Naš čas, 13. 9. 2018, barve: CM K, stran 1
V petek (5/190C), soboto (8/150C) in nedeljo (3/150C) bo delno oblačno.
Četrtek, 27. septembra 2018
številka 39 | leto 65
www.nascas.si
naročnina 03 898 17 50
cena 1,90 €
-VO
iu-> ■in
=o
■u-t ii*"> ;o
Velenje - Po vsemu svetu znana Pika Nogavička trenutno kraljuje v Velenju, kjer jo gostijo že 29 let. Ostala bo še do sobote, ko se bo ob 17. uri poslovila z nastopom Andreje Zupančič. Do takrat pa bo pod njenim okriljem potekalo še več kot 100 ustvarjalnih, senzoričnih, gibalnih in drugih izkustvenih delavnic na temo Kraljestvo živali. Med drugim bodo danes ob 17. uri na Polhovem odru v Pikini deželi podelili Pikine bralne značke, zvečer ob 19. uri pa se bo začel Večer prijateljstva med velenjskimi in sarajevskimi osnovnošolci. V sklopu petkovega celodnevnega dogajanja bo na sporedu še kupica predstav in koncertov.
V soboto, ko bo sklenila svoje letošnje potepanje ob Velenjskem jezeru, pa bo na sporedu tudi Pikina jadralna regata in gasilsko tekmovanje za zlato Piko, seveda pa tudi zaključna slovesnost.
• tf
TAKO mislim
Foto Jurij Vodušek
Velenje, 21. september - Knjižnica Velenje in Mestna občina Velenje sta v petek ponosno predstavili zbirko prvih beril, ki jih je zbral Marjan Marinšek, s tem pa omogočili vpogled v pestrost pisne in jezikovne kulture po vsem svetu. Zbirka je razstavljena v posebej zanjo ustvarjenih vitrinah - svetišču knjig, kjer bodo zdaj potekale razne aktivnosti za spodbujanje jezikovne in bralne kulture. Obiskovalci pa bodo lahko prelistali tudi okoli 80 duplikatov knjig, ki ne le opi-smenjujejo, ampak vzgajajo in prenašajo kulturo naroda. ■ tf
Vukančič svetovni prvak
Jesolo - Slovenska kadetska in mladinska reprezentanca se s svetovnega prvenstva v kickboxin-gu v italijanskem Jesolu, kjer je sodelovalo kar 2319 tekmovalcev iz 65 držav, vrača s kar šestimi naslovi svetovnih prvakov ter osmini srebrnimi in sedmimi bronastimi odličji. Med izbranimi tekmovalci sta slovenske barve zastopala tudi člana Taekwon-do in Kickboks kluba Skala Velenje, Dean Vukančič in Luka Krel. Dean Vukančič je med mladinci v light kontaktu v kategoriji do 79 kg premagal nasprotnike iz Avstralije, Hrvaške, Turčije, Poljske in Rusije in osvojil naslov svetovnega prvaka. Luka je na žalost že v prvi borbi naletel na predstavnika Hrvaške, kasnejšega dvakratnega svetovnega prvaka v kategoriji do 84 kg.	a
Junaštvo
Velenje - Prejšnjo sredo, na predvečer praznika občine Velenje je bilo v Domu kulture zelo slovesno. Polna dvorana je pozdravila in se poklonila letošnjemu prazniku in občinskim nagrajencem. Župan občine Velenje Bojan Kontič se je v slavnostnem govoru poleg zahvale njihovemu delovanju dotaknil tudi
številnih uspehov, ki so obogatili življenje občanov, obenem pa se je zazrl v prihodnost na postavljene naloge in cilje, ki ji bomo, kot je prepričan, tudi v prihodnje kos. Prijetno so lep večer popestrili pedagogi in dijaki glasbene šole Frana Koruna Koželjskega, povezal pa iskrivi Peter Poles.	■
Tina Felicijan
Pika Nogavička je brez dvoma ena najbolj slavnih knjižnih junakinj vseh časov. Njena idejna mati, prvakinja mladinske literature 20. stoletja in po svoje tudi aktivistka Astrid Lindgren, z njo ni ustvarila le lika prikupno navihane deklice s karakterjem, življenjsko energijo in nazori, ki jih ji (prepričana sem) še bolj kot otroci zavidajo odrasli. Posredno je izoblikovala tudi način razmišljanja o vzgoji otrok, ki je sprva naletel na odpor, ker naj bi bralce njenih zgodb napeljeval k nespoštovanju družbenih pravil in navad. Navdihnila je borce za pravice otrok, enakopravnost spolov, svobodo govora, osebno svobodo. Kljub kritikam je junaško stala za Piko Nogavičko in s tem za mladimi bralkami in bralci, ki so v njenih zgodbah odkrivali vire notranje moči za samostojno razmišljanje, zaupanje v svoje sposobnosti, od družbenih okvirjev neodvisno življenje. Tako je prosta pot v svet domišljije, ki jo je avtorica ljubiteljem Pike Nogavičke dala v otroštvu, hkrati popotnica za odraslo življenje, ko mnogi nehajo verjeti v junake, čeprav morajo to postati sami. Junakinja Pika Nogavička je zaznamovala cele generacije otrok in tudi odraslih po vsem svetu, ki lahko o njenih dogodivščinah berejo v več kot šestdesetih jezikih. Najbrž pa je še posebej zaznamovala prav velenjske otroke, ki že skoraj tri desetletja odraščajo s Pikinim festivalom. Seveda ga obiskujejo otroci iz vse Slovenije, a domačini pike, kitke, gusarske preveze in brčice nosijo, še preden Pika pride, in mnogi še po tem, ko gre. Kaj srečanje s Piko Nogavičko pomeni otrokom, ki resnično in močno verjamejo vanjo, si lahko le predstavljamo. Vemo pa, da so znanje, veščine, doživetja in izkušnje, ki jih otrokom da Pikin festival, izredno pomembne za prav vse male obiskovalce. Zato je svojevrstno junaštvo že sama organizacija festivala, pri kateri srčno, pogumno, predano (kot vse počne Pika) sodeluje praktično cela lokalna skupnost. Ne pripravljajo ga le za domače otroke, ampak imajo pred očmi vse, ki v Pikino deželo pridejo od blizu in od daleč. Junaško je, da Pikino izročilo v Velenju tako skrbno negujejo, čeprav to še zdaleč ni lahko. In še bolj junaško bi bilo, če bi festival, kije naložba v otroke, bolj podprla tudi država. Za to pa se bodo morali ojunačiti tako predstavniki lokalne skupnosti, ki oblikujejo festival, kot predstavniki vlade, ki (ne tako zlahka, kot to počne Pika) delijo zaklade državne blagajne. Pika zagotovo upa, da jim bo uspelo najti skupen jezik, pa tudi če si bodo za to morali izmisliti kako novo besedo in napisati kako novo listino.
Ministrica Bratuškova na zaključku projektov
Šmartno ob Paki - Direkcija RS za infrastrukturo in Občina Šmartno ob Paki sta letos zaključila več projektov na območju lokalne skupnosti. Med drugim sta preplastili 1,5 kilometrov ceste med Gorenjem in Skornim, uredili sta prehod čez železniško progo v Paški vasi, sanirali most v Rečici ob Paki ter na novo uredili pločnike na mostu in v naselju Rečica ob Paki. Zaključek projektov bodo zaznamovali simbolično na prireditvi jutri (v petek) ob 14. uri pod prireditvenim šotorom ob Mladinskem centru. Slovesnosti se bo udeležila tudi ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek.	«tp
Urejali bodo brežine vodotokov
Velenje, 29. september - To soboto bo Mestna občina Velenje izvedla delovno akcijo, v sklopu katere bodo prostovoljci čistili brežine. Zbrali se bodo ob 8. uri na Titovem trgu, ob 8.30 pa se bodo začeli zbirati v Šaleku pri gostišču Verdelj, od koder se bodo podali na urejanje brežin mestnih vodotokov. Pri čiščenju strug bodo poleg prostovoljcev sodelovali usposobljeni delavci, ki bodo upravljali motorne žage in kose. Drugi udeleženci delovne akcije pa bodo pomagali predvsem pri spravilu porezanega zelenja iz strug vodotokov v pripravljene kesone. Torej: če ste za, pripravite primerno obleko in obutev in naj bo sobota dan za prijazno delovno druženje.	■ tf

Naš čas, 13. 9. 2018, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA

2l. septembra 2018
LOKALNE novice
Prireditveni prostor in oder bo!
^ Centri za socialno delo stopajo v novo organiziranost
Za uporabnike za zdaj ni sprememb, več za zaposlene - Prvega oktobra v Velenju sedež Centra za socialno delo Savinjsko-Šaleška z enotami Velenje, Žalec, Mozirje
Tako kot je pri evropskih projektih pogosto, se je tudi dokončna potrditev nepovratnih finančnih sredstev za prireditveni oder in prostor ob Velenjskem jezeru vlekla vse do sedaj, zdaj pa je končno potrjeno, da Velenje dobi do 8 milijonov evrov za ta namen. »Je pa bilo potrebnega zelo veliko dodatnega dokazovanja in prilaganja, a so naše strokovne službe vse dobro pripravile. Žal je vse drugače z državnimi službami, ki raje komplicirajo, kot da bi bile občinam v oporo,« pravi župan Bojan Kontič, ki je
Prireditveni prostor in oder je zdaj enoten projekt, z gradnjo pa
naj bi začeli še letos.
sicer upal, da bodo to naložbo lahko začeli že ta mesec, zdaj pa upa, da še pred koncem leta. Na tiho si še vedno želi, da bi jo zaključili ob občinskem prazniku prihodnje leto, ko bo Velenje staro 60 let, a je to skoraj neizvedljivo.
Še vedno pa občina ni pridobila sredstev za načrtovano obnovo Starega Velenja. Za to še čakajo na ustrezen evropski razpis.
Goriška v obnovo marca
Mestna občina Velenje je želela letos jeseni obnoviti Goriško cesto. Pri tej obnovi gre za zelo zahteven poseg, ki zajema rekonstrukcijo celotnega zgornjega ustroja ceste, izvedbo dodatnega prehoda za pešce, izgradnjo novega meteornega kanala in izgradnjo novega mešanega kanala ter obnovo komunalne infrastrukture (vodovod, toplovod) na mestih, kjer le-ta prečka Goriško cesto. Ker pa je v začetku naslednjega leta v okviru CTN projekta Kolesarsko omrežje - vzhod sedaj predvidena tudi ureditev kolesarske steze na istem odseku, so se na Občini odločili, da čas obnove prestavijo v prihodnje leto in se izognejo nepotrebnemu dvojnemu zapiranju ceste. Obnova se bo tako začela predvidoma v drugi polovici marca.
Polnilnica za električne avtomobile
Šmartno ob Paki - Na zemljevidu občin v Sloveniji, kjer lahko lastniki napolnijo akumulatorje osebnih vozil in koles na električni pogon je od minulega tedna tudi občina Šmartno ob Paki. Polnilnico za električne avtomobile so postavili na parkirišču javnega zavoda Mladinski center, kjer so za ta namen uredili dve parkirni mesti.
Za postavitev polnilnice je občina pridobila 3000 evrov nepovratnega denarja Eko sklada, razliko do 4500 evrov, kolikor je stala polnilnica ter gradbena dela, je pokrila lokalna skupnost iz občinskega proračuna. Na občinski upravi so še povedali, da je polnjenje na javni polnilnici za zdaj brezplačno, kajti postavili so jo z namenom širjenja kroga uporabnikov vozil na električni pogon na območju občine. S tem naj bi zmanjšali obremenitev okolja z izpušnimi plini. Ali bodo postavili še kakšno polnilnico za električne avtomobile, bo odvisno od števila uporabnikov obstoječe.
a mz, tp
Tatjana Podgoršek
Prvega oktobra bo tudi v praksi stekla reorganizacija centrov za socialno delo. Projekt naj bi bil eden najpomembnejših v sociali v Sloveniji v zadnjih skoraj treh desetletjih. Na novo bo ustanovljenih 16 regijskih centrov, nastali pa bodo z združitvijo obstoječih 62 centrov. Med omenjenimi novoustanovljenimi regijskimi centri bo Center za socialno delo Savinjsko--Šaleška s sedežem v Velenju, z dejavnostjo pa bo pristojen za območja delovanja sedanjih centrov za socialno delo Velenje, Žalec in Mozirje. Na območju teh centrov je blizu 100 tisoč uporabnikov socialnih pravic.
Za vršilko dolžnosti direktorice regijskega centra Savinjsko- Šaleška je bila imenovana Helena Bezjak Burjak, ki je do sedaj osem let vodila žalski center. »Reorganizacija za zdaj ne prinaša nobenih sprememb za uporabnike. Ti ohranjajo dostopnost do strokovnih delavcev na centrih tako kot doslej. Večje spremembe prinaša nova organiziranost za zaposlene,« pravi Bezjak Burjako-va. Sogovornica je pojasnila, da bodo omenjeni centri, ki so bili doslej samostojne pravne osebe, po novem enote. Posledično se bodo preselile in spremenile svojo obliko delovanja nekatere službe.
O letnih pravicah na regijskem, o ostalih pravicah v enotah
Tako bodo na sedežu regijskega centra v Velenju delovale združene skupne splošne in skupne
Vršilka dolžnosti Centra za socialno delo Savinjsko-Šaleška Helena Bezjak Burjak: »Kakšne bodo posledice reorganizacije, ne vemo. Želimo si, da bi bile le dobre.«
strokovne službe omenjenih enot, 1. oktobra bo tu začela delovati novoustanovljena služba za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Ta služba bo odločala o letnih pravicah uporabnikov do otroškega dodatka, subvencije vrtca, malice in kosila ter o štipendijah, o vseh ostalih pravicah bodo od-
ločali v enotah. Pri tem Bezjak Burjakova pravi, da bodo lahko uporabniki ne glede na to, katero pravico bodo uveljavljali, oddali vlogo zanjo v enoti, v kateri so to počeli do sedaj. Zaposleni pa bodo znotraj sistema poskrbeli, da bodo o njej odločali pristojni in da bo upravičenec v skladu z zakonodajo prejel odločbo. »O morebitnih spremembah, ki se bodo nanašale na informativne izračune o posameznih letnih pravicah, bomo uporabnike sproti obveščali.« Letne informativne izračune bodo centri začeli izdajati 1. januarja prihodnje leto.
Za zdaj ostaja enako tudi strokovno delo s posamezniki in družinami. Se pa obeta na tem področju velika sprememba aprila prihodnje leto, o čemer bodo uporabnike pravočasno obvestili. Sama reorganizacija v tem trenutku pomeni tudi selitev nekaterih strokovnih delavcev. Tako prehajajo v regijski center iz velenjskega in žalskega po 4 delavci, iz mozirskega pa v prihodnje načrtujejo prihod še enega strokovnega delavca oziroma delavko, če bo to potrebno. V novi organizacijski enoti bo 66 zaposlenih.
Želijo si čim manj negativnih učinkov
Helena Bezjak Burjak bo vršilka dolžnosti Centra za socialno delo
Savinjsko- Šaleška do imenovanja novega direktorja, izbranega na razpisu. Tega bo objavil svet zavoda regijskega centra. Po predvidevanjih bi lahko imenovali njegove člane zaradi novembrskih lokalnih volitev šele po novem letu. Status vršilke dolžnosti se ji izteče 30. junija prihodnje leto.
Na vprašanje, ali meni, da je reorganizacija potrebna, ali bodo od zdaj strokovni delavci več na terenu glede na slogan 'Na teren, bližje k ljudem', sogovornica odgovarja: »Strokovni delavci so že sedaj veliko na terenu. Reorganizacijo smo zaposleni sprejeli kot posledico spremembe zakona o socialnem varstvu leta 2017. Težko razmišljamo o pozitivnih in negativnih posledicah. Želimo si, da bi bilo negativnih učinkov čim manj ali sploh nič. Tudi pozitivne bomo lahko ugotavljali proti koncu leta. Seveda nas je strah, saj vsaka sprememba potegne za sabo marsikatere občutke pri zaposlenih in uporabnikih. S skupnimi močmi se bomo trudili potegniti najboljše, kar se bo dalo. Hkrati pa uporabnike prosimo za razumevanje, da morebitne težave, povezane s posledicami selitev, vzamejo v zakup in nas razumejo, saj smo stvari pripravili tako, kot bi morale biti.«
Savinjsko-šaleška naveza
Ni še konca merjenja moči
Pljunite v roke - Lastovka, ptice in čebele - Zlate Zreče - Obnova doma - Čisto jezero
Lahno bi rekli - nič novega. Na člane nove vlade še vedno letijo kritične puščice z desnice, nekaj sijih pošilja koalicija kar med sabo. Še posebno, če upoštevamo, da za nekatere še ni čisto jasno, kdo dejansko sestavlja koalicijo, kdo pa opozicijo. Za vse, kar se dogaja, seveda ne moremo kar z lahkoto zamahniti z roko, češ da gre pač za porodne težave. Čas je že tak, da »dojenčka« ne bi radi predolgo ujčkali. Preveč resnega dela je pred vlado, od tega, kako kakovostno se ga bodo lotili, pa je odvisna tudi kakovost»njenih« državljanov. Glavnina političnega vrenja se dogaja v Ljubljani, naše okolje je ta čas bolj razigrano. Seveda, v Velenju se je začel Pikin festival s Piko Nogavičko na čelu. V dneh pred tem festivalom pa se je v bližnji Polzeli odvila še ena »nogavičarska prireditev«. Stečajnemu upravitelju je končno uspelo prodati blagovno znamko nekdanjega »paradnega konja« nogavičarskega podjetja z uveljavljenim znakom lastovke. »Lastovka« je odletela v estonske roke, različne »ptice« pa so bile v soboto delavne v središču Celja. Ptice miru! Učenci in učitelji celjske Osnovne šole Lava so namreč ob dnevu miru znova pripravili prireditev Pozdrav ptic miru. Letošnja, ki se je je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor, je potekala z geslom Učimo se biti miroljubni in zadovoljni državljani. Še ena o letečih živalih v Celju in »prispevku« mladim - celjska poklicna enota se za lažje posredovanje in boljše pogoje gasilcev opremlja z vse sodobnejšo opreme, za njihovo boljše počutje pa so poskrbeli tudi s posebno posebnostjo. Uredili so si svoj čebelnjak, v katerem se bodo gasilci lahko sprostili ob napornem delu. Da je njihov čebelnjak tudi videti lepo, so poskrbeli šolarji II. osnovne šole, ki so panje primerno poslikali. Je že res, da jesen prenekateri slovenski kraj odene v zlate barve, Zreče pa so postale zlate drugače. Zlato priznanje so v soboto prejele na Irskem, kjer je bila sklepna prireditev letošnjega »lepotnega« tekmovanja Entente florale Europe. Komisija, ki je poleti obiskala ta kraj, se je očitno prepričala, da so v zreški občini storili dovolj za urejenost kraja in prijetno bivanje domačinov in gostov. Zrečani so se na sklepni prireditvi tudi predstavili na Tržnici Evrope ter na stoj-
nici ponudili dobrote »okusi Rogle«. Zreče na tem tekmovanju letos niso sodelovale prvič. Pred leti so, takrat kot vas, osvojile srebrno priznanje.
V	Celju pa so se lotili prvih del pri velikem projektu - prenovi Celjskega doma. Obsežna prenovitvena dela bodo trajala vse do sredine prihodnjega leta. Ta zgodovinski objekt bodo v celoti obnovili, kar bo velik »delavni« in denarni zalogaj. Del denarja je »dala država«, del zasebni partner, veliko bo prispevala občina. Zahteven zalogaj bo tudi sanacija pročelja objekta, ki bodo potekala pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Denar za ta dela, skoraj pol milijona evrov, bo prispevala celjska občina sama. Mestna občina bo letos namenila 150 tisoč evrov tudi za sofinanciranje ureditve štirih uličnih fasad na poslopjih v starem mestnem jedru ter obnovo treh zgradb kulturne in sakralne dediščine; dveh cerkva in samostana. Večino teh del že izvajajo.
V	Šentjurju so zadnji teden jedli z veliko žlico - kot so včasih radi rekli. Ob občinskem prazniku so res imeli razlog za zadovoljstvo. Zadovoljni so z delom, ki so ga na raznih področjih dosegli v zadnjem letu, in tudi s trdnimi projekti za prihodnje. Pisali smo že o obnovi osnovne šole v Gorici pri Slivnici ter gradnji novega mostu prek Voglajne. Pri slednjem jim je na pomoč priskočila država. Kot še pri nekaterih drugih objektih, ki so jih že začeli graditi ali jih načrtujejo. Ob letošnjem prazniku so se seveda spomnili tudi 110-letni-ce smrti njihovih znanih mož - skladateljev Benjamina in Gustava Ipavca. Pa tudi 50-letnice New Swing Guarteta.
Še to: kopalne sezone na prostem je sicer konec, a za kopalce je razveseljiva vest, da je voda v »celjskem morju« - Šmartinskem jezeru, primerna za kopanje. To so potrdili pregledi, ki so jih opravili strokovnjaki velenjskega podjetja Eurofins ERICo. Vzorčenje so med kopalno sezono opravili sedemkrat, analize pa so pokazale dobro kakovost po mikrobioloških parametrih. Je pa nekoliko zmanjšana prosojnost vode zaradi kalnosti. Nekateri zlobneži menijo, da so za to verjetno krivi somi, od katerih so nekateri takoooo veliki!
a k
			
