 to v veliki meri pogrešamo.«
Veseli nas to odkrito priznanje, ker dokazuje, da smo na pravi poti, a na naših dosedanjih naročnikih je, da razširijo naš list prav med vse železničarje.
Priiteden denar pride vedno prav.
Za slučaj bolezni ali drugih neprilik je vedno dobro, da ima človek pri roki potrebno gotovino. Zato priporočamo, da vsak od-višen denar vlože pri solidnih zavodih na: hranilniške knjižice. Priporočamo svojim članom Splošno kreditno društvo r. z. z o. z-v Ljubljani Aleksandrova cesta 5. Zavod obstoji 35 let. Tudi v dobi najtežje dename-krize je isti neomejeno izplačeval vlage in tudi sedaj ni bojazni, da ne bi vsakomur iz njegove vloge izplačal željenega zneska. V upravnem svetu zavoda so zastopniki delavcev in železničarjev. Zavod daje tudi posojila.
Tiska: Ljudska tiskarna, d. d.. Maribor. (Predstavnik: te Oitek.)- Odgovorni «rednik: Adolf^elen^Maribor^-^Ustnik in izdajatelj: Konzorcij .Uiedinieni želez.iiar.