fiflj^lV NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8% in mesečne 5% popusta.	Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Mojca Štruc, Tina Felicijan (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.	Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-pošta: press@ nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.	Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
■
Naš čas, 20. 9. 2018, barve: CM K, stran 31
20. septembra 2018
«»SÜAS
INTERVJU
3
Poravnati se je bolje kot tožariti
Ob prazniku Občine Šoštanj smo na pogovor povabili župana Šoštanja Darka Meniha
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - 30. september je praznik občine Šoštanj. Zaznamujejo ga s številni dogodki, ki se vrstijo že ves september, vrh pa bo praznovanje doživelo z osrednjo slovesnostjo v petek ob 19. uri v kulturnem domu, ki bo potekala pod naslovom Rad imam Šoštanj. Radi ga imajo tudi tisti, ki jih bodo letos nagradili s priznanji in plaketami. Rad pa ga ima tudi župan Darko Menih, ki bo na prireditvi slavnostni govornik, na novembrskih lokalnih volitvah pa se bo potegoval še za en mandat.
To bi bil že vaš že četrti. Kaj vas vodi pri odločitvi, da kandidirate? Tisto, česar niste postorili, ali tisto, kar bi še želeli postoriti?
»Za še eno kandidaturo sem se odločil po tehtnem premisleku v družinskem in strankarskem krogu ter pogovorih z občani, in to prav na osnovi tega, kar sprašujete. Nekaj projektov, ki smo jih začeli, še ni končanih, veliko jih je pripravljenih in na izvedbo še čakajo. K odločitvi pa me vodi tudi osebno zadovoljstvo in ponos, da sem župan že dvanajst let. V tem času smo skupaj z vodstvom občine, upravo in svetom postorili veliko za dvig kakovosti življenja v lokalni skupnosti in prepoznavnost, urejenost in to me spodbuja, da nadaljujem.«
Stanovanjski standard čaka lepše čase
Pred vami sta bila na funkciji novoustanovljene občine dva župana.
»Prebila sta led, jo organizirala. Nadaljujem njuno delo in dodajam tisto, kar ljudje potrebujejo.«
Najbrž pa je kaj, kar vam v dvanajstih letih, čeprav ste obljubljali, ni uspelo?
»Zagotovo je to dvig standarda na stanovanjskem področju. Občina ima v lasti le 135 stanovanj, pa še ta so skoraj vsa potrebna temeljite prenove. Načrtovali smo gradnjo novih stanovanj, preureditev starih, a ni šlo. Ni bilo denarja, da bi se temu lahko posvetili v celoti. Veliko nam ga je pojedla narava. Ujme so se vrstile iz leta v leto, povzročale ogromno škodo in jemale denar, ki smo ga imeli rezerviranega za kaj drugega. Odpravljanje posledic poplav, plazov, žledu ... je veliko stalo. Treba se je bilo čemu tudi odpovedati za tisto, kar je bilo nujnejše. Ni mi žal. S tem smo reševali tudi življenja.«
Čim prej do zakona o renti
Zadnja leta ste se soočali s precejšnjimi težavami, povezanimi s sta-
njem občinske blagajne. V njej se je jasno videlo, kako zelo ste odvisni od odškodnin oziroma nadomestila za degradirano okolje Termoelektrarne Šoštanj (in tudi Premogovnika Velenje). S Holdingom Slovenske elektrarne vam je letos uspelo z izvensodno poravnavo priti do denarja. Kako pa kaže za naprej?
»Do rešitve smo prišli s konstruktivnim dialogom. Prav smo se odločili, ko smo šli v izvensodno poravnavo in ne tožbo. Tožarjenje ne bi vodilo nikamor. Tudi trajalo bi predolgo, preden bi prišli do rezultata. S tem smo zaprli poglavje za nazaj. Za naprej pa pričakujemo odškodnino, nadomestilo - kakorkoli se bo to za obremenjevanje okolja in omejeno rabo prostora že imenovalo - z Zakonom o renti. Smo na dobri poti. Potekajo intenzivni pogovori, iščejo se zakonske osnove. Zdaj, ko imamo v državnem zboru tudi poslanca iz Šoštanja, se bomo tudi s pomočjo njega trudili, da do tega čim prej pridemo.«
Potrebe v sociali so v občini Šoštanj vse večje, zaradi česar posledično za to področje v proračunu namenjate tudi vse več denarja? Kaj je tisto, kar povzroča tako stanje? Starostna struktura, brezposelnost...?
»V zadnjem času, odkar je gospodarska rast kar solidna, je pomoči v obliki prehrambnih paketov, ki jih razdelimo trikrat letno, nekoliko manj. Zelo pa
točke ste precej povečali, nad čimer se pritožujejo zlasti podjetja. Ponekod imajo zaradi tega precejšnje težave v poslovanju. Recimo Terme Topolšica, ki so prizadete tudi zaradi
»Oboje. Nekateri zaradi cest vihajo nosove ... Jaz pa ceste zagovarjam! Pomembne so. Po cestah se ljudje s podeželja pripeljejo v mesto, na delo, v šolo,
objekt bo dokončan do roka in gotovo bomo na ta objekt ponosni, tako kot smo na vrtec. Izvajalec je isti, projektant pa tudi.«
velikega povišanja toplotne energije?
Terme so od tega odvisne ...
»Višine točke za plačilo nadomestila za uporabo stavnega zemljišča nismo povečali sami od sebe. Na zahtevo Ministrstva za okolje in prostor smo sprejeli nov odlok, ki za izračun uporablja podatke Gursa, ti pa vključujejo tudi zunanje površine. Teh imajo Terme veliko in bilo jih je treba upoštevati pri izračunu. Gre za parkirišča, hiše na Ocepku.
Terme so seveda prizadete tudi zaradi cene ogrevanja. Pa
Tržnica pa ni preveč posrečena, kaj? Zakaj ne zaživi?
»Tudi nas boli, da je precej časa prazna. Po moje je tako zato, ker ponudba v njej ni prilagojena Šoštanjčanom. Veliko si jih povrtnino samih pridela. Zakaj bi jo potem kupovali? Drugih kupcev, ki si je ne, pa je premalo. Veliko jih kupuje v Velenju, kjer na tržnici prodajajo tudi šoštanjski ponudniki, kar je razumljivo. Tam več prodajo.
Krajevna skupnost Šoštanj, ki upravlja tržnico - za gradnjo je občina prispevala polovico sredstev, zdaj pomagamo pri vzdrževanju -, v njej sicer občasno organizira različne dogodke, a to je po opravkih ... in odpeljejo nazaj premalo. Najprej bi bilo treba
Darko Menih: »Vabim na prireditve in sodelovanje ter čestitam za praznik.«
>
Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku bo v petek, 28. septembra, ob 19. uri v kulturnem domu. Potekala bo z naslovom Rad imam Šoštanj.
so se povečale potrebe po pomoči na domu našim starejšim občankam in občanom, kar je posledica starostne strukture našega prebivalstva. Število ur se je povečalo za četrtino. Poleg tega v domovih za starejše biva več kot 30 Šoštanjčank in Šoštanjčanov, ki jim občina bodisi v celoti bodisi delno plačuje domsko varstvo, 175 občanom plačujemo osnovno zdravstveno zavarovanje, pokrivamo subvencije za plačilo najemnin za stanovanja ...«.
Nov odlok, nove cene
Pomemben del prihodkov proračuna predstavljajo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Višino
Praznik luči prestavili na 7. oktober
Šoštanj - Med tistimi, ki jim jo je v soboto zagodlo vreme, so (tudi) organizatorji tradicionalne šoštanjske prireditve Praznik luči. Dogodek so prestavili na nedeljo, 7. oktobra ob 19. uri. Upajo, da bo takrat vreme dopustilo, da bodo lahko po gladini Šoštanjskega oziroma Družmirskega, kot ga še danes imenujejo številni, zaplavalo 15.000 v jajčnih lupinah prižganih lučk. Dogodek ima
domov. Morajo biti varne. Veliko si prizadevamo za vodovodno in kanalizacijsko omrežje, v mestu pa gradimo glasbeno šolo. Bil sem na gradbišču in videl, da so se izvajalci iz težave, ko se je pri kopanju temeljev pojavila voda, že rešili. Zdaj bo šla gradnja hitreje,
s kupolo prekriti odprtino na
strehi, potem najti podjetnika, ki bi imel v njej kaj stalnega. Ni pa prijetno poslušati očitke, češ župan si je zgradil mavzolej ... Ni si ga, ker za tako obliko tržnice ideja ni prišla z občine.«
Bo s Trgom bratov Mravljakov drugače?
»Vsebino, obliko in vse, kar se bo dogajalo tam, smo iskali v delavnicah, kamor smo povabili tudi občane. Zdaj pa slišimo pripombe s trga, češ da prometa z njega ne bodo dali, da ne bodo dovolili tega, onega ... Tudi temu, da bi kip Marije postavili v smer, kjer je prvotno stal, nasprotujejo.
Trg je bil obnovljen pred 15 leti. V teh letih se je precej izpraznil. Želimo si, da ponovno oživi. Tega ne delamo za uslužbence občine, ampak za občane, za tiste, ki bodo tam živeli, da se bodo dobro počutili .«
Pred praznikom občine Šoštanj ste izbrali tiste, ki si letos zaslužijo priznanje oziroma plaketo. So pravi?
»Veliko je bilo predlogov. Veliko več, kot bo nagrajencev. Podelimo lahko le tri priznanja in tri plakete. Vsi si jih zaslužijo. V prave roke bodo šla. Podelil bom tudi svoja priznanja. Nekaj predlogov imam. Zagotovo pa jih bo prejelo pet zlatih maturantov, na katere smo zelo ponosni.«
Zaključite s čestitko Šoštanjčanom in Šoštanjčankam.
»Vse najboljše. Čestitam za praznik. Vabim vas na prireditve in sodelovanje.«
ne samo Terme, vsi uporabniki. Cena, ki jo zaračunava TEŠ, se je na pragu termoelektrarne povečala z 11 evrov na 17,25 evra za megavatno uro. Na to nismo imeli vpliva. Fizične osebe tolikšnega dviga niso zaznale, ker ceno subvencioniramo, Terme so jo pa.«
Za vsakega nekaj
Če se zdaj dotakneva nekaterih zadnjih pridobitev, ki dvigujejo kakovost življenja prebivalcev občine. Ljudje, zlasti iz okoliških delov Šoštanja, pravijo, da so to ceste, ki ste jih uredili s koncesijo. Tisti bliže mestu, da je to Šoštanjski bus. Kaj menite vi?
močno sporočilo vrednost. Povezan je z legendo o Tresmirju, ki naj bi naselil dolino in z energijo, ki prinaša dolina in daje luč številnim domovom.
Šmihelovega sejma, ki ga je v Šoštanju v soboto prav tako odplaknilo slabo vreme pa letos, žal ne bo, so se odločili organizatorji. Sejem je prav tako tradicionalen, v ospredje postavlja domače obrti in domače dobrote.	■ mkp
Občankam in občanom iskrene čestitke ob 30. septembru, prazniku Občine Šoštanj.
Župan Darko Menih, prof., Svet in uprava Občine Šoštanj

■
Naš čas, 13. 9. 2018, barve: CM K, stran 4
4
SEJE

27. septembra 2018
Znani dobitniki priznanj in plaket
Na septembrski seji so šoštanjske svetnice in svetniki brez razprave potrdili predlog komisije - Že drugič letos popravljali proračun
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 19. septembra - Svetnice in svetniki sveta Občine Šoštanj so na septembrski seji obravnavali trinajst točk dnevnega reda. Pred lokalnimi volitvami se dobijo še oktobra.
Nova svetnica Urška Kurnik
V uvodu so svetnice in svetniki potrditi mandat novi članici sveta Urški Kurnik, ki je po odstopu svetnice Mateje Kumer - ta je bila na lokalnih volitvah za svet Občine Šoštanj pred štirimi leti izvoljena na Listi Borisa Golič-nika, odstopila. Nalogo svetnice bo opravljala za čas preostanka mandatne dobe članov občinskega sveta. Svetniška skupina Goličnikove liste tako spet deluje v polnem sestavu.
Na predlog komisije za priznanja so potrdili dobitnike letošnjih priznanj in plaket, ki jih podeljujejo ob prazniku občine 30. septembru. Letos jih bodo podelili na temelju novega odloka, kar pomeni tri priznanja in tri plakete, kolikor jih lahko podelijo največ, ne bodo pa podelili naziva častni občan, ki ga odslej lahko podelijo zgolj na vsaka štiri leta. Katero leto bo to, odloči komisija. Ta je letos na razpis prejela sedem predlogov za priznanja in pet za plaketo in imela, kot je dejal predsednik Srečko Potočnik, pri oblikovanju predlogov težko delo.
Priznanje Petru Anželaku, Petru Lazarju in Bojanu Rotovniku
Petra Anželaka so za prejemnika priznanja predlagali Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj, Lista Viktorja Dreva in Krajevna skupnost Zavodnje za njegovo vestno in požrtvovalno opravljanje naloge predsednika pevskega
zbora. Njihove pevske vrste je s svojim glasom obogatil leta 2001, zadnjih osem let pa predseduje MePZ Svoboda, ves čas pa je pravi ambasador zbora oziroma pevske kulture. Njegovo prizadevno delo in sodelovanje pa so opazili tudi v kraju, kjer živi in sodeluje skorajda na vseh področjih.
)
Svečana seja sveta Občine Šoštanj, na kateri bodo podelili priznanja in plakete, bo v petek, 28. septembra, ob 19. uri v kulturnem domu.
Petra Lazarja, priznanega zdravnika in humanista, ki je pripravljen ljudem pomagati v vseh stiskah, so za priznanje predlagali v SDS, Občinskem odboru Šoštanj.
Bojana Rotovnika je za dobitnika priznanja predlagalo Planinsko društvo Šoštanj. Zelo uspešno je dva mandata vodil Planinsko zvezo Slovenije, s svojim strokovnim delom v športu v občini pa je nepogrešljiv že od leta 1992.
Plaketa za Marjana Kotnika, Petro Lipičnik in družino Terbovšek
Plaketo bodo prejeli Marjan Kotnik (predlagatelj KS Ravne) za njegovo aktivno in predano delo na številnih področjih v kraju, Petra Lipičnik (predlagatelj Lista Borisa Goličnika) za pripravo številnih odlično obiskanih prireditev v Topolšici in njeno opazno delo kot predsednice krajevne skupnosti v kraju, družina Terbovšek (predlagatelj SDS Občinski
Spoštovane občanke in občani občine Šoštanj, čestitamo vam za praznik.
odbor Šoštanj) pa, ker je z veliko mero posluha del svojega zemljišča v Šentvidu pri Zavodnjah, kjer živijo in opravljajo kmetijsko dejavnost, odstopila za postavitev spominskega objekta Karlu Destovniku - Kajuhu.
Drugi rebalans letos
Proračun Občine Šoštanj, po drugem rebalansu proračuna, znaša okoli 16 milijonov evrov. Na septembrski seji so postavke v njem letos spreminjali že drugič.
Spreminjajo se tako prihodki kot odhodki. Kot je pojasnila višja svetovalka za finance v upravi Občine Šoštanj Irena Skornšek, na prihodkovni strani med drugim zaradi sklenjenega dogovora s HSE in TEŠ, pri čemer je prihodek v primerjavi z načrtovano višino
Novi svetnici Urški Kurnik je prvi čestital župan Darko Menih
sredstev po prvem rebalansu višji za 424.000 evrov. Višji pa so tudi nčrtovani prihodki države za sanacijo plazov. Za 670.000 evrov se povečujejo odhodki. Najbolj za sanacijo plazov (ko da za te denar država, ga mora zagotoviti tudi občina) in za ureditev dvigala, sanitarij in dvižne ploščadi za invalide pri vhodu v občinski zgradbi. Povečali pa so tudi sredstva za nekatere ceste, pločnike, javno razsvetljavo, kanalizacijo, subvencije pri najemninah stanovanj in za izvajanje ukrepov poplavne ogroženosti in tekočo rezervo. »Znižujejo pa se sredstva
Projektna naloga za prezračevalni jašek izdelana, sledita izdelava projekta in izbor izvajalca
Premogovniški prezračevalni jašek, ki je lociran v industrijski coni TEŠ in od koder se širijo neprijetne vonjave, naj bi za prebivalce prijaznejše čase doživel prihodnje leto, je na seji napovedal vodja skupine, ki išče rešitve, Dejan Radovanovic s Premogovnika Velenje.
Kot je znano, se je za najbolj učinkovito izkazala ideja o priključitvi Ventilatorske postaje 1 na dimnik bloka 4 Termoelektrarne Šoštanj, ki ne obratuje več. Tako bi jamski zrak izstopal na višini 150 metrov, namesto sedanje rešitve, ko skozi difuzor izstopa na višini 20 metrov. S to rešitvijo bi pogostost pojavljanja neprijetnih vonjav lahko zmanjšali za 80 odstotkov.
»Projektna naloga je izdelana, sledi ji projekt, ki naj bi bil gotov do konca septembra, ter izbor izvajalca. Ocenjujemo, da bi se dela lahko začela naslednje leto.«
za glasbeno šolo in ustrezno povečujejo v letu 2019. Razlog za to je zaplet pri razpisu, ki ga je bilo treba ponoviti, zaradi česar se je
tudi podaljšal rok izgradnje,« je pojasnila finančnica.
Svetnice in svetniki so na zadnji seji pod streho spravili vseh trinajst točk dnevnega reda.
Več prihodkov, še več odhodkov
Na zadnji seji v tem mandatu šmarški svetniki sprejeli rebalans letošnjega proračuna -Potrdili predlog letošnjih dobitnikov občinskih priznanj in nagrad
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 24. septembra
- Ponedeljkova seja sveta Občine Šmartno ob Paki je bila prva po poletnih počitnicah in hkrati zadnja v tem mandatu. Na njej so svetniki soglasno potrdili rebalans letošnjega občinskega proračuna in predlog občinske komisije za priznanja in nagrade letošnjim občinskim nagrajencem.
Dobrih 3 milijone evrov prihodkov in več kot 3,4 milijona evrov odhodkov
Rebalans je bil pričakovan. Napovedan je bil namreč že pri sprejemanju letošnjega občinskega proračuna decembra lani. Je pa - kot pravi šmarški župan Janko Kopušar - posledica priložnosti, ki so se pojavile v tem času s pridobitvijo denarja od države ali EU za določene naloge. »Omogoča pa, da bomo leto 2018 končali finančno in naložbeno uspešno.«
Med največjimi spremembami proračuna pri prihodkih je Kopušar izpostavil poravnano s Tešem za odškodnino za leto 2016 v višini 80 tisoč evrov, 7 tisoč evrov iz iger na srečo, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, nekaj sprememb je še pri strukturi prihodkov od države. Ta je primaknila nekaj več za odpravo posledic neurij, direktno je plačala tudi stroške izvajalcem za ureditev nivojskega prehoda železnice in ceste v Paški vasi. Manj od predvidenega je kapnilo v občinsko blagajno pri projektih LAS-a. Pri postavki
cestna infrastruktura so v lokalni skupnosti naredili precej več, kot so načrtovali v začetku leta, več denarja so namenili za delo zimske službe, najvišja postavka pa je nakup 6500 kvadratnih metrov velikega zemljišča pri Boletu. »Tu po občinskem podrobnem prostorskem načrtu predvidevamo stanovanjsko gradnjo in mešane dejavnosti. Nakupa nismo načr-
v prihodnje leto. Za to imamo zagotovljenih 110 tisoč evrov, kar je glede na ponudbe na javnem razpisu premalo, a predstavljajo večjo težavo izvajalci. Zaradi obilice dela nismo dobili zagotovila, da bi predvidena dela končali pred zimo, mi pa ne želimo imeti odprtega gradbišča do pomladi prihodnje leto.«
Mihael Fajfar in zborovodja šmar-škega mešanega pevskega zbora Matjaž Kač.
Pod točko razno je Kopušar svetnike seznanil še z dopisom odvetniške pisarne, ki vodi aktivnosti v zvezi z ustavno presojo državnega prostorskega načrta za hitro cesto. Odvetniška hiša ocenjuje, da so nekatere pripombe šmarških svetnikov, ki so zah-
Svetniki občine Šmartno ob Paki so se na začetku tedna sešli na zadnji seji v tem mandatu.
tovali, priložnosti, ki se nam je ponudila, pa nismo želeli izpustiti iz rok, saj zemljišče zagotavlja nadaljnji razvoj tega območja,« je dejal Kopušar.
Z rebalansom proračuna načrtujejo dobre 3 milijone evrov prihodkov, odhodki pa bodo presegli 3,4 milijona evrov. Nekaj več odhodkov za naložbe si lahko »privoščijo«, ker so imeli v občinski blagajni na začetku leta 350 tisoč evrov. »Naj ob tem povem, da smo naložbo v posodobitev ceste v Rečici ob Paki skupaj z izgradnjo pločnika prestavili
Letošnji dobitniki občinskih priznanj in nagrade
Letos člani občinske komisije za priznanja in nagrade niso imeli težkega dela, komu podeliti grb ali plaketo Občine. Na razpis so namreč prispeli le trije predlogi, od tega eden za dobitnika grba, dva za plaketo Občine. Svetniki so soglašali s predlogom komisije, kar pomeni, da bo na svečani seji v počastitev občinskega praznika, 11. novembra, prejel grb tamkajšnji moški pevski zbor Franca Klančnika, plaketi pa vinogradnik
tevali bolj poudarjeno zaščito prizadetih občanov - rušencev, neutemeljene. Ker ostaja vsebina ustavne presoje nespremenjena, dopisa odvetniške hiše Kopušar ni uvrstil na dnevni red kot posebno točko, ampak kot informacijo. Svetniki so soglašali z njegovim mnenjem, da je bolje, da počakajo na odločitev ustavnega sodišča, ki je k obravnavi ustavne presoje (vložili sta jo Občini Braslovče in Polzela) že pristopilo. Očitno pa bosta trd oreh morala treti naslednja župan(j)a in občinski svet.
■
■
Naš čas, 27. 9. 2018, barve: CM K, stran 5
27. septembra 2018

PROSLAVA
5
Ponosni na preteklost in optimistično zazrti v prihodnost
V ospredju osrednje slovesnosti ob občinskem prazniku nagrajenci - Županova nagrajenca sta Anton Košir in Franc Ramšak - Plakete prejeli Gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline, Čebelarska družina Vinska Gora in Lojzka Stropnik, grbe pa Čebelarsko društvo Mlinšek Velenje, Nogometni klub Rudar Velenje in podjetje Veplas
Mira Zakošek
Velenje, 19. septembra - Osrednja slovesnost v počastitev praznika Mestne občine Velenje je bila prejšnjo sredo na predpra-znični večer v domu kulture. Kulturni program, poln presežkov, so pripravili učitelji in gojenci Glasbene šole Frana Koruna Ko-željskega, osrednja pozornost pa je bila namenjena dobitnikom plaket in grbov Mestne občine Velenje.
Slavnostni govornik, župan Bojan Kontič, je orisal uspehe zadnjih let in se optimistično zazrl v prihodnost. Predstavil je projekte, ki so že pripravljeni, da jih udejanjijo (prenova Starega Velenja, poslovna cona Stara vas, kolesarske poti, izgradnja prireditvenega odra in prostora, oskrbovana stanovanja, energetska sanacija stanovanj ...).
Rekli so )
Andreja Katič, ministrica za pravosodje: »Ponosna sem, da prihajam iz Velenja, in to tudi rada povem. Na mnogih področjih smo primer dobre prakse, skupaj pa tvorimo zgodbo uspešnega Velenja ne le v slovenskem, ampak kar v svetovnem merilu«
Franc Vedenik: »Bil sem globoko ganjen ob prevzemu grba. Ogromno mi pomeni, saj sem v Veplas vložil ves svoj trud, znanje ... Bilo je mnogo neprespanih noči, vzponov in padcev, a izšli smo kot zmagovalci.«
Lojzka Stropnik: »Zelo sem vesela občinskega priznanja, veliko priznanj sem v preteklosti prejela in vsako mi je bilo spodbuda za delo za naprej. Zdaj tega več ne morem obljubljati niti sebi niti drugim, zagotovo pa bom z veseljem pomagala, če me bo kdo potreboval.«
Gašper Škarja: »Zahvaljujem se vsem, ki so v 35-le-tnem Gibanju mladi raziskovalci pomagali in prispevali k tako veliki uspešnosti. Prepričan sem, da bo gibanje živelo še naprej in da bodo mladi tudi v prihodnje polni idej.«
Simon Dobaj: »NK Rudar priznanje veliko pomeni, je pa to tudi velika obveza, da bodo naši igralci dobro igrali in da bomo še naprej privabljali čim več mladih in jih vključevali v igro.«
Peter Poles: »V Velenje se vedno rad vračam, še posebej kadar imam priložnost, da sem obdan z ljudmi, ki delajo nekaj tehtnega, pomembnega ... Še vedno je in bo Velenje moj dom, ne glede na to, kje živim in bom živel. Mesto je prijetno, polno domačnosti, ravno prav majhno, da se poznamo med seboj, in dovolj veliko, da daje utrip pravega mesta.«
Miran Glinšek, Bojan Kontič, Franc Vedenik, Dragica Povh in Simon Dobaj
skupnostih, prvi v Pesju, drugi v Vinski Gori.
Plakete mladim raziskovalcem, Čebelarski družini Vinska Gora in Lojzi Stropnik
Prejemnike plaket in grbov Mestne občine Velenje na pobude občanov, podjetij in organizacij, predlaga Komisija za priznanja Mestne občine Velenje, s sklepom pa potrdi svet Mestne občine Velenje.
Letošnje plakete Mestne občine Velenje so prejeli Gibanje Mladi raziskovalci, Čebelarska družina Vinska Gora in Lojzka Stropnik.
Gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline deluje že 35 let. Nastalo je v želji, da se mlade iz Šaleške doline spodbudi k raziskovanju, inovativnosti in ustvarjalnosti. Doslej je 2.640 mladih raziskovalcev izdelalo
i	t '	
1	é' -ii	^'AlL. ur
Gašper Škarja, Bojan Kontič, Lojzka Stropnik, Silvo Lah
Anton Košir, Bojan Kontič in Franc Ramšak
Povedal pa je tudi, da imajo pri uresničitvi projektov tudi precej nizkih udarcev, med drugim so jih imeli tudi pri usklajevanju izgradnje prireditvenega prostora in odra. Zavračanj je bilo toliko, da ni bilo več razumljivo, ko so to v Ljubljani preverili, pa so ugotovili, da ima »zasluge« za to uslužbenka, ki ni bila izbrana za službo v Saša inkubatorju. Izrazil je prepričanje, da bodo tudi v prihodnje kos zastavljenim nalogam in da bodo vse prepreke uspešno premagovali, posebno pozornost je namenil občinskim nagrajencem, Velenjčanom pa zaželel lepo praznovanje in prijetno bivanje v enem najlepših mest v Sloveniji. Zaželel pa si je tudi v prihodnje veliko strpnosti, sožitja in ustvarjalnosti.
Županova nagrajenca Anton Košir in Franc Ramšak
Župan Bojan Kontič vsako leto podeli priznanja posameznikom,
združenjem občanov ali pravnim osebam za enkratne dosežke na kateremkoli področju, ki imajo pomen za razvoj ali prepoznav-
nost občine. Letošnja nagrajenca sta Anton Košir in Franc Ram-
šak, oba pa sta priznanji prejela za zasluge pri delu v krajevnih
1.358 raziskovalnih nalog. Pri delu sta jim pomagala 1.402 mentorja in somentorja. Čebelarska družina Vinska Gora
deluje že dolgih 90 let. Od nekdaj je bila najpomembnejša naloga čebelarjev skrbeti za zdrav razvoj čebeljih družin ter posledično uspešno opraševanje rastlinja. V Čebelarski družini Vinska Gora se tega dobro zavedajo, saj redno skrbijo za čisto okolje, s svojimi aktivnostmi pa k takšnemu ravnanju spodbujajo tudi druge, še posebej mlade.
Lojzka Stropnik je zaradi svojega dela, iskrenosti, predvsem pa prostovoljstva nepogrešljiva krajanka Krajevne skupnosti Konovo. Bila je članica in predsednica sekcije za družbeno aktivnost žena v Velenju, sodelovala je v organizaciji Rdečega križa Slovenije, vrsto let je bila tudi članica odbora za socialna vprašanja otrok. Lojzka Stropnik je pobudnica in soustanoviteljica Krajevne organizacije Rdečega križa Konovo, njena predsednica je bila več kot 16 let. Sodeluje pa tudi pri številnih drugih aktivnostih v kraju in občini.
Grbi Čebelarskemu društvu Mlinšek, Rudarju in Veplasu
Čebelarsko društvo Mlinšek
Velenje že 90 let uspešno združuje čebelarje iz velenjske občine ter skrbi za promocijo in razvoj čebelarstva. Člani organizirajo strokovne ekskurzije, predavanja, terenska izobraževanja, usposabljanja za rejo čebel in pridelavo medu. V sodelovanju z veterinarsko službo skrbijo za zdravstveno varstvo čebel. Posebno skrb namenjajo tudi delu z mladimi, ki jih spodbujajo k spoznavanju čebelarstva in pomembnosti čebel. Z zbiranjem medu in deljenjem zgibank ter letakov o čebelah in čebelarstvu sodelujejo tudi pri organizaciji slovenskega zajtrka v vrtcih in šolah.
Nogometni klub Rudar deluje od leta 1948 in torej letos praznuje 70-letnico delovanja. Članov moštva in njihovih navijačev se že vse od ustanovitve kluba drži vzdevek Knapi. Klub je v sedemdesetih letih obstoja preživel vzpone in padce, a zaradi srčnosti, borbenosti in nogometnega zanesenja-štva mu je vedno uspelo obstati. Najpomembnejše prelomnice prehojene klubske poti so prva uvrstitev v 1. slovensko ligo, uvrstitev v 2. zvezno jugoslovansko nogometno ligo - zahod, osvojitev naslova republiških prvakov in osvojitev naslova pokalni prvak Slovenije.
Veplas je eden vodilnih proizvajalcev v Evropi in vodilno slovensko podjetje v proizvodnji kompozitnih produktov, ki kontinuirano uresničuje svojo vizijo postati prepoznaven proizvajalec HI-TECH kompozitov na zahtevnih evropskih tržiščih in širše. To mu uspeva z visoko kakovostjo izdelkov, ki temeljijo na razvoju sodobnih tehnologij in uporabe najnaprednejših materialov. Njihovi kupci so večinoma dolgoročni strateški partnerji, s katerimi skupaj gradijo prihodnost. Skupina Veplas danes zaposluje okoli 250 delavcev, materinska družba Veplas, d. d., pa letos praznuje 40-letnico delovanja.
■
Naš čas, 13. 9. 2018, barve: CM K, stran 6
6
OD SREDE DO TORKA

27. septembra 2018
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Žabja perspektiva
Sreda, 19. septembra
Premier Marjan Šarec se je pred vrhom Evropske unije v Salzburgu sešel s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tus-kom. Govorila sta o brexitu in migracijah, ne pa tudi o arbitraži.
Vlada je za državnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo imenovala Leona Behina, na ministrstvo za finance pa sekretarko Sašo Jazbec.
Po srečanju s predstavniki sindikatov je novi minister za javno upravo Rudi Medved dejal, da je dogovor mogoč v razmeroma kratkem času.
Izvedeli smo, da se želi Levica pred nadaljnjim sodelovanjem z vlado s premierjem Šarcem pogovoriti o kadrovskih in vsebinskih vprašanjih.
Predsednik republike Borut Pahor je državnemu zboru za kandidata za guvernerja Banke Slovenije predlagal Primoža Dolenca.
Predsednik ZDA Donald Trump je v intervjuju ostro napadal Jeffa Sessionsa. Dejal je, da sploh nima generalnega tožilca, in mu očital tudi neodzivnost in neodločnost na priseljevanja.
Petek, 21. septembra
Po informaciji, da naj bi si vodstvo Filozofske fakultete izplačalo za pol milijona neupravičenih dodatkov, je rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič sprejel odstop prorektorice Branke Kalenic Ramšak.
Predsednik republike Borut Pahor je na pogovor povabil pre-mierja Šarca. Ta mu je dejal, da je prepričan v uspeh, če bodo le znali sodelovati. Pahor je nato sprejel še novoizvoljeno vlado.
Kosovski predsednik Hashim Thaci je Izraelu ponudil, da bo kosovsko veleposlaništvo v Jeruzalemu, če bo Izrael priznal Kosovo kot neodvisno državo.
Med vojaško parado na jugozahodu Irana so neznani napadalci začeli streljati in ubili 25 ljudi.
Morski razbojniki so ob obali Nigerije napadli švicarsko tovorno ladjo in ugrabili 12 članov posadke, med katerimi je bil tudi Slovenec.
Nedelja, 23. septembra
Indijski premier Narendra Modi je uradno vzpostavil nov sistem zdravstvenega zavarovanja, ki bo zagotovil zdravstveno oskrbo 500 milijonom revnih Indijcev.
Iransko zunanje ministrstvo
Ponedeljek, 24. septembra
Šolica
Predsednik Pahorje za kandidata za guvernerja Banke Slovenije predlagal Primoža Dolenca.
Srečala sta se južnokorejski predsednik Mun Dže In in severnokorejski vodja Kim Džong Un. Zavezala sta se k jedrski razorožitvi Korejskega polotoka, železniški povezavi in združitvi v vojni ločenih družin.
Četrtek, 20. septembra
Ob sklepu vrha Evropske unije se je Marjan Šarec na kratko sešel s predsednikom komisije Jeanom-Claudom Junckerjem, ki pa mu ni pojasnil, zakaj mnenja pravne službe o arbitraži ni dal na kolegij Evropske komisije. Šarec je ob tem dejal, da Junckerju ta tema ni blizu.
Premier Šarec pravi, da Junckerju tema o upoštevanju pravnega mnenja pri arbitraži ni blizu.
Po tem, ko so imeli policisti dan prej opravka s podtaknjenim razstrelivom pod avtomobilom v Črni vasi in eksplozivno napravo na Brezovici, so novinarjem pojasnili, da še nimajo osumljencev.
Vodja Hezbolaha je podprl dogovor Rusije, Irana in Turčije, da se okoli edine preostale uporniške sirske pokrajine vzpostavi demilitarizirano območje in odpove pričakovana ofenziva.
Južnokorejski predsednik Mun Dže In je sklenil tridnevni obisk severne sosede. Obiskal je korejsko sveto goro Paektu, kjer je s Kim Džong Unom ponovil zavezo za jedrsko razorožitev Korejskega polotoka.
S premierjem Šarcem so se sestali tudi predstavniki Levice. Po srečanju je bilo jasno, da podpisa parafiranega sporazuma o sodelovanju Levice z vladno peterico teden kasneje ne bo.
Britanska premierka Theresa May je bil dan po vrhu EU zelo ostra; dejala je, da je zavrnitev britanskega predloga o brexitu na tej stopnji pogajanj in brez alternativne možnosti nesprejemljiva.
Zaradi številnih posilstev je Indija objavila prvi register spolnih prestopnikov, ki bo na vpogled le za primere pravnih postopkov.
Sobota, 22. septembra
Ob mednarodnem dnevu miru je na Cerju spregovoril predsednik vlade Marjan Šarec. Dejal je, da moramo imeti domovino radi, znati jo moramo braniti, kadar je treba, zato si moramo prizadevati za mir.
Vatikan in kitajska vlada sta podpisala začasen dogovor o imenovanju škofov na Kitajskem, s čimer se je zaključilo desetletja dolgo obdobje spora v povezavi s tem, kdo izbira voditelje Katoliške cerkve v državi.
Novo slovensko vlado je sprejel predsednik republike.
je po napadu na vojaški paradi poklicalo na pogovore veleposlanika Danske in Nizozemske ter britanskega odpravnika poslov. Povabljenim so očitali, da nudijo zatočišče pripadnikom skrajne sunitske skupine Ahvazije, ki je prevzela odgovornost za napad.
Makedonski predsednik Gjorge Ivanov je pozval k bojkotu referenduma o spremembi imena države, ki je predviden za 30. september.
Kitajci protestirajo proti najnovejšim sankcijam ZDA.
V Tanzanijo so nadaljevali reševanje iz ponesrečenega trajekta na Viktorijinem jezeru. Od približno 300 potnikov so izvlekli posmrtne ostanke 218 žrtev, enega moškega so rešili.
Kitajsko zunanje ministrstvo je poklicalo na zagovor ameriškega veleposlanika na Kitajskem in mu izročilo oster protest zaradi najnovejših sankcij ZDA.
Prebivalci švicarskega kantona St. Gallen so na referendumu s 67 odstotki podprli zakon o prepovedi oblačil, ki zakrijejo ves obraz, kot sta nikab in burka.
Ob obali Nigerije so pirati zajeli ladjo z 12 člani, tudi državljanom Slovenije.
Dosegla nas je hladna fronta, ki je s seboj prinesla nevihte z obilnimi padavinami in močnejšim vetrom. Gasilci v okolici Ljubljane in na Celjskem so imeli polne roke dela s črpanjem meteorne vode iz zalitih objektov.
Slovensko zunanje ministrstvo je potrdilo, da je na ugrabljeni švicarski ladji tudi državljan Slovenije, in sporočilo, da je v stiku z lastnikom švicarske tovorne ladje, ki so jo napadli pirati.
ZDA so začele izvajati največji trgovinski ukrep proti Kitajski, ki na uvoz kitajskega blaga v vrednosti 200 milijard dolarjev uvaja 10-odstotno carino.
V ZDA je kandidata za vrhovnega sodnika Bretta Kavanaugha spolnega nadlegovanja po Christine Blasey Ford zdaj obtožila še Deborah Ramirez, nekdanja sošolka z univerze Yale.
Torek, 25. septembra
Presenetilo nas je mrzlo jutro.
Nato pa so mediji poročali, da naj bi premier Marjan Šarec na čelu Slovenske obveščevalno--varnostne agencije zamenjal direktorja Zorana Klemenčiča. Na njegovo mesto naj bi predlagal Rajka Kozmelja.
Sodišče Evropske unije je dvignilo kar nekaj prahu, ko je razsodilo, da je odločitev Evropskega parlamenta, da novinarjem zavrne dostop do dokumentov v povezavi s splošnimi mesečnimi izdatki evropskih poslancev, upravičena. Gre za okoli 40 milijonov evrov izdatkov na leto, ki jih evropski poslanci dobijo kot dodatek k plači za delovanje pisarne.
Izvedeli smo, da naj bi bil slovenski državljan, ki je med ugrabljenimi člani posadke ladje Glarus, kapitan tovorne ladje švicarskega podjetja Massoel Shipping.
Z ladjami pa so imeli nekaj težav tudi v Franciji. Sporočili so namreč, da trenutno niso pripravljeni sprejeti ladje Aquarius 2, ki sodeluje pri reševanju prebe-žnikov v Sredozemskem morju.
Oblasti v Liberiji so sprožile preiskavo zaradi izginotja sveže tiskanih bankovcev v vrednosti 87,5 milijona evrov.
Med vojaško parado v Iranu so napadalci začeli streljati in ubili 25 ljudi.
Pred oktobrskimi predsedniškimi volitvami v Braziliji se je na milijone žensk aktiviralo proti skrajnodesničarskemu kandidatu Jairju Bolsonaru, ki v javnom-nenjskih raziskavah vodi.
Kaja Avberšek
Španski šolski sistem je tak, da gredo otroci pri treh letih v »šolo«. Dobro je, da so pred tem vsaj malo v vrtcu, ker je »šola« kar zare-sna. Jaz tej »šoli« kar ne morem reči »šola«, enkrat ji rečem »vrtec« (mali čuk, kije pred tednom dni dopolnil tri leta, malo pred tem pa postal ».šolar«, me vedno popravi, da to vendarle ni vrtec, vrtec je bil prej in tja hodijo bejbiji), drugič »šolica«, tretjič pa »mala šola«. Zadeva je namreč taka, da otroci pri treh letih postanejo šoloobvezni in začnejo hoditi v institucijo, ki jo bodo obiskovali nekje do dvanajstega leta. Prva tri leta so od tavelikih rahlo ločeni - gredo pač po hodniku na levo, ne pa na desno ali navzgor. Uniforma je obvezna - čukcu sva morala kupiti bele majčke z ovratnikom z izvezenimi šolskimi inicialkami, temno modre trenirkaste hlače s svetlo modrimi črtami ob strani, svetlo modro trenirkasto jopico, bele štunfke in teniske na ježke. Naročijo se po internetu, s popustom, ali pa se nanje v dolgi vrsti čaka v trgovini z uniformami. Nič kaj čedne niso, uniforme. Seveda pa so mini šolarčki v njih, nasprotno, zelo čedni. Naenkrat se mali uniformirani črvički znajdejo v razredih z mizicami in stolčki. Nad njimi bosta bdeli dve tovarišici - Margarita in Rita, ki na prvem srečanju nekoliko neprepričljivo pravita, da imata s taki-mile začetniki veliko izkušenj. V skupini jih je veliko, za moje pojme čisto preveč - kar enaindvajset. Nekaj jih joka in kliče mamice, nekaj jih začne jokati, ko vidijo jokati one prve, nekaj se jih začudeno ozira naokrog, nekaj se jih nova situacija prav zares ne dotakne, zamotijo se s kockami, likalniki, telefoni, dinozavri, formulami ali dojenčki. Vsak ima na majčko pripet zelen trakec z imenom, preveč jih je namreč, da bi sijih Margarita in Rita takoj zapomnili. Tako se ločijo tudi od prav tolikšnih črvičkov iz sosednjega razreda, ki imajo na majčkah rdeče trakce. »Zelo pomembno je, da otroci za šolsko malico ne nosijo sladkanih gaziranih pijač, čipsov, industrijskih sladkornih krofov in podobnega. Zavedati se moramo, da je na našem otočju največ otroške debelosti in sladkorne bolezni v vsej Španiji.« Saj. V trgovinah po kilometru pisanih sladkanih jogurtov komaj najdem tri normalne. Dobro, menda pa ja kdaj lahko prinese domačo magdalenico? »Že, vendar se lahko zgodi, da se bo kakšen otrok spraševal, zakaj ta lahko, on pa ne.« Razumljivo. »Pred kratkim smo tudi ukinili praznovanje rojstnih dni. Nekateri otroci so prinašali ogromne količine sladkarij, uživanje katerih, kot že rečeno, želi naša institucija, vsaj znotraj njenih zidov, omejiti. Po drugi strani pa si družine nekaterih otrok ne morejo privoščiti nakupa posladkov in tako se nam je taka radikalna rešitev zdela najboljša.« No, prav. Rojstnodnevne zabave bomo tako in tako organizirali doma, z domačimi tortami ter ostalimi slastnostmi vred. Res, v tem dobrem letu otoškega življenja se mi je že večkrat zgodilo, da so se ljudje čudili, ko sem ponudila, ali naj kam prinesla doma pečene piškote, torte ali pecivo. Na vsaj treh dogodkih, povezanih z druženjem otrok in hkratnim prigrizovanjem tipa »vsak nekaj prinese«, sem bila edina s pomarančnim biskvitom, avokadovo-limetino pito ali sočno čokoladno torto iz domače pečice. Vse ostalo so bili čipsi, trgovinske sladkarije, polne palmove masti in E-jev, pa pravokotne torte, ki so videti kot televizijski zasloni s sedaj popularnimi komercialnimi risankami. Kakorkoli, vsak ima pravico do lastnega stila in izbire. Zase vem, da bom svojemu sinu z največjim veseljem pekla torte v obliki gusarskih ladij, bagrov in gradbišč, dokler sijih ne bo pekel sam oziroma mu jih ne bo nekdo drug oziroma sijih bo kupil - to pa bo že njegova odločitev.
Od tort nazaj k šolici. »Naša kosila so res dobra. V naši kuhinji sami cvremo, kar je tu redkost!« Hecno se mi zdi, da tako poudarjajo ravno cvrtje. Najbrž veliko cvrejo. Moram se pozanimati o jedilniku. »Delo s knjigami bomo začeli oktobra.« Le kakšne učbenike uporabljajo triletniki? V knjigarni, nagneteni s kupci raznovrstnih šolskih učbenikov (ali nismo mi, v tistih daljnih šolskih časih, imeli vseh šolskih pripomočkov vsaj par tednov pred začetkom šole, ne pa par tednov po njem?), se začudim, ko prodajalec predme postavi tri ogromne škatle in mi zanje pove ravno tako ogromno ceno. »Jutri ne grem v šolico, jutri ne grem v šolico!« tarna mali čuk, ko se spravljava spat. Povem mu, da bo v šolici kmalu pa sploh lepo, da se bo lahko naučil celo jadrati z malo barčico in me kam odpeljal. In tudi, da bova kmalu letela z letalom in da bo na drugi strani jesen. Zapojem mu »Ježek teka teka« in ves prepoten zaspi.
Stroški evropskih poslancev bodo ostali tajni.
(TURISTIČNO DRUSTVOLAJSE
^Inf?: 041 813 922
Bar Letališče Lajše /
Topolšica 207 D, Šoštanj
Piknik prostor
Hrana in pijača za piknik - tudi za večje družbe
Apartma Kavnik
Topolšica 197, Šoštanj - apartma od 4 do 8 oseb
Čevljarski muzej in črna kuhinja
Ravne 28 B, Šoštanj
Čestitamo za praznik občine Šoštanj!
Š
■
Naš čas, 27. 9. 2018, barve: CM K, stran 7
21. septembra 2018
'»'WAS
GOSPODARSTVO
7
Plače so pomembne, ne pa najpomembnejše merilo
Da manjka vizija regije, je ena od ugotovitev razvojne konference - Kako strokovnjake navdušiti, da bodo svoje življenjsko poslanstvo uresničili v regiji Saša - Priporočila in sporočila zbrana v zborniku
Tatjana Podgoršek
Šoštanj, 20. septembra - Na
prvi seji po poletnih počitnicah so se člani upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice seznanili z delovanjem Komunalnega podjetja Velenje in Visoke šole za varstvo okolja, ki deluje pod okriljem Regijskega študijskega središča Celje in letos praznuje 10-letnico delovanja. Z zanimanjem so prisluhnili tudi priporočilom z regijske razvojne konference Kako strokovnjake navdušiti, da bodo svoje življenjsko poslanstvo uresničili v Saša regiji.
Veliko spodbud v »rokah« občin in gospodarstva
Po zagotovilih doc. dr. Franca Žerdina, predsednika organizacijskega odbora razvojne konference, so sodelujoči na konferenci med pomembna merila sicer uvrstili plače, a k temu takoj dodali, da pa niso najpomembnejše merilo za to, da bi strokovnjaki svoje življenjsko poslanstvo uresničili v regiji. Zelo pomembno je razpoloženje v delovnem okolju, ali imajo možnost napredovanja, vplivanja na delovni proces, vključitve otrok v vrtec, področje osnovnošolskega izobraževanja,
športa in rekreacije, delovanja v kulturi, rešitev stanovanjskega vprašanja, prijazno bivalno okolje, pričakujejo nekoliko bolj poenostavljen postopek za pridobitev parcel, gradbenega dovoljenja ... »Še bi lahko našteval. Naštel pa bi lahko tudi, kaj od tega lahko zagotovijo same lokalne skupnosti v regiji. Nekatere so pri tem na dobri poti, večina pa še ne in to je hendikep.«
Tudi gospodarstvo - tako Žerdin - lahko veliko spodbud ustvari
sžmo, ne glede na to, kaj dela država in kako učinkovita je vlada. Pri naštevanju ukrepov znotraj podjetij je poudaril promocijo blagovne znamke, informacije o zaposlovanju kadrov in potrebnih profilov, o trendih pri plačah, glede aktivnega sodelovanja z izobraževalnimi institucijami, »na kakšen način bo gospodarstvo omogočilo, da se bodo mladi vključevali v izvajanje praktičnega izobraževanja. Mladi med počitnicami hočejo na prakso v podjetja za en mesec, biti aktivni člani delovnega procesa, ne pa da jih »odložijo« na kuhanje kave in podobne zadeve.«
Po mnenju Franca Žerdina bo treba v regiji Saša urediti štipendiranje oziroma oblikovati štipendijsko shemo, saj pri tem
regija ni dovolj učinkovita. Tako gospodarstvu kot občinam bi morala biti skupna prizadevanja za kakovostno izvajanje izobraževalnih programov ter spodbujanje mladih za izobraževanje v deficitarnih poklicih. Priporočila z regijske razvojne konference vključujejo tudi državo, ki bi morala zagotoviti varno gospodarsko okolje, normalne davščine za podjetja, enakopravnost pri izvajanju naložb, pravno državo ...
V razpravi so udeleženci menili, da so priporočila dobra iztočnica za aktivnosti na tem področju, bi pa kazalo na eni od sej upravnega odbora zbornice poleg mladim pozornosti nameniti tudi izzivom zaposlenih.
Manjka vizija
Kot nam je dejal Franc Žerdin, so priporočila in sporočila z razvojne konference zbrali v zborniku in ga posredovali na 200 naslovov v regiji Saša. Predstavili jih bodo še županom, v nekaterih podjetjih in javnih zavodih v regiji. »Vse te aktivnosti ne bodo dosegle cilja, če si vsi skupaj tega ne bomo želeli. Predvsem pa manjka vizija. Tako danes ne vemo, kaj hočemo doseči v regiji na področjih turizma, gospodarstva, družbenih dejavnosti ... Moramo se dogovoriti, kam in kako naj se regija razvija, ter te stvari znati sporočiti javnosti,« je še dejal Franc Žerdin.
Manager leta 2018 Boštjan Gorjup
Portorož, 27. septembra - Danes (v četrtek) bo Upravni odbor Združenja Manager na popoldanski prireditvi v Managerskem kongresu v Portorožu razglasil menedžerja leta 2018. Prestižni naslov bo prejel Boštjan Gorjup, direktor družbe BSH Hišni aparati Nazarje.
Gorjup je z BSH-jem povezan že dobrih 18 let. V letih 2014 in 2016 je med drugim opravljal funkcijo direktorja financ in kontrolinga za regijo Evropa znotraj skupine BSH, pred dvema letoma pa je ponovno prevzel vodenje družbe Hišni aparati v Nazarjah ter celotne regije Adriatic East. Je menedžer z veliko mednarodnimi izkušnjami, ki pri vodenju postavlja v ospredje »biti prvi po odličnosti in ne po velikosti«.
Poleg vodenja družbe BSH Hišni aparati Nazarje opravlja še vrsto drugih dolžnosti. Je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, podpredsednik Kluba podjetnikov Saša regije, član upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, ki ji je v letih 2006-2014 tudi predsedoval. Za svoj prispevek in izjemne dosežke na različnih področjih delovanja je Gorjup že prejel nagrade in priznanja. Med drugim pred sedmimi leti nagrado Gospodarske zbornice Slovenije, leta 2012 pa je bil imenovan za Mladega menedžerja leta, ki mu ga je podelil° Boštjan Gorjup _ dobjtnjk nazjva
Združenje Manager.	Manager leta, ki ga podeljujejo od leta
•Tp 1991 in je eno najprestižnejših priznanj za menedžment v slovenskem prostoru.
O informacijskih podporah z evropskimi strokovnjaki
Velenje, 18. in 19. septembra - V Premogovniku Velenje so gostili devet partnerjev evropskega projekta, ki obravnava področje informacijske podpore ob izrednih dogodkih. Projekt z nepovratnimi sredstvi sofinancira Evropska unija. V tem projektu razvijajo nekatere aplikativne rešitve in opremo. Dr. Janez Rošer, vodja projektov na Premogovniku Velenje, pravi: »Cilji projekta so izdelava ustreznih senzorjev in merilnikov, odpornih na vplive v izrednih razmerah, ekspertnih sistemov za pomoč pri določanju potrebnih ukrepov ter razvoj opreme in naprav, ki se bodo uporabile v izrednih razmerah«.
HOČEMO PRIJAZNO SOBIVATI Z NARAVO IN LJUDMI.
Občanom Občine Šoštanj čestitamo za praznik.
■
■
Naš čas, 13. 9. 2018, barve: CM K, stran 8
8
UTRIP

27. septembra 2018
Nazaj h koreninam
Gradišnika na čelu Mestnega odbora SLS zamenjal Mihael Letonje - V polnem zamahu priprave na lokalne volitve, na katerih računajo na dober rezultat
Tatjana Podgoršek
Svetnik v svetu Mestne občine Velenje Mihael Letonje je novi predsednik Mestnega odbora stranke SLS Velenje. Tako so na nedavnem občnem zboru sklenili njegovi člani. Dosedanji predsednik Dani Gradišnik je od zdaj podpredsednik mestnega odbora stranke.
Mihael Letonje je označil iztekajoči se mandat kot buren, pester in uspešen. Uspešen predvsem zaradi tega, ker so na zadnjih lokalnih volitvah dosegli odličen rezultat, saj je se v mestni svet uspelo uvrstiti dvema njihovima članoma. Pred tem niso imeli nobenega svetnika. Uspešen je bil tudi zaradi okroglih miz, ki jih je organiziral mestni odbor stranke, zaradi konsolidacije stranke, uredili so svoje prostore, veliko pozornosti so namenjali novi generaciji. Oba svetnika sta bila glasna na sejah mestnega sveta, podajala konstruktivne predloge, bila kritična do dela vladajoče koalicije. Med drugim so sodelovali v civilni iniciativi, ki je nasprotovala ureditvi migracijskega azilnega centra v Velenju. Letonja je priznal, da so se leto in pol ukvarjali tudi s težavami s starim vodstvom mestnega odbora stranke, s katerim bi radi v novem mandatu zgladili morebitna nesoglasja ter s skupnimi močmi nastopili na bližajočih se lokalnih volitvah.
Na slednjih upajo na še boljši rezultat kot na zadnjih. Aktivnosti nanje so v polnem zamahu. Skupaj s pomladnimi strankami v tukajšnjem okolju iščejo kandidata za župana. »Upam, da bomo dosegli dogovor z NSi in SDS, sicer bomo na lokalnih volitvah nastopili s svojim kandidatom. Imamo dve, tri možnosti. Boljši rezultat na lokalnih volitvah nam bi omogočal tvornejše sodelovanje pri kreiranju lokalne politike, kar nam je bilo v iztekajočem se mandatu onemogočeno. Vladajoča koalicija je imela v mestnem svetu dvotretjinsko večino, in karkoli smo predlagali, smo bili preglasovani.« Poleg lokalnih volitev so na občnem zboru postavili v ospredje še druge aktivnosti:
dialog s starejšo generacijo, ki je vodila mestni odbor stranke, sodelovanje z manjšimi strankami v tukajšnjem okolju, kar jim bo dalo večjo moč pri soodločanju o razvoju Velenja. »Tega je zaznati, vendar obstajajo pri tem manjše pomanjkljivosti, predvsem pa je treba stvari hitreje uresničevati.
Mihael Letonje: »Upamo, da bodo volivci na prihajajočih volitvah prepoznali naša prizadevanja za razvoj in boljše življenje občanov.«
Vsekakor pa je naša prednostna naloga dialog s podeželjem, kmeti. Sam sem v prejšnjih letih menil, da se moramo znebiti tega, da je stranka SLS stranka kmetov. Danes ugotavljam, da sem razmišljal napačno. Moramo se vrniti k svojim koreninam in nameniti še večjo pozornost podeželju, kmetom, zdravi prehrani. Menimo, da bomo posledično s tem pridobili tudi volivce v mestih,« je še menil Mihael Letonje. ■
Ceste in ulice mesta Velenje
Ob občinskem prazniku se je Velenje tako v knjižici kot z razstavo predstavilo s poimenovanji svojih trgov, cest in ulic
Tina Felicijan
Ob letošnjem občinskem prazniku je Mestna občina Velenje že sedmo leto zapored izdala tematsko knjižico, v kateri so tokrat obdelana poimenovanja mestnih trgov, cest in ulic, prav tako pa je postavila razstavo v Galeriji na prostem. Pri pripravi gradiva za knjižico in izboru poudarkov za razstavo je ponovno sodeloval Muzej Velenje, izvore poimenovanj velenjskih cest in ulic pa je v sodelovanju z direktorico Mojco Ževart pripravila Andželina Jukic. »Prvi vir so bili odloki Mestne občine Velenje, v
)
Velenje je v nekem času rastlo tako hitro, da si za nekaj ulic niso uspeli izmisliti poimenovanj, zato so na Gorici kar oštevilčene.
katerih so zapisane odločitve o poimenovanju ali preimenovanju mestnih ulic. Informacije, ki jih iz odlokov nisem dobila, sem poiskala v zgodovinskem arhivu v Celju, ki hrani na občinskih skupščinah sprejete dokumente. Kadar ti niso zadostovali, pa sem se srečala s starejšimi občani in prebivalci krajevnih skupnosti, ki so s svojimi spomini pomagali razrešiti neznanke,« je povedala slednja in dodala, da je ključev za poimenovanja več. Na eni strani so se v Velenju trudili ohranjati
Občankam in občanom iskreno čestitamo ob prazniku
Občine Šoštanj.
C C 080 62 20 )
www.habit.si
O Habit
živite bolje
Razstava Ceste in ulice mesta Velenje v kombinaciji z razstavo Geoznanost za družbo je v Galeriji na prostem, ki jo je Mestna občina Velenje na pešpoti od Kardeljevega trga proti podhodu pri pošti postavila leta 2013, že deseta zapovrstjo. Na ogled bo do aprila prihodnje leto.
ledinska imena, ki so jih domačini prenašali iz roda v rod. Na drugi strani so se želeli pokloniti zaslužnim v narodnoosvobodilnem boju in obeležiti druge zgodovinske dogodke. Pozabili niso niti na slovenske književnike in druge kulturnike. Nekaj cest in ulic je poimenovanih po naravnih značilnostih in zemljepisnih imenih, pa tudi po znamenitostih iz nastanka mesta in ljudeh, ki so ga zaznamovali.
Razstava, ki je dvodelna, izpostavlja poimenovanja cest in ulic po Velenjčanih ter Foitovo cesto, ki je edina, ki nosi ime tujca. Predstavljene so tudi ulice, katerih poimenovanja izražajo
velenjsko identiteto. Zanimivo je, da je Velenje nekdaj imelo eno cesto in eno ulico, poimenovano po isti zgodovinski osebnosti
so prispele na natečaj ob 5. slovenskem geološkem kongresu. Ta bo od 3. do 5. oktobra potekal v Velenju. V Galeriji na prostem pa
>
Najstarejše ceste v Velenju so bile leta 1956 poimenovane Šaleška, Koroška, Stantetova, Ljubljanska Celjska in Kidričeva. Nazadnje pa so leta 1993 ulici Vrnjačke Banje in Veljka Vlahoviča preimenovali v Koželjskega in Goriška.
- Prežihovem Vorancu, Lovru Kuharju. Pa tudi, da mesto še nima ceste ali ulice, poimenovane po ženski osebnosti. V drugem delu pa razstava Geoznanost za družbo prikazuje fotografije, ki
so že danes na ogled zmagovalne fotografije treh Velenjčanov - Mirana Beškovnika, Jurija Kodruna in Aleksandra Kavčnika.
Šoštanjski bus za zdaj poskusno
V Gavcah posodabljajo cesto
Šmartno ob Paki - V spodnjem delu naselja Gavce v občini Šmartno ob Paki so stekla gradbena dela pri rekonstrukciji ceste v dolžini približno 400 metrov.
Pripravo spodnjega ustroja do asfalta izvaja domači izvajalec Marko Kumer. Pogodbena cena za ta dela znaša 21 tisoč evrov. Po pogodbi naj bi bila končana v roku 30 dni. Na celotni trasi ceste bodo uredili tudi lastniška razmerja za zemljišče pod cesto. Na občinski upravi so pohvalili vse lastnike zemljišč, ki so zelo konstruktivno pristopili k reševanju tega vprašanja. Velik del ceste namreč poteka po nekoliko spremenjeni trasi ali pa v celoti po zasebnem zemljišču. Lastniki so soglašali z brezplačnim prenosom oziroma z manjšim nadomestilom za izgubljena zemljišča. a tp
Šoštanj - Občina Šoštanj se je s Celostno prometno strategijo zavezala zmanjšati potniški promet v mestu in zato uvedla linijo brezplačnega avtobusa. Ta bo do
vključno 24. decembra vsak dan (razen nedelj) poskusno vozil na relaciji Šoštanj - Metleče - Po-hrastnik - Šoštanj - pokopališče Podkraj. Od tega, koliko bodo
Šoštanjčani brezplačni prevoz uporabljali, pa je odvisno, ali se bo obdržal tudi po poskusnem obdobju.
a mkp
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE ŠOŠTANJ.
Metleče 14A, 3325 Šoštanj www.krevzel-instalacije.si
■
Naš čas, 27. 9. 2018, barve: CM K, stran 9
27. septembra 2018
'"'WAS
KULTURA
V srcu svetišča knjige zdaj prva berila
9
Mestna občina Velenje in Knjižnica Velenje sta s slovesnim odprtjem zbirke prvih beril počastili spomin na znamenitega velenjskega kulturnika in zbiratelja Marjana Marinška
Tina Felicijan
Velenje, 21. september - V velenjski knjižnici so dveletne dejavnosti osveževanja podobe knjižnice kronali s steklenim kubusom, v katerem je skrbno spravljena bogata zbirka prvih beril - knjig z vsega sveta, ki na enem mestu pričajo o pestrosti pisne in jezikovne kulture številnih narodov. »Prvo berilo je nekakšna miniaturna enciklopedija, ki podaja znanje o dosežkih z različnih področij življenja, zemljepisa, narodne zgodovine in kulture. Za prvo berilo velja, da je simbioza pedagogike in jezikoslovja, simbol znanja in šole, močan odsev neke dobe in vladavine, neke dežele, nekega jezika, vsakokratne narodove omike, njegove srčne kulture, pa tudi mode. Prvo berilo je likovni primer, kako narod uporablja svojo glavo in razmišlja o prihodnosti svojih otrok,« je Marjan Marinšek o knjigi, ki jo je sam tako vzljubil, zapisal v svojem delu z naslovom Moje prvo berilo.
Pomembna pridobitev
Ko so 1522 knjig pred dvema letoma dobili, so jih najprej vnesli v inventarno knjigo, kar glede na 164 različnih jezikov, več različnih abecednih sistemov in drugih načinov zapisovanja sploh ni bila lahka naloga, prav tako pa ne katalogizacija. Berila so iz 139 držav z vseh koncev sveta. Večjo zbirko imajo le v
Rusiji, morebitne ostale pa strokovnim delavcem knjižice niso znane. »Gre za zelo nazoren prikaz jezikovne kulture in kul-
ture narodov nasploh. Zbirka je še posebno pomembna v času informatizacije, digitalizacije, ko prevladujejo računalniki,
valni pult, pridobili nekaj polic za igroteko, nov računalniški kotiček in mize za učenje. Velik izposojni pult so nadomestili z
tapisona so zamenjali z marmorjem, steber na prehodu iz preddverja v knjižnico pa so okrasili z marmorno oblogo, v katero so vklesali Kajuhovo pesem Samo en cvet v slovenskem, francoskem, ruskem in angleškem jeziku.
Po smrti Marjana Marinška leta 2011 se je Mestna občina Velenje zavezala, da bo njegovo delo in spomin nanj ohranjala s čim več aktivnostmi, ki bodo predstavile njegove bogate in raznolike zbirke. Knjižnica Velenje pa se je zavzela za zbirko prvih beril. Denar za odkup so zbrali na enem od zadnjih Bolerov - prireditve, ki jih je organiziral Marinšek -, nekaj pa je dodala občina.
mobilne naprave in podobno, vendarle pa vse temelji na črki, besedi, knjigi,« pravi direktor Knjižnice Velenje Vlado Vrbič.
Na postavitev zbirke so se v Knjižnici pripravljali tudi s posodobitvijo in reorganizacijo prostora. Prerazporedili so regale na oddelku za odrasle in pridobili prostor za nov domoznanski oddelek, mladinsko sobo, ob zahodni steni pa so lahko uredili prostore za skupinsko delo obiskovalcev. Letos so na novo postavili tudi regale na mladinskem oddelku, zamenjali sveto-
Slovesnosti ob predstavitvi zbirke prvih beril Marjana Marinška so se udeležili tudi minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo, minister za kulturo Dejan Prešiček in državni sekretar na ministrstvu za kulturo Jan Škoberne.
manjšim, ki je tudi prilagojen za avtomatizirano izposojo, vhod v preddverje so prilagodili slepim in slabovidnim, del izrabljenega
V Velenju igrajo mojstrski kamišibaj
Velenjski kamišibajkarji na državnem tekmovanju dobili dve nagradi, eno pa celo na mednarodnem - Leta 2020 bo državno srečanje papirnega gledališča gostilo Velenje Zagona za širjenje je veliko
Tina Felicijan
Velenjski kamišibaj je močno in dobro zastopan v slovenskem prostoru, pravi gonilna sila te starodavne japonske oblike umetnosti uprizarjanja zgodbe s pripovedovanjem ob ilustracijah v Šaleški dolini Boštjan Oder, ki v KUD Dudovo drevo povezuje okrog 20 lokalnih kamišibajkarjev. Na tekmovalnem delu državnega srečanja se je predstavil skupaj z na regijskem srečanju izbrano ekipo Urške Rihtar, Janje Kretič, Katarine Aman, Tadeje Kavčič in Janje Stopar, v revijalnem delu pa sta nastopili še Jana Flego in Štefka Pohorec. »Zasedba je bila odlična, najbolj veseli pa smo, da smo v Velenje prinesli dve posebni priznanji - za uravnoteženost vseh elementov kamišibaja pri izvedbi zgodbe Kraja krušnih vonjav Janja Stopar, za celotno zgodbo Pozoj pa sem priznanje dobil sam. Da gresta dve posebni priznanji v eno regijo, je res izjemno. To pomeni, da v Velenju izvajamo pravi, strokovno podkovani kamišibaj,« je povedal in dodal, da se izobraževanja, ki jih redno izvajajo, obrestujejo. »Zdaj bo treba ta nivo znanja o kamišibaju nadgraditi ali ga vsaj vzdrževati.«
Komisija 6. slovenskega festivala kamišibaj gledališča je izbrala tudi ustvarjalce, ki so Slovenijo zastopali na mednarodnem ka-
tako uspešna, da je zgodba dobila drugo nagrado občinstva, kar je še en velik uspeh velenjskega kamišibaja.
Zgodbi in interpretaciji Janje Stopar in Boštjana Odra sta na državnem festivalu kamišibaja tako izstopali, da sta domov
prinesla dve posebni priznanji.
mišibaj festivalu v Piranu, prvem v Sloveniji. Tja so napotili tudi Odrovi predstavi - zgodbo Pozoj Roka Polesa in pesem Drevo Iva Stropnika. Obe sta bili toplo sprejeti, uprizoritev Pozoja pa je bila
Slovensko mesto kamišibaja
Ker je kamišibaj v Velenju tako močno zastopan, bo mesto leta 2020 prevzelo vlogo gostitelja državnega srečanja kamišibaj
Nove možnosti za širjenje jezikovne in bralne kulture
Prva berila so spravljena v vitrinah, nekatere strani so izpostavljene tudi pod steklenim dnom, bralci pa bodo lahko prelistavali okrog 80 duplikatov. V kubusu, ki je v topli svetlobi in lesku stekla res videti kot svetišče knjige, bodo zdaj potekale razne izobraževalne in družabne aktivnosti
Rekli so )
Minister za kulturo Dejan Prešiček: »Zbirka prvih beril je res vrhunska ideja, tudi arhitektonsko dobra rešitev, takole v centru knjižnice. Tudi celotna postavitev daje odprtost tej zbirki, ki mislim, da nimajo nikjer podobne v Sloveniji. To, da je zbranih toliko starih prvih beril vse od leta 1907, iz toliko različnih držav in jezikov, se mi zdi res pomemben kulturni spomenik, ki kaže, kako so se nekoč učili pisati in brati. Lahko ste ponosni na to, da je Marjan Marinšek prepoznal v tem vizijo in vse to zbral. Mi je bilo kar malo žal, da sam nisem ohranil svojega prvega berila, ki pa sem ga našel v zbirki.«
- lepopisni tečaji, predavanja, delavnice, bralna srečanja, za interaktivne vsebine bo na voljo televizor na dotik, z vsem tem pa bo knjižnica krepila jezikovno in bralno kulturo tako otrok kot mladine in odraslih. S tem se bo poslanstvo vseh teh pisanih knjig, ki so opismenjevale ljudi po celem svetu in jim tlakovale pot do pisnega izročila človeške civilizacije, nadaljevalo.
7 PRIHAJA V ŠOŠTANJ...
VOŠČIMO VAM LEP IN VESEL OBČINSKI PRAZNIK!
gledališč. »Tu bo cvet slovenskega kamišibaja, ki mu bomo lahko predstavili bogato kulturo našega mesta. Videli bomo odlične zgodbe, ki bodo vredne občinstva,« napoveduje Oder, gledališki en-tuziast, ki je kamišibaj prinesel v Velenje pred nekaj leti. »Kar smeji
Janja Stopar se kakšni dve leti ukvarja s kamišibajem, veščine pripovedovanja pa je začela uriti že prej. Nagrajeno zgodbo Kraja krušnih vonjav je pripovedovala ob fotografijah. »Nagrada je lepa popotnica za nadaljnje ustvarjanje. Z veseljem bom pripravila še kak kamišibaj,« je povedala.
se mi,« pove in nadaljuje, »tako priznanja kot napoved gostovanja državnega srečanja pri nas je potrditev, da delamo prav in dobro. Da je kamišibaj medij, ki ,vleče', ki ga potrebujejo tako otroci kot odrasli.« Tudi za slednje bodo velenjski kamišibajkarji prav kmalu pripravili večer zgodb ob slikah, ki bodo oživele v glasu in gibu.


PODARJAMO 10% POPUST
Informacije na:
lnio@rogbikes.com
■	Nakupi v letu 2018
■	Model sport
Rogbikes.com ■ J Rog blkes
Koda za popust: ŠOŠTANJ 2018
Panoramski leti Šolanje pilotov Piknik prostor Darilni boni
Info 041 470 340
Iskreno čestitamo za praznik. Občine Šoštanj-!
■
■
Naš čas, 13. 9. 2018, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA

27. septembra 2018
Poletno poglavje velenjske jazz zgodbe zaključeno
Velenjski ljubitelji jazz glasbe so poleti uživali na MoZZAJik festivalu - V naslednjih mesecih jih čakajo tri nova jazzovska poglavja
Tina Felicijan
Ko se je leta 2012 z Max klub Jazz festivalom ponovno začela pisati velenjska jazzovska zgodba, je ta dobila tudi nova poglavja. Eno od njih - MoZZAJik festival - se je za letos pravkar zaključilo. Poletna serija žanrsko raznolikih jazz koncertov na prostem je na odru pri kulturnem domu postregla s šestimi hodi, ki so jih pripravili tako domači kot tuji glasbeniki po izboru Kulturnega društva Jazz Velenje in Činele, d. o. o., pod vodstvom iniciatorja velenjske jazz zgodbe Marka Kolška. Med drugim sta nastopila mednarodno uveljavljen saksofonist velenjskih korenin Jure Pukl in trobentač Timotej Kotnik, ki je svojo glasbeno pot začel na velenjski glasbeni šoli.
Na zaključnem koncertu pa je občinstvo s standardnimi jazzovskimi skladbami in tudi modernim jazzom razvajal Big band Glasbene šole Frana Koru-na Koželjskega, ki deluje od leta 2008, vodi pa ga profesor Jani Šu-ligoj. Ob desetletnici pripravljajo zgoščenko, ki bo zabavno glasbo predstavila v njeni »najlepši in najboljši obliki - v jazzu,« pravi. »Današnja mladina jazza prak-
Poletno poglavje velenjske jazz zgodbe je zaključil domači Big band Glasbene šole
Frana Koruna Koželjskega.
tično ne pozna. V big bandu se mladi glasbeniki spoznavajo s to vrsto zabavne glasbe enako, kakor spoznavajo klasično umetno glasbo, ko se vpišejo v glasbeno šolo. Zabavna glasba je danes dobila nove okvire, a vse, kar lahko slišimo denimo na radiu, temelji na tem, kar delamo mi v big bandu,« je povedal dirigent in dodal, da je jazz glasba tista, ki se od svojih začetkov v preteklem stoletju do danes nenehno raz-
vija. »To ni več ameriška glasba, temveč je svetovna, povezuje se z ljudsko, umetno in drugo glasbo, tako pa se enakovredno kosa s klasično glasbo.«
Kmalu po zaključku MoZZAJik festivala pa se bo začela jesenska Max zgodba. Serija petih koncertov bo med 9. oktobrom in 22. novembrom postregla z dvema svežima izdelkoma na jazzovski sceni. Na otvoritvenem koncertu bo kvartet Jureta Pukla predstavil
novo ploščo z naslovom Doubtless, na zaključnem pa bo E. J. Strickland kvintet predstavil novi album z naslovom Warriors for Peace. Vmes bodo na odru Max kluba še Žan Tetičkovič in The New Standards Trio, Ratko Zja-ca - Stefano Bedetti Nocturnal Band in Melissa Aldana kvartet. Pozimi sledi še Max Klub Jazz festival, nato pa tudi Kreativna jazz klinika.
Opozorili na izginjanje
V	Galeriji eMCe plac se predstavljata mladi likovni ustvarjalki Valentina Cehner in Urša Verdev
Tina Felicijan
Galerija eMCe plac se je tokrat povezala s Pikinim festivalom in postavila eno od razstav, ki so napovedale prihod Pike Nogavičke.
V	skladu s programsko usmeritvijo galerije pa je razstava z naslovom IZGINJAMo na temo letošnjega festivala - Kraljestvo živali - pogledala s kritičnega zornega kota. Predstavnici mlajših velenjskih ustvarjalcev na področju umetniškega izražanja sta namreč prikazali uničevanje življenjskega okolja živali zaradi človeških posegov v naravno ravnovesje in opozorili na živalske vrste na robu izumrtja.
Urša Verdev, ki je aktivna na več področjih mladinskega dela, se v Galeriji eMCe plac prvič predstavlja kot razstavljalka, saj sicer izbira mlade umetnike, ki se izražajo z različnimi mediji, organizira razstave in sestavlja tudi art program Festivala mladih kultur Ku-nigunda. Študira na fakulteti za varnostne vede, a vse od malega
Valentina Cehner in Urša Verdev sta ob ustvarjanju razstave IZGINJAMo dobili nov zagon za ustvarjanje umetniških izdelkov, ki bodo občinstvo opominjali na uničevalno moč človeka pri poseganju v naravo in hkrati možnost, da jo zaščiti.
ki ju povezuje, pa je vezana na okoljevarstvo. Zdi se jima namreč pomembno, da umetniki čim več govorijo o problematikah, ki jih ob sodobnem načinu življenja ignoriramo, in jih prikažejo tako, da se sporočilo dotakne čim več ljudi. »Razstava nagovarja obiskovalce, naj se zazrejo resnici v oči in se spopadejo z onesnaževanjem okolja, o tem čim več govorijo in aktivno sodelujejo pri reševanju tega vprašanja,« je povedala Valentina, Urša pa je povedala, da je bil največji izziv pri ustvarjanju risb in kolažev za razstavo izpostaviti tista dejstva o izumiranju živali, ki bi resnično zganila obiskovalce in jim dala misliti o njihovem odnosu do problematike. Upata, da jima je uspelo, sicer pa verjameta, da jima bo v kakem od naslednjih poizkusov. Na to temo bosta namreč še ustvarjali, pravita.
rada ustvarja v različnih likovnih tehnikah in pri tem pušča domišljiji prosto pot. Valentina Cehner, ki z umetniškim ustvarjanjem raziskuje duhovnost in razmišlja o svetovnih
mentira, da spozna nove tehnike. Urša ustvarja predvsem risane domišljijske podobe, tematika,
>
Enajst risb in šest kolažev iz naravnih materialov sporoča, da v naslednjem stoletju kar četrtini živalskih vrst grozi izumrtje.
problematikah, pa se je pred dvema letoma v eMCe placu že predstavila s samostojno razstavo. Študira hortikultu-ro in tudi sicer živi življenje, tesno povezano z naravo.
Dekleti sta likovna dela za Piki-no razstavo ustvarili v različnih tehnikah in uporabili različne materiale. Valentina se sicer najraje ukvarja z realistično risbo, ustvarja tudi domišljijske ilustracije, zadnje čase pa eksperi-
IZBERI svojega
Festival Veli
lenje
VPIS ABONMAJEV 2018/2019
VPIS NOVIH ABONENTOV | OD 3. OKTOBRA
ALTERNATOR
Hvaležni dedič
Aleš Ojsteršek
Leto 2018 je na področju kulture močneje zaznamovano kot leto Evropske kulturne dediščine, Dnevi evropske kulturne dediščine pa v tem okviru predstavljajo enega najširše obeleženih dogodkov, ki si ga aktivno delimo državljani širom držav Evrope. Program je še v letu 1985 zasnovala Francija, danes pa teče pod skupnim okriljem Sveta Evrope in Evropske komisije. Vse, kar Evropa je in kar si prizadevamo, da naj bi bila ali postala, je zajeto tudi v tej ideji - soustvariti vzdušje spoštovanja bogatega mozaika evropskih kultur, ki vodi v strast sodelovalne skupnosti in v Evropi spodbuja vzpostavitve vključujočih družb, tako v nacionalnih državah kot preko njenih meja. Kadar govorimo o skupnih ciljih pa seveda ni potrebno posebej izpostaviti, da sem spada nasprotovanje rasizmu in ksenofobiji ter spodbujanju strpnosti.
V teh dneh, ko smo v Evropi, Sloveniji in Šaleški dolini skupno še posebej dediščinsko naravnani, velja izpostaviti še dve področji, ki ju program naslavlja in nagovarjata širši prostor. Prvi naslavlja potrebo po zaščiti kulturne dediščine, drugi, mnogo širši, poziva kulturno Evropo k njenemu aktivnemu soočanju z izzivi na področju sociale, politike in gospodarstva.
Kakor je v našem prostoru k izgradnji nacionalne zavesti in državotvornosti prav kultura tisti najpomembnejši gradnik, se zdi ta čas kot neke vrste opomin, da smo ravno Slovenci ti, ki bi z njeno pomočjo morali znati voditi in upravljati procese - ko je lepo in ko je težko. Slednje smo si na svoj način otežili s tem, ko smo ji (kulturi), v skrbi zanjo, odredili poseben prostor, čas in denar, spregledali pa, da je njena težko ulovljiva nrav tista, ki jo pravzaprav potrebujemo, iščemo ... in pogrešamo. Ko jo želimo ali potrebujemo, se moramo ponjo odpraviti, nameniti. Naslovnice medijev se ji, z izjemo estetike, izogibajo; pesniki in pisatelji sodijo na ozko zamejena polnočna javna omizja, v razprave politikov, gospodarstvenikov, bankirjev ali zdravnikov niso vabljeni. Skratka, v tednu Evropske kulturne dediščine naj velja poziv k prenovi obstoječih struktur odločanja na način, da se umetniku, kulturi, odprejo vrata širše. Na ta način bodo prostor v vsakodnevnem življenju ponovno dobili etika, pravičnost in človek. Ni se namreč mogoče znebiti vtisa slabe učinkovitosti sedanjega načina upravljanja družbe. Celo splošna trditev, da so sedanji odločevalci pravzaprav le del problema, ni daleč od resnice. In tako kot je znanost ob trku svojih raziskav z vprašanji etične narave, zmogla svoje ekipe dopolniti s filozofi in umetniki, ti pa so jim z usmerjanjem omogočili napredek, se rešitev pravzaprav kaže uporabiti tudi v vsakdanjem upravljanju. Kar smo sicer nekoč že bili deležni. Lahko se sicer hecamo in si rečemo, da bo Pika Nogavička to že uredila, lahko pa to naredimo tudi zares. Verjetno bom kaj kmalu v svojem Našem času prebral pogovor s člani sirske družine, nastanjenimi migranti, in kaj izvedel o izvoru njihovih težav, pogledih, izkušnjah, celo mogoče delček tega, kar lahko nosi s seboj pripadnik z območja najstarejših civilizacij.
Povezali turistična doživetja treh dolin
Žalec - Danes, 27. septembra, na svetovni dan turizma, bodo v Žalcu tamkajšnji Zavod za kulturo, šport in turizem, Zavod za turizem Šaleške doline in Koroški splavarji predstavili skupni turistični program treh dolin, ki so ga na trg umestili letos. Z njim so v celoto združili edinstvena doživetja Savinjske in Šaleške doline ter Koroške.
a mkp
Center za zdravljenje živali
www.toplica-vet.net • T.: 03 5892 236, 03 5892 100 • M: 041 736 058
Čestitamo za praznik občine Šoštanj.
■
■
■
Naš čas, 13. 9. 2018, barve: CM K, stran 11
1B. septembra 2018

107,8 MHz
11
Radijski in časopisni MOZAIK
Almanah v pripravi
Kako čas hitro teče, se zavemo šele ob pogledu na koledar. Kar težko je verjeti, da se je leto prevesilo že v zadnjo triado in vse manj je časa za projekte, sploh večje, ki smo si jih zastavili.
V naši časopisni in radijski hiši je eden večjih zagotovo projekt Almanah. Letošnji bo že 26. po vrsti in včasih sami kar težko verjamemo, da še vedno vztrajamo, saj je projekt res velik zalogaj v vseh pogledih. Upamo si trditi, da gre za izjemen dokument, za zajetno knjigo, v kateri si prizadevamo strniti dogodke, pridobitve v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki v tekočem letu. Na več kot 300 straneh predstavljamo, kako marljivi so bili pri uresničevanju zastavljenih ciljev v gospodarskih družbah, javnih zavodih, v številnih društvih, klubih, strankah, kako je cvetela kultura, kaj prinašata v to okolje zdravstvo in sociala, kako uspešno tlakujeta pot mladim vzgoja in izobraževanje ... Skratka, na vseh podro-
GLASBENE novice
čjih, ki pomembno zaznamujejo življenje in delo v naših treh občinah Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje. Pri tem nam pomagajo mnogi zunanji sodelavci, številni nepodpisani prijatelji, znanci, sopotniki, ki prispevajo podatke in misli.
V prihodnjih dneh bomo na mnoge naslove poslali vprašalnike. Ti so osnova, da lahko sestavimo celotno zgodbo, ki je seveda podprta z bogatim arhivom Našega časa. Na tej osnovi bomo s pomočjo nekaterih zunanjih sodelavcev sestavili poglavja: Država in družba, Politika, Gospodarstvo, Okolje in prostor, Zdravstvo in sociala, Vzgoja in izobraževanje, Turizem, Kultura, Mediji, Verstva in religije, Šport, Društva. Vljudno prosimo vse naslovnike, da si vzamejo čas in v dogovorjenem roku odgovorijo nanje. Hkrati se bomo z vljudnostno prošnjo obrnili tudi na tiste, za katere menimo, da nam bodo s finančnim prispevkom stali ob strani pri izdaji Almanaha. Vsem že vnaprej iskrena hvala.
■ tp
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	DANIJELA MARTINOVIČ & JOLE - Na granici
2.	NUDE - Kakšen dan
3.	DAN BALAN feat. MARLEY WATERS - Numa numa 2
m?

k.
_ A
k.
Popularna hrvaška pevca Danijela in Jole predstavljata novo skladbo z naslovom na Na granici, kakršen je tudi naslov istoimenske nadaljevanke, ki so jo pred kratkim začeli emitirati na eni od hrvaških komercialnih televizij. Pesem prihaja izpod peresa znanega hrvaškega avtorskega para Tonči in Vjekoslava Huljic, ki sta avtorja številnih hrvaških uspešnic, pa tudi glasbenih tem za televizijske serije.
Največji raperski zaslužkarji
Revija Forbes je poleg ostalih lestvic tudi letos objavila lestvico najbogatejših raperjev oz. hip-ho-perjev. Na prvo mesto lestvice se je po pričakovanju zavihtel Jay Z s 65,8 milijona evrov zaslužka, ki jih je zaslužil z dobrim medijskim poslom in uspešno turnejo z ženo Beyonce. Mesto za njim je Sean
Diddy Combs s 55 milijoni evrov, ki jih je zaslužil predvsem na račun pijač, in na tretjem Ken-drick Lamar s 50 milijoni evrov zaslužka, h kateremu so največ prispevale dobičkonosne turneje in milijonske komercialne kupčije. Na mesta od 4 do 10 so se uvrstili Drake, J Cole, Nas, Dr. Dre, Pitbull, Future in Kanye West.
Dylan bo izdal album z do zdaj še neobjavljenimi posnetki
Bob Dylan bo izdal album, na katerem bodo zbrani studijski posnetki, ki so nastali za njegovo ploščo Blood on the Tracks iz leta 1975, a nato niso bili vključeni nanjo. Album Bob Dylan - More Blood, More Tracks - The Bootleg Series Vol. 14 bo izšel 2. novembra. Album je Dylan v celoti posnel v New Yorku, a je kasneje v rojstni Minnesoti nekatere pesmi posnel na novo. Posnetki s snemanja v New Yorku so danes zelo cenjeni pri zbirateljih, na albumu pa bodo prvič združeni prav vsi. Album Blood on the Tracks je sicer pozneje obveljal za enega najboljših Dyla-
novih albumov. Sloviti kantavtor in nobelovec za literaturo pri 77 letih še vedno koncertira, veliko časa pa posveča tudi ohranjanju svoje glasbe. Glasbenik s pravim imenom Robert Allen Zimmerman je v svoji več kot 50-letni karieri raziskoval ameriško glasbeno tradicijo, od folka, bluesa, countryja do gospela, rock'n'rolla in rockabillyja, pa tudi irsko folk glasbo in jazz.
Elton John podpisal dosmrtno pogodbo
Britanski glasbenik Elton John je z založbo Universal Music Group podpisal dosmrtno pogodbo, ki vključuje tako že izdano glasbo kot vse glasbeno delo v prihodnosti. Kot so sporočili, bodo dosmrtno zastopali tako vso novo glasbo Eltona Johna kot vse njegovo delo zadnjih petde-
že odpravil - začel jo je v ZDA -, je poimenoval Farewell Yellow Brick Road. Najbližje nam bo koncertiral v Avstriji, in sicer 1. in 2. maja 2019 na Dunaju in 3. julija 2019 v Gradcu. Elton John je v svoji karieri prodal več kot 300 milijonov plošč in velja za enega najbolj zaželenih koncertnih izvajalcev.
McCartney po 36 letnih spet na vrhu Billboardove lestvice
Najnovejša studijska plošča Paula McCartneyja Egypt Station je minulo nedeljo dosegla vrh Billboardove lestvice, kar mu je s samostojnim izdelkom uspelo prvič po 36 letih. Na Otoku je album 76-letnega glasbenika pristal na tretjem mestu. Plošča je izšla
setih let. Posebno podjetje, ki za Universal Music Group skrbi za vodenje posameznih znamk in klientov, bo poskrbelo za celotno oglaševanje in licenciranje glasbenikove zadnje turneje, v sklopu katere bo koncertiral kar tri leta.
Turnejo, na katero se je 71-letnik
dni po tem, ko mu je to leta 1969 uspelo z albumom Johnny Cash at San Quentin.
Zmagovalec Popevke 2018 je Alex Volasko
Pesem Če pomlad nikoli več ne pride je zmagovalka 42. festivala (slovenske) Popevke. Skladbo je zapel Alex Volasko. Ob spremljavi Revijskega orkestra RTV Slovenija se je na Popevki 2018 sicer potegovalo 13 pesmi. Strokovna žirija je izbrala tri finaliste, zmagovalca pa so nato izglasovali gledalci in poslušalci. Žirija je poleg zmagovalne pesmi izbrala še skladbo Samo mirno, samo
7. septembra, na prvo mesto Billboardove lestvice najboljših 200 albumov pa se je uvrstila 36 let, tri mesece in deset dni po tem, ko je McCartneyju to uspelo z albumom Tug of War leta 1982, kar je bil njegov prvi samostojni album po razhodu z Wings. Tako dolgega obdobja med dvema najvišjima uvrstitvama na lestvici do zdaj ni dosegel še noben živeči glasbenik. Je pa tovrstni rekord še vedno v rokah Johnnyja Casha. Njegov posthumno izdani American V: A Hundred Highways je številka ena postal 22. julija 2006, kar je bilo 36 let, deset mesecev in devet
dalje v izvedbi Canegatta in Z očmi zaljubljenca v maju Leje Likar. Strokovna žirija pod predsedstvom Anje Rupel je podelila še nagrado za najboljše besedilo Nejcu Podobniku za skladbo Z očmi zaljubljenca v maju v izvedbi Leje Likar, Matija Krečič je za taisto skladbo prejel nagrado za najboljšo priredbo, nagrado za najboljšo interpretacijo je žirija podelila Gregorju Ravniku za skladbo Ti si, nagrado za najbolj obetavnega avtorja ali izvajalca pa je prejel Andraž Gartner -Canegatto.
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Pvaninski abuhi - V Naročju topline
2.	SOS kvintet - Rad me imaš
3.	Gadi - Enkrat ti morm rečt
4.	Lojtrca - Dekle muzikanta
5.	Vražji muzikanti - Ena in edina
6.	Naveza - Če želiš
7.	Ansambel Dar - Kako lepo je
8.	Fantje izpod Lisce - Halo poletje
9.	Lunca - Verjemi vase
10.	Poet - Prav lep večer
www.radiovelenje.com
nikoli sami
107 j 8:
zelo NA KRATKO
MAJA KEUC
Naredi srce je naslov novega singla pevke Maje Keuc. Skladbo, ki je nastala kot spremljevalna pesem novega slovenskega mladinskega filma Gajin svet, je napisal Sebastijan Duh, ki je tudi avtor glasbe za celoten film, besedilo pa je napisal priznani slovenski tekstopisec Rok Vilčnik.
ŽAN SERČIČ
Žan Serčič, finalist šova Slovenija ima talent, predstavlja romantično pesem Samo najin ples. Zgodba pesmi je posebna zato, ker jo je napisal po spominu sanj, tako da je besedilo skoraj v celoti napisal sredi noči. Skladba se nahaja tudi na njegovem de-bitanskem albumu To sem jaz in je že četrti singl z albuma.
MRFY
Mlada novomeška skupina MRFY je opozorila nase s singlom Klic, ki so ga izdali za božič 2016. V začetku letošnjega leta so izdali EP A side of the Story, maja pa so nastopili na koncertu v oddaji
Izštekani, ki je izšel v digitalni obliki. Minuli teden je skupina predstavila svoj debitantski album Story, odpravlja pa se tudi na jesensko turnejo s Siddharto.
MJAV
Članice skupine MJAV so izdale nov videospot za pesem Tak moment. Ljubezensko balado, ki govori o ljubezni na daljavo, so premierno izvedle na Popevki 2018. Glasbo je napisala Ani Frece, besedilo sta skupaj napisali Ani Frece in Jasmina Šmarčan, aranžma za orkester pa član banda in mentor Gašper Konec.
FATBOY SLIM
V Slovenijo prihaja z gram-myjem nagrajeni didžej Fatboy Slim. Avtor svetovnih uspešnic, kot so Praise You, Right Here, Right Now, Eat, Sleep, Rave, Repeat, The Rockafeller Skank in drugih bo 17. novembra nastopil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Leta 2015 je že gostoval v Izoli, v Ljubljani pa bo nastopil v okviru festivala Kurzschluss.
Naš čas, 27. 9. 2018, barve: CM K, stran 12
12
k k Za vsako stvar je po-rr membno, kako se nanjo pripraviš, preden se je lotiš, pa naj gre za športno, poslovno ali katerokoli drugo aktivnost. Tega se zelo dobro zavedata Igor in Tanja Skaza iz podjetja Skaza, kjer uspehov, če bi jih prepuščala naključju in se vanje podajala nepripravljena, ne bi bilo. Skupaj z otroki, ki so tekli na dobrodelnem teku Otrok otroku, sta se ogrevala tudi sama in jim s tem dala dober zgled. Ne samo za tek. Aca in Janez Poles sta bila vedno ponosna starša, veselita se uspehov njunih sinov. A najbolj srečna sta, kadar sta v njuni bližini. Petra sta zadnjič, ko je vodil osrednjo občinsko proslavo ob prazniku, spremljala z zelo kritičnim očesom, a sta mu na koncu lahko samo čestitala in bila še bolj ponosna. Še posebej pa sta bila vesela, ko je tudi javno dejal, da rad prihaja v Velenje in da bo tako tudi ostalo.
H^AS
k k Franc Rosec, poslanec držav-rr nega zbora, je tudi svetnik v občinskem svetu Občine Šoštanj. Štiri leta je običajno sedel med svojo svetniško skupino SDS v sejni sobi občine, na zadnji seji pa se je osamil v zadnji vrsti. Očitno je moral opraviti nekaj pomembnega in takega, kar ni za vsake oči. Bil je kar malo nejevoljen, ko se mu je Čvek približal s fotoaparatom. A fotoaparat je opravil svoje. Poslanec in svetnik pa tudi, saj se je kmalu za tem vrnil k svojim.
27. septembra 2018
frkanje
» Levo & desno «
Igračkanje
Teden mobilnosti je mimo. V tem tednu so ponekod ceste zaprli za promet in na njih so se lahko igrali otroci. Sicer se na njih prepogosto na različne načine in z različno hitrostjo »igračkajo« vozniki.
Veselje
Slovenci smo lahko veseli. Obeta se nam dobra letina grozdja. Od njega do vina pa ni daleč. Od vina do veselja pa tudi ne. Prepogosto, žal, tudi ne do žalosti.
Enakomer-nost
Če bo šlo vse po sreči, Šošta-njčani kmalu ne bodo več tako močno vonjali smradu po velenjskem premogu. Ta vonj naj bi preko ugasnjene štirke bil bolj enakomerno razporejen po širši okolici. A verjetno vseeno ne povsem pravično po vsej Sloveniji - kot gre iz Šoštanja elektrika.
Izkušnje
Mnogi pri nas se bojijo tujcev. Imajo slabe izkušnje. Saj smo si marsikje pogosto celo domačini med seboj tujci.
ZANIMIVOSTI
300 metrov dolga pajkova mreža
V kraju Aitoliko na zahodu Grčije je večjo zeleno površino prekrila 300 metrov dolga pajkova mreža. Strokovnjaki pravijo, da je to sezonski fenomen pajkov

ričk, katerih repi so se v gnezdu nevarno zapletli s travo in deli plastike. »Lahko si predstavljate, kako neukrotljive in nemirne so bile prestrašene veverice,« so dejali predstavniki centra in pojasnili, da so morali male bratce in sestrice dati pod anestezijo. »Ko smo začeli postopek odvijanja 'gordij-
Francoz deli dom s 400 plazilci
Francoz Phillippe Gillet je navdušen herpetolog - ljubitelj plazilcev. Pri svojih 67 letih jih ima v svoji hiši kar 400; od aligatorjev, kač do različnih vrst pajkov. Nekdaj je bil
iz družine tetragnathidae, ki običajno spletejo ogromne mreže, ko se parijo. Letos so v Grčiji razmere za to idealne: visoke temperature, primerna vlaga in številni komarji. »Pajki so tako izkoristili priložnost in se parijo kar se da hitro,« je pojasnila profesorica Marija Hacaki. Ob tem je zagotovila, da pajki ne predstavljajo nobene nevarnosti za človeka ali naravo. »Malo se bodo pozabavali, nato pa kmalu poginili,« je dejala Hacakijeva.
Rešili zapletene veveričke
V ameriškem centru za divje živali v Wisconsinu so pred kratkim sprejeli v oskrbo pet mladih veve-
skega vozla' zavezanih repov in materiala za gnezdenje, je bilo skoraj nemogoče ugotoviti, komu pripada določen rep. Bili smo zelo zaskrbljeni, da so veveričke utrpele številne poškodbe tkiva zaradi prekinjene cirkulacije,« so še dejali strokovnjaki, ki so po 20 minutah s škarjami vendarle rešili težavo. Zdaj zbirajo prostovoljne prispevke za mlade poškodovance, ki jih bodo - ko si opomorejo - spustili nazaj v divjino.
Gillet sicer navdušen lovec, nato pa je spremenil pogled na živali in postal zagrizen borec za ohranitev živalskih vrst. Aligatorja je tako na primer rešil s farme, kjer bi ju odrli zaradi kože, druge živali pa je kupil od lastnikov, ki so se jih naveličali in jih zapustili. Nekatere so mu poklonila tudi različna društva in prijatelji. Večino plazilcev ima v
kleti, ker pa gre za mrzlokrvne živali, Gillet skrbi, da jih greje veliko luči. To seveda ni poceni - njegov mesečni račun za elektriko znaša okoli dva tisoč evrov.
Satelit bo spremljal izginjanje ledu
Ameriška vesoljska agencija Nasa je pred kratkim v vesolje izstrelila satelit ICESat-2 s posebnim laserjem, s katerim bodo spremljali izginjanje Zemljinega ledenega pokrova. To je sicer drugi tovrstni satelit; prejšnjega je Nasa poslala v vesolje leta 2003, deloval pa je do leta 2009. Takratna misija je ugotovila tanjšanje ledu na morjih ter izginjanje ledenega pokrova z obalnih območij Grenlandije in Antarktike. Novi laser je precej naprednejši, zato bodo lahko meritve opravili vsakih 0,7 metra satelitove poti. Izmeril bo tako površino ledu kot njegovo višino in naklon. S tem bo zbranih dovolj podatkov za letno oceno obsega sprememb ledenega pokrova Grenlandije in Antarktike na do štiri milimetre natančno.
V zbirki manjka le ena valuta
Srb Zoran Miloševic živi v vasi Pavlovica, kjer je zaposlen kot orodjar, v prostem času pa se ukvarja z zbiranjem kovancev in bankovcev. Pozornost medijev je pritegnil, ko je po 36 letih zbiranja razkril, da ima v svoji numizmatični zbirki 194 različnih valut, med njimi tudi take, ki niso več v uporabi. Njegova zbirka je toliko bolj navdihujoča, ker je le redko odpotoval v tujino z namenom, da bi ji dodal kakšno novo valuto. Zanašal se je predvsem na prijatelje, ki so mu s počitnic nosili različne bankovce in kovance, nekaj pa so mu jih podarili prijatelji, ki živijo v
tujini. Nekatere primerke iz svoje zbirke je tudi kupil in so mu jih poslali po pošti. A kljub bogati beri v zbirki nekaj manjka. »Dolar s Salomonovih otokov ostaja nedosegljiv,« pravi Miloševic, ki pa se ne vdaja. Prepričan je, da bo uspel dobiti tudi manjkajoči del, s katerim bo njegova zbirka popolna.
Močnejši
Kaj je močnejše: uniformirana vojska in policija ali civilisti. Marsikdaj se izkaže, da je najmočnejša civilna iniciativa.
Naval
Pravijo, da nas je tudi letos preplavila množica turistov. Zdaj, ko naj bi večina že odšla, ne občutimo nobene opazne praznine.
Bližina
Velja, da (nam) je lepo, če smo si blizu. Vsem očitno ne, saj jim morajo celo »organi« prepovedati približevanje.
(Pod) cenjenost
Turizem ima tudi pri nas vse višjo ceno. Neposredni turistični delavci pa so še vedno podcenjeni.
Nemir
Nekateri so že vedno vznemirjeni, ker ne morejo uživati vode iz Tresimirjevega studenca, za katero prisegajo, da je zdravilna. Razen, kadar ta globinska voda dobi obogatitev s površine.
Drevesa in gozd
Znano je reklo, da marsikdo zaradi dreves ne vidi gozda. Tudi zdaj nekateri pri nas ne vidijo pravega gozda, ampak to je še vedno zaradi posledic zadnjega vetroloma.
Naš čas, 13. 9. 2018, barve: CM K, stran 11
1B. septembra 2018
?ika

REPORTAŽA
13
v)
ie
glavna in pika
Pika Nogavička je s kraljestvom živali osvojila staro in mlado - Včeraj je Pikino deželo obiskala častna pokroviteljica 29. Pikinega festivala Bina Štampe Žmavc - Rajanje se bo
nadaljevalo še do sobote
Preteklo nedeljo so se mali in veliki prijatelji najmočnejše, najbolj pogumne, srčne, navihane, bistre in sproščene junakinje Pike Nogavičke razveselili uradnega začetka 29. Pikinega festivala, ki letos poteka pod geslom Kraljestvo živali. Organizatorji s Festivala Velenje so v sodelovanju s prav vsemi velenjskimi javnimi zavodi, mnogimi društvi in številnimi posamezniki uspeli predstaviti kopico zanimivosti iz sveta živali, s pestrim programom pa pri obiskovalcih vzbuditi zavedanje, kako pomembno je sobivanje ljudi in živali ter ohranjanje narave.
Spet je prevzela oblast
Pika je v svojo deželo ob Velenjskem jezeru prispela s celim sprevodom živali in župana Mestne občine Velenje Bojana Kon-tiča znova pregovorila, naj ji za en teden prepusti mesto. Zakaj pa ne, je skomignil župan, saj Pika v Velenje privabi številne obiskovalce, ki jih ne očara le festival, pač pa tudi pestra turistična ponudba mesta in okolice. Predvsem pa razširja obzorja, navdihuje otroke in odrasle, povezuje z aktivnim preživljanjem prostega časa, izobražuje in razsipa radost. Zato je Pikino brska-
>
Med festivalom poteka dobrodelna akcija zbiranja hrane, priboljškov in pripomočkov za zapuščene živali, ki jih bo Pika predala bližnjemu zavetišču. Zbirno mesto je v Beli dvorani oziroma v Vodnem kraljestvu. V šotoru pa sta še Kopensko in Zračno kraljestvo.
Priložnosti za raziskovanje ne manjka
Pikina dežela ob Velenjskem jezeru nudi stotero izkušenj in doživetij, ki bodo tako otrokom in odraslim razkrivale osupljive zanimivosti iz kopenskega, vodnega in zračnega živalskega
odrov, na katerih se vrstijo lutkovne, igrane, plesne, glasbene in druge uprizoritve. Če zaidejo v Umetniško ulico, srečajo likovnike, gledališčnike, filmarje, glasbenike, lutkarje, plesalce, muzealce in knjižne molje. Obiskujejo lahko Pikine kino predstave
in razstave, se zapeljejo s Pikino ladjico, zmažejo kako čalapinko, ob vsem tem pa imajo občutek, da so bodisi globoko pod vodo bodisi v širni savani, v visokih gorah ali v temnih podzemnih jamah.
Prizorišče Pikinega festivala bo danes odprto od 9. do 18.30 ure, a bodo ustvarjalne delavnice med 13.30 in 15.30 uro zaprte. V petek bo vse dogajanje potekalo med 9. in 18.30, v soboto pa med 10. in 18.30 uro.
■ Tina Felicijan Foto: Jurij Vodušek, Rok Bačovnik
nje za zakladi po mestni blagajni nekoliko manj boleče. »Otroke vsak dan obremenjujemo z nalogami, zadolžitvami, aktivnostmi, a jim moramo omogočiti tudi brezskrbno druženje, ki ga na festivalu ne manjka. Pika zahteva, da so otroci sproščeni, zato tudi mi pomagamo in prispevamo sredstva za festival. To je naložba v prihodnost in za otroke ni nikoli preveč denarja,« je povedal župan.
Pikino zakulisje
Vsak dan je na prizorišču Pikinega festivala od 200 do 300 ljudi, ki skrbijo za izvedbo Pikinega programa. Načrtuje pa se že mesece prej. Ožja organizacijska ekipa se imenuje kar Pikin bend, sestavljajo pa jo Barbara Pokorny, Dimitrij Amon, Ana Godec in Neža Jovan. Ti bodo že pred koncem leta začrtali naslednji, že 30. Pikin festival, ideje pa nato razvijali v ekipi štiridesetih Pikinih pomočnikov. »Tako obsežen in vsebinsko raznolik festival je nekoliko enostavneje delati, odkar je v lokalnem programu kulture zapisano, naj pri tem sodelujejo vsi javni zavodi in vsi tisti, ki se financirajo iz občinskega proračuna ter skušajo oplemenititi festival z neko aktivnostjo, ki je otrokom
zanimiva. Za uspeh festivala pa je ključen posluh Mestne občine, saj ga brez nje že zdavnaj ne bi bilo več. Včasih je bilo lažje sponzorsko pokriti festival, danes pa občina prispeva več kot dve tretjini vseh sredstev, da lahko festival nastaja in raste,« je organizacijsko ozadje predstavila direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny.
Med glavnimi igralci v Pikinem zakulisju so Pikini tehniki. Več kot dvajset jih je letos kar tri tedne pripravljalo prizorišče. Mlade umetnice Klavdija Zupan, Nadja Osojnik, Urška Mazej, Uršula Skornšek in Nina Cvirn pa so v sodelovanju z mnogimi likovnimi ustvarjalci zasnovale scenske elemente za tri kraljestva in tudi zunanje kotičke Pikine dežele, tako pa zanimivo prikazale mnoge poučne podrobnosti iz živalskega sveta.
Najmlajšim obiskovalcem festivala pa gotovo nič ne pomeni toliko kot Pika Nogavička. Zato je pomembno, da dekle, ki jo igra, čim bolje predstavi njen lik. Po osmih letih se je od te vloge poslovila Ana Rotovnik, nova uradna pika pa je Tajda Pod-vratnik. Pomagajo ji še štiri dekleta, ki so se na to pomembno vlogo pripravljala na Pikini akademiji. Biti Pika namreč še zdaleč ni enostavno. »Pika mora imeti prave gledališke, retorične, celo plesne sposobnosti in najpomembneje - fizično kondicijo. Vsaka Pika je drugačna od prejšnje. Najbolj pomembno pa je, da je srčna in zna z otroki, da res verjamejo vanjo. Pika mora biti takšna, da tudi odrasli verjamejo vanjo. Jaz zagotovo ves čas verjamem vanjo,« je še povedala Barbara Pokorny.
Kaj bo ta teden delal župan?
Nagajiva Pika Nogavička je tudi tokrat prevzela oblast v mestu in »prišla« do županske lente. In kaj bo ta teden delal župan Bojan Kontič?
»Seveda, pazil na proračun, imeli bomo tudi en kolegij, na katerem bomo pregledali, kakšno imamo proračunsko stanje in kako bomo zastavili delo do konca leta. Sicer pa mislim, da je vsak evro, ki ga namenjamo temu otroškemu festivalu, res dobra naložba v naše otroke, zabavo in sprostitev. Gre za največji otroški festival v državi, ki nam ga je tudi v krizi uspelo ohraniti na visoki ravni, zdaj pa upam, da se bodo tudi sponzorji vrnili. Priznam, da sem zelo ponosen, ko gledam tako veliko množico srečnih otrok, kot je bila ob jezeru ob otvoritvi festivala.«
■ mz
Naš čas, 27. 9. 2018, barve: CM K, stran 14
14
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
"^AS
27. septembra 2018
Ne tekmovanje, ampak sodelovanje in dopolnjevanje
V občinah Ljubno, Luče, Solčava in Gornji Grad tudi v prihodnje v ospredju vlaganja v infrastrukturo - Merila na razpisih izločajo manjše občine
Tatjana Podgoršek
Ljubno, 19. septembra - V
okviru projekta SPOT je Savinj-sko-šaleška gospodarska zbornica pripravila 4. podjetniški zajtrk Invest Saša. Pobuda zanj se je porodila pred letom dni, cilj teh srečanj pa naj bi bil boljša medsebojna informiranost med gospodarskimi in negospodarskimi subjekti v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini na področju naložb, kar naj bi posledično vodilo do večjega poslovnega sodelovanja. Na tokratnem podjetniškem zajtrku so naložbene načrte predstavile Občine Ljubno,
Luče, Solčava in Gornji Grad.
Vsi župani omenjenih občin so v predstavitvah razvojnih načrtov povedali, da so v minulih - in očitno bodo tudi v prihodnjih letih - v lokalnih skupnostih vlagali v cestno, komunalno infrastrukturo, varovanje okolja in narave, predšolsko in šolsko dejavnost, zagotavljanje boljših pogojev za razvoj gospodarstva, in zagotavljanje protipoplavne zaščite.
Gremo v pravo smer
Župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik je med drugim izpostavil izgradnjo pločnika ob re-
gionalni cesti skozi Radmirje, urejanje protipoplavne zaščite v industrijsko-obrtni coni Loke, v polnem zamahu so aktivnosti za plastificiranje smučarske skakalnice. Pripravljajo se na energetsko prenovo občinskega objekta in kulturnega doma, na obnovo sekundarne kanalizacije, ureditev še ene obrtno-poslovne cone.
Naloge izpolnili, volitve bodo dale nov zagon
300 evrov donacije ob prazniku Krajevne skupnosti Gaberke tamkajšnji enoti Vrtca Šoštanj - Priznanje Francu Šteharniku
Tatjana Podgoršek
Gaberke, 22. septembra - »Vremena ne moremo spremeniti, kaj drugega pa lahko in tudi smo,« je dejal Zvonko Koželjnik, predsednik sveta krajevne skupnosti (KS) Gaberke na prireditvi v počastitev 5. krajevnega praznika. Zaradi slabega vremena so tudi letos prireditev namesto pod kozolcem tamkajšnje Kulturnice izvedli v dvorani gaberškega gasilskega doma.
Koželjnik je med drugim dejal, da imajo kar precej povedati o tem, kaj se je dogajalo v zadnjem letu v kraju. S skupnimi močmi bi morda lahko naredili še več, vendar so bili finančno omejeni. Pri polaganju računov iztekajočega se štiriletnega mandatnega obdobja so lahko ponosni, saj so uresničili vse zadane naloge. V ospredju so postavili posodobitev cest, vzdrževanje doma krajanov, urejenost kraja ... »Menim, da
smo z vlaganji dvignili kakovost življenja v kraju, pomembno pri tem pa je bilo tudi povezovanje, tkanje vezi med krajani. KS je v širšem okolju prepoznavna po svojem grbu, zastavi, prazniku in še počem.« Ob zazrtju v prihodnost je Koželjnik menil, da ladja potrebuje veter v jadra in nov bo zapihal na letošnjih lokalnih volitvah.
Šoštanjski župan Darko Menih je med drugim dejal, da deluje v občini devet KS in vsem pomagajo pri razvoju. Rezultati dela so plod povezovanja, sodelovanja in združevanja. Zagotovil je, da se bodo v teh dneh lotili posodobitve ceste od križišča do Križnika in zgradili ob njej še pločnik. Na proslavi, ki so jo obogatile članice sestava Gaberški cvet ter tamkajšnji malčki, so podelili donacijo v višini 300 evrov Vrtcu Šoštanj, enoti Mojca v Gaberkah, priznanje pa je tokrat šlo v roke vsestranskemu Francu Šteharniku.	a
Priznanje KS Gaberke za Franca Šteharnika, donacijo v višini 300 evrov pa je prejela enota Mojca, Vrtca Šoštanj
Praznujemo SAX
FASHION
ft I
Vabljeni lEÄodno revijo
v petek, 28. 9. ob 19h v NC Velenje
Lokalna skupnost je vpeta tudi v medobčinske naložbe, kot so izgradnja prizidka k zdravstveni postaji Nazarje, ureditev odlagališča odpadkov v Podhomu, posodobitev vodovodnega omrežja Letošč ter izgradnja kolesarskih stez. Razvoj občine so predvideli v viziji do leta 2030, dosedanja izvedba pa kaže, da so na pravi poti.
V prihodnost brez nahrbtnika
Ciril Rosc, župan Občine Luče, je zadovoljen, ker kljub precejšnjim dosedanjim vlaganjem nadaljujejo razvojno pot brez nahrbtnika. Zadolžitve ne načrtujejo tudi pri izvajanju največjega projekta v zgodovini lokalne skupnosti - izgradnji športnega centra. Projekt, vreden 2,2 milijona evrov, že izvajajo. Center bo prispeval k uresničitvi dolgoročnih načrtov v turizmu. Tega predstavlja tudi že več let načrtovana izgradnja obvoznice. V kratkem se bodo lotili posodobitve ceste v Raduho, k izgradnji osrednje čistilne naprave, načrtujejo energetsko prenovo osnovne šole in rekonstrukcijo vrtca. V rokavu imajo še več projektov za izbolj-
šanje kakovosti življenja občanov.
Poleg turizma razvojne priložnosti tudi v podjetništvu
V središču Zadrečke doline, v občini Gornji Grad, vidijo priložnost za nadaljnji razvoj poleg turizma tudi v podjetništvu. V občinskem prostorskem načrtu so - po besedah tamkajšnjega župana Stanka Ogradija - predvideli tudi prostor za sončne in vetrne elektrarne. Izgradnjo pre-potrebne obvoznice pričakujejo leta 2020. Sicer pa jih čakajo precejšnja vlaganja še v šolstvu, pri cestah in vodovodnem omrežju.
Urejeno podeželje je pomembno tudi za centre
Županja Občine Solčava Katarina Prelesnik pravi, da stavijo na svoj razvoj v turizem, podjetništvo in kmetijstvo. Spodbujajo dejavnosti, a so zaradi plačevanja finančnih obveznosti iz preteklosti kljub velikim potrebam zelo malo vlagali v infrastrukturo. Prelesnikova je bila kritična do odnosa države do podeželja, saj merila za pridobitev nepovratnih sredstev izločajo manj-
še občine. »Urejeno podeželje je pomembno tudi za centre.« Puščico je usmerila tudi v lokalne skupnosti in gospodarstvo. »Občina Solčava je s 500 prebivalci najredkeje poseljena občina v državi in je vse težje sama kos izzivom. Zato bi morali med sabo sodelovati, se dopolnjevati, ne pa tekmovati.«
V razpravi so udeleženci menili, da se morajo Občine še bolj potruditi za izboljšanje infrastrukture, zlasti cestne. Pri tem so opozorili na potrebo po izgradnji navezovalne ceste na bodočo hitro cesto Velenje-Šentru-pert od Mozirja ter izgradnjo kolesarskih stez zunaj obstoječih cestnih tras.
Prihodnje leto nov krog poslovnih zajtrkov
Direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice mag. Franci Kotnik nam je povedal, da so s 4. poslovnim zajtrkom sklenili prvi krog medsebojnega obveščanja o naložbah v regiji, začetek drugega načrtujejo zgodaj spomladi prihodnje leto v Velenju, na njem pa se bodo predstavili tisti, ki bodo za to zainteresirani.
Kako uspešno so mladi lepšali mesto in okolico?
V Šoštanju so počitniško delo organizirali devetič zapored, opažajo pa, da zadnja leta zanj ni toliko zanimanja, kot ga je bilo na začetku
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - Letos so v Šoštanju kljub omejenim sredstvom v počitniško delo vključili vse prijavljene mladostnike. Res pa je, da se jih je za počitniško delo odločilo manj, kot so pričakovali, le osemdeset. Zanimanje za počitniško delo med mladostniki v zadnjih letih upada. »Opažamo, da je mladim nerodno delati na javnih površinah,« pravi Andrej Volk, ki je koordiniral njihovo delo.
Počitnikarji so za uro dela prejeli 4 evre, občino pa je počitniško delo stalo okoli 20.000 evrov. Delo je trajalo teden dni s sedemurnim delovnim časom.
Večina počitnikarjev je bila pridnih in bi lahko bili marsikateremu zaposlenemu za zgled. Da so lahko delali vsi, so izdatke omejili na minimum. Letos ponovno niso sklenili pogodbe z zunanjim
>
Počitniško delo je trajalo od 2. julija do 7. septembra.
sodelavcem za nadzor nad počitnikarji, ampak je dela nadziral in koordiniral javni uslužbenec Občine, svetovalec za gospodarstvo, okolje in prostor.
Delo, ki so ga opravili, je bi-
Je mladim nerodno delati na javnih površinah?
V zadnjih petih letih upada zanimanje mladostnikov za počitniško delo. Leta 2013 so prejeli 208 vlog, leta 2014 kar 211, 2015 jih je bilo 155, 2016 jih je vlogo oddalo 116, lani 95, letos pa samo 80.
lo zelo različno. Podobno kot v preteklih letih je obsegalo čiščenje, pometanje, obrezovanje živih mej in grmovnic, odstranjevanje plevela, čiščenje tlakov-cev, tudi ureditev ekoloških otokov, pa barvanje, betoniranje ... Vse tisto, kar je zajeto v naslovu projekta 'Mladi lepšajo Šoštanj in okolico', čeprav ima počitniško delo veliko širši pomen. »Z njim želimo v Šoštanju mladostnikom med šolskimi počitnicami ponuditi delovno preživljanje prostega časa, jim s tem pomagati razumeti vrednost lastnega zaslužka, jih navajati na red in disciplino pri delu, tistim, ki izhajajo iz socialno šibkejših okolij, pa pokazati, da lahko tudi oni pripomorejo k družinskemu blagostanju,« pravi Volk.
V Šoštanju ocenjujejo, da so bili cilji v celoti doseženi, projekt pa uspešen. Zato ga bodo skoraj zagotovo ohranili, ga nadaljevali in morda v prihodnje dopolnili s čim novim.	a
■
Naš čas, 27. 9. 2018, barve: CM K, stran 15
27. septembra 2018
""^Jis
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
15
Vulkan, ki dela v dobro krajanov
Kulturno-športno-turistično društvo Vulkan iz Belih Vod organizira vsaj eno prireditev na mesec - Praktično ni gospodinjstva brez člana društva
Tatjana Podgoršek
Konec tedna bodo v Belih Vodah odprli razstavo likovnih del domačinke. Organizator dogodka je tamkajšnje kulturno-športno--turistično društvo Vulkan, ki po mnenju nekaterih sodi med naj-prizadevnejša društva v občini Šoštanj.
»Dejstvo je, da organiziramo vsak mesec vsaj en dogodek, če ne še kakšnega več, in da društvo združuje krajane vseh generacij. Moramo biti kar pridni, da uresničimo zastavljen program. Trenutno društvo šteje blizu 100 članov, kar pomeni, da praktično ni gospodinjstva v Belih Vodah, v katerem ne bi bil kdo od družinskih članov tudi član društva. Če že ni, pa kljub temu pomaga pri izvedbi kakšne aktivnosti,« pravi njegova predsednica Marjeta Mazej. Kot je povedala, je društvo nastalo po tem, ko je vrata zaprla podružnična šola v kraju, ki je bila do takrat središče dogajanja. Nastalo praznino so poskušali zapolniti z organizirano skupino ljudi, ki danes izvaja dejavnosti kulture, športa, turizma, vzdržuje večnamensko igrišče. Društvo sodeluje s krajevno skupnostjo Bele Vode tudi pri urejanju okolice podružnične šole, pokopališča, lani so uredili logarsko pot okoli Svetega križa, ki jo vzdržujejo in je dobro obiskana.
Pri naboru dogodkov stremijo k temu, da z njimi v čim večji meri zadovoljijo potrebe in želje članov ter krajanov. Med najbolj odmevnimi prireditvami so sankanje pri Svetem križu (če je snega dovolj), Štefanov pohod na Smreko-vec, pohod po obrobju Belih Vod,
Marjeta Mazej: »Društvo je z dejavnostjo zapolnilo praznino, ki je nastala po zaprtju tukajšnje podružnične šole.«
razne delavnice za otroke, velikonočne tudi za odrasle, planinski izlet, dobro se je »prijela« belovoj-ska kuhla« - dogodek, na katerem predstavijo domače jedi. Obujajo nekatere stare šege, kot sta pobiranje jajc na florjanovo in jajča-rija ter trganje in ličkanje koruze na Pergovnikovi kmetiji. Prejšnji
mesec so izpeljali tradicionalni tridnevni športni vikend, na katerem so se udeleženci prvi dan pomerili v spretnosti na ruskem kegljišču, naslednji dan v turnirju malega nogometa, zadnji dan pa v odbojki na mivki. Na športni vikend povabijo tudi sosednja društva. »Druženje je vedno prijetno, pridejo domačini in sosedje. Tudi na ostalih dogodkih je odziv dober.«
Idej in volje v društvu, zagotavlja sogovornica, ne manjka, kljub temu pa dejavnosti ne nameravajo širiti, saj je ta za okolje, v katerem delujejo, in glede na število krajanov že danes zelo bogata. Bodo pa morda, če se bo pokazala za to potreba, nadomestili kakšnega z drugim dogodkom, za katerega se bo »ogrelo« še več krajanov.
Rekli so )
Marjeta Mazej o imenu društva: »Bele Vode ležijo pod vznožjem Smrekov-ca, ki je vulkanskega izvora. Društvu so ime nadeli že pred leti pri izgradnji večnamenskega igrišča. Na določen način z njim tudi ponazarjamo, da v društvu kar »bruhamo« ideje, s katerimi bogatimo življenje tukajšnjih ljudi.«
Športna sekcija Turističnega društva Skorno vsako leto organizira tradicionalni turnir med oženjeni-mi in ledik fanti in dekleti oziroma med možmi in ženami. Vsako leto se pomerijo v treh športih; nogometu, odbojki in boju med dvema ognjema. Tudi letos so se krajani Skornega zbrali na domačem športnem igrišču minulo nedeljo z namenom, da preživijo aktivno
športno popoldne. Ledik ekipe so morale letos v celoti priznati premoč oženjenim, saj so ti zmagali v vseh disciplinah. Za presenečenje pa sta letos poskrbeli najstarejša in najmlajša generacija, ki sta odigrali tekmo v nogometu. Tako so se pomerili pionirji proti veteranom. Ti so dokazali, da kljub penziji še niso za staro šaro in da je v njih športni duh še kako živ. Mladinci pa, da se
za prihodnost rekreativnega športa v Skornem ni bati. Navdušen nad športnim dogajanjem je zbrane pozdravil tudi župan Občine Šoštanj Darko Menih, ki je ob ogledu turnirja dejal, da je vesel, da igrišče služi svojemu namenu, in pohvalil organizatorja, ki vsako leto poskrbi, da se različne generacije družijo in aktivno preživijo svoj prosti čas.
a Jasmina Stropnik
V Šaleku so 'kožuhali'
Jesen že trka na vrata in v KS Šalek so zato v četrtek, 20. septembra, pohiteli z jesenskimi opravili ter izvedli tradicionalno kožuhanje. Prireditev so pripravili na domačiji Goršek, »Pri Rafu«, v zgornjem Šaleku. PGD Šalek je poskrbel za prevoz ljudi iz doline. Na domačiji se je zbralo več kot 30 'kožuha-čev'. Med prisotnimi so bili starejši in mlajši krajani KS Šalek ter tudi članice šole zdravja iz Šaleka. Delo je s pomočjo pridnih rok in domače pesmihitro napredovalo
in vsa koruza je bila kmalu okožu-hana in zvezana na rantah. Druženje so, kot se je ob takšnem opravilu spodobilo, sklenili z malico. V KSSalekroponosni na prireditev,
ki ohranja slovensko dediščino in prikazuje stare šege tudi mlajšim v skupnosti, zato jo bodo z veseljem ponovili tudi prihodnje leto.
a Dejan Jan
NAJ VAS ZAPELJEJO
OKUSI DAROV JESENI
V NAŠI NOVI PONUDBI SLASTNIH JEDI.
3320 Velenje, Slovenija
T +386 (0)3 896 14 00 E vilaherberstein@gorenje.com W www.vilaherberstein.si
I
J
T/ I ) to ¡i
\
V' i*
^ i
t%
KLICI T2 ZA TE4

Beseda TE4 se nanaša na 4 visokokakovostne storitve (internet, televizija, telefonija, mobilna telefonija), povezane v pakete T4, Oranžni Diamant, Oranžni Start in Oranžni Optimum. Več na www.t-2.net.
Obiščite naše novo prodajno mesto v nakupovalnem središču Velenjka.
Celjska cesta 40 • t 059 069 104 • e pp-ve@t-2.com
■
Naš čas, 27. 9. 2018, barve: CM K, stran 16
16
ŠPORT

27. septembra 2018
Zmaga za dvig samozavesti
V Kranju premagali Triglav Kranj z 2 : 1 - Danes v gosteh z Mariborom, v nedeljo (ob 16.00) ob jezeru Domžale
Po porazu v prejšnjem krogu ob jezeru v šaleško-savinjskem derbiju, med katerim je bila gostom za vse tri točke dovolj ena žoga v mreži domačih, ki pa so zadevali okvir vrat, je trener Marijan Pušnik tokrat z napovedjo zadel. Noben trener ne izgublja rad. Seveda tudi Rudarjev ne. Kljub zadnjemu mestu ni obupoval ali celo razmišljal, da bi zapustil vročo velenjsko trenersko pot. Nasprotno. Tudi poraz v šaleško-savinjskem derbiju mu ni vzel upanja na boljše čase pomlajenega moštva. Bil je prepričan, da bodo ob dobrem treniranju, kot poudarja, prišli boljši časi. Se je njegovo upanje začelo uresničevati že v Kranju? Morda je odgovor lahko pritrdilen. Seveda pa ena lastovka še ne prinese pomladi (to je bila namreč šele druga Rudarjeva zmaga). Na novi veliki preizkušnji oziroma potrjevanju kranjskih točk bodo igralci danes popoldne v Mariboru in v nedeljo na svojem igrišču proti Domžalam. Ta nevarna nasprotnika nista le papirnata favorita. Vsekakor bi bila vsaka točka s teh dvobojev za Velenjčane velik uspeh.
Veliko priložnosti
Velenjčani so bili v Kranju veliko boljši tekmec, vendar so se morali za drugo zmago v sezoni zelo potruditi. Razmerje strelov v okvir vrat je bilo kar 8 : 1 v njihovo korist. Na svojo srečo pa so bili veliko bolj natančni kot na tekmi poprej. Zadetka so dosegli po prekinitvah. V 29. minuti je Leon Črnčič na robu kazenske-
ga prostora (domači so sicer menili, da se je to zgodilo pred njim) z žogo zadel branilca Žana Kumra. Damijan Trifkovic je bil natančen z bele točke. Nekaj minut zatem je imel Robert Pušaver veliko priložnost za podvojitev vodstva in s tem za bolj brezskrbno nadaljevanje tekme, a mu ni uspelo. To malo kasneje ni uspelo tudi Abu Kamari. So pa zato v 53. minuti rudarji zatrepetali za zmago, saj je sodnik dosodil enajstmetrovko še za Kranjčane, to je v zadetek spremenil Marko Gajic. Napadi rudarjev so se po izenačenju nadaljevali. V 62. minuti je z glavo odlično streljal Radic, a se je vratar izkazal s sijajno obrambo. Že v naslednji minuti pa je bil nemočen. Po Trifkovicevi podaji z desne strani je najvišje skočil Nejc Pušnik in z dobrim udarcem poslal žogo v nebranje-no desno stran mreže in odločil tekmo. Strelec tega zadetka je k Rudarju prišel pred začetkom sezone prav iz Triglava.
Marijan Pušnik: »V zadnjem času smo tekme začeli dobro igrati, pa nismo imeli kančka športne sreče. Danes smo bili dobri že v prvem polčasu, v drugem še boljši. Imeli smo izrazite priložnosti in bi lahko še večkrat zadeli. Tudi domači so imeli dve, tri. Zmaga je zaslužena in nagrada za trud fantom na treningih. Upam, da bo vplivala na njihovo večjo psihološko trdnost, da bodo vedeli, da so dobri, da bodo igrali še bolj borbeno in učinkovito.«
■ S. Vovk
Prva gostujoča zmaga Gorenja
Verdinek in Kavčič skupaj kar enaindvajset zadetkov
Velenjski rokometaši po uvodnem porazu v Ormožu veliko bolje igrajo v nadaljevanju. Najprej so doma z razliko osmih golov premagali superpokalnega zmagovalca Krko, v tretjem krogu pa dosegli prvo zmago v gosteh. Od Dobove so bili boljši s 30 : 28.
Zavedali so se, da bo to zahteven dvoboj, pa čeprav so Posavci obe uvodni tekmi izgubili. Pričakovali so, da bodo zelo motivirani in dali vse od sebe, da bi si priigrali prvi točki ali vsaj eno. Gostje pa si za dobro počutje v klubu niso smeli dovoliti še drugega poraza v gosteh. »To bo nov izpit za našo ekipo, a ga želimo opraviti z odliko in iz Dobove prinesti zmago,« je pred dvobojem napovedal trener Zoran Jovičič. Po zadetku Nikola Špelica in začetnem vodstvu njegovih fantov z 1 : 0 že v prvi minuti so nato domači nekajkrat imeli prednost zadetka. Po slabih dvajsetih minutah je bil rezultat zadnjič izenačen (9 : 9), na odmor pa so Velenjčani odšli že s tremi goli prednosti. Ko so si v drugem delu po dobrih petnajstih minutah priigrali prednost šestih golov, je kazalo, da bodo morda zmagali celo z dvomestno razliko. Toda proti koncu tekme niso igrali tako zavzeto kot pred tem, začeli so popuščati, skorajda povsem popustili, Dobovča-ni pa poskušali nemogoče. Vodstvo gostov je začelo kopneti. V izdihlja-jih tekme so se jim Posavci približali
na zaostanek samo zadetka (28 : 29), za morebiten preobrat in presenečenje pa jim je zmanjkalo časa. Preprečil ga je Ibrahim Haseljic z zadnjim zadetkom na tem na koncu celo zelo napetem dvoboju za zmago s + 2. Vsekakor sta levji delež k njej prispevala Matic Verdinek in Aleks Kavčič. Skupaj sta zabila kar 21 golov (prvi enajst, drugi deset).
Trener Jovičic po tekmi: »Danes smo spet pokazali boj do zadnje minute. Želja in volja sta bili tako kot vedno prisotni, obramba je bila na nivoju. Igrali smo oslabljeni, odsotnost Domna (Tajnika - op. p.) se je
poznala. Zmenili smo se, da bo vsak od igralcev na igrišču pokazal še nekaj več, da se zapolni odsotnost poškodovanih, ne samo Domna, ampak tudi Vida (Levca) in Andraža (Keteja). Zdaj čaka to mlado ekipo težka tekma doma.«
Že jutri, v petek (ob 20.00), bodo gostili Koper. Prav v njem je v Tuzli rojeni Jovičic naredil prve rokometne korake, pozneje pa kot trener novoustanovljeni Koper 2013 vrnil v družbo najboljših domačih klubov. Moštvo z Obale je doslej odigralo šele dve tekmi.
Zaradi nastopanja Celjanov v ligi prvakov bo dvoboj prvega kroga z njimi šele prihodnji mesec. Sezono so začeli s porazom v Mariboru, v tretjem pa jih je v dvorani Bo-nifika premagala Ribnica ter že tretjo sezono v njej ostala neporažena. Očitno bo moštvo z Ribniškega polja, aktualni podprvak, po doslej pokaza-nem največji tekmec Celjanom in Ve-lenjčanom za najvišjo uvrstitev Tako kot Dobova, ki pa je odigrala vse tri tekme, so Koprčani še brez točk in skupaj s Posavci na repu prvenstvene razpredelnice.
■ S. Vovk
Iskrena predstava prijateljstva
S podvojenimi startninami podjetja Skaza in plemenito donacijo podpornikov so na tretjem Skazinem dobrodelnem teku Otrok otroku za Društvo celjskih rejnic zbrali kar 9.000 evrov
Teklo je 800 otrok v štirih skupinah.
Milena Krstič - Planine
Velenje, 23. septembra - Kljub temu da so bili zaradi slabega vremena organizatorji prisiljeni dobrodelni Skazin tek Otrok otroku premakniti za en dan, s sobote na nedeljo, se ga je udeležilo 800 otrok in to je še več, kot se je lanskega. S podvojenimi startninami podjetja Skaza in plemenito donacijo podpornikov so za Društvo celjskih rejnic zbrali kar 9.000 evrov. Po 3.000 evrov donacije so v Skazi namenili še Atletskemu klubu Velenje in Športni zvezi Velenje, soor-ganizatorjema odlično pripravljenega dogodka. Sredstva bodo rejnice porabile, da popeljejo otroke, kar 150 jih imajo, priho-
dnje leto na morje.
Največji ambasadorji teka Otrok otroku so nedvomno otroci sami. Pri tem jim z veseljem pomagajo odrasli, med njimi tudi slovenski velikani športa. Tokrat sta z njimi tekla Lucija Polavder, ena najbolj prepoznavnih slovenskih športnic - ju-doistka, doma iz Celja in srčna ambasadorka dobrih dejanj, ter Primož Kozmus, čigar športna kariera v metu kladiva je vredna svetovnega poklona. Četudi nihče od njiju ni bil tekač, pa je bil tek pomemben del njunih ogrevanj, priprav in treningov, sta potrdila v nagovoru otrok. Primož je z njimi tekel na 400 metrov, Lucija na 750 metrov.
Dobrodelni Skazin tek nima
>
tekmovalnega značaja. Njegov namen je podpirati prijateljstvo in sodelovanje med mladimi, je manifestacija iskrene srčnosti ter priložnost za gradnjo zavedanja o stiskah in potrebah, ki se razkrivajo v naši družbi že med najmlajšimi. Vsak tekač je za svojo srčnost in pretečeno progo prejel medaljo.
Seveda pa ni manjkalo tudi zabave s športnimi igrami, umetnostjo poslikave obraza, izdelovanja kreativnih ročnih del in cesarskega praženca. Po tekih je navdušene otroke zabaval priljubljen bratovski duo iz Koroške, ki nastopa z imenom BQL.
Otroci so tekli v štirih skupinah, med njimi prvič tudi očki in mamice z otroškimi vozički. Najmlajši tekač v vozičku je štel 7 mesecev.
Društvo celjskih rejnic je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje s socialno človekoljubnimi cilji. Ustanovljeno je bilo leta 2004 na željo rejnic in rejnikov, pa tudi otrok v rejništvu. Društvo deluje na območju celjske regije, kjer je osem centrov za socialno delo (Celje, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice, Žalec, Laško, Mozirje in Velenje).
Letošnja ambasadorja teka Lucija Polavder in Primož Kozmus.
REKLI so )Tanja Skaza iz podjetja Skaza: »Zahvaljujem se ekipi za odlično izpeljan dogodek, otrokom, ki so tekli za otroke, in staršem, ki so jih na tek pripeljali. »
t-/ um i v i ii
Donacija za Društvo celjskih rejnic. Skrbijo za 150 otrok.
■
Naš čas, 27. 9. 2018, barve: CM K, stran 17
27. septembra 2018
««ms
ŠPORT
17
Manjka jim izkušenj
Po zmagi v prvem krogu proti Ljubljani visok poraz v domači dvorani z Ajdovkami
Po spodbudnem začetku nove sezone z zmago v gosteh proti igralkam Ljubljane so igralke Velenja v drugem krogu gostile Aj-dovke. Veliko bolj izkušene gostje so zmagale razmeroma visoko, z desetimi goli razlike (33 : 23).
Domača dekleta so telesno močnejšim in veliko bolj izkušenim gostjam skušale kljubovati z veliko požrtvovalnostjo. To jim je uspevalo le kratek čas. Nike Oder, ki je bila skupaj s Tjašo Smonkar najbolj učinkovita v domači ekipi, je dosegla prvi gol na tekmi. To je bilo tudi njihovo edino vodstvo. Nato so jim gostje ušle za tri. V 14. minutni je bil rezultat še tretjič in zadnjič izenačen (10 : 10). Domača dekleta so bila v obrambi prenežna. Ne nazadnje so gostje imele le eno sedemmetrov-ko, domače pa kar devet. Veliko napadov se je končalo neuspešno zaradi netočnih podaj in sla-
bih strelov. Zgrešile so tudi nekaj čistih strelov oziroma tako imenovanih zicerjev. Po tej izenačitvi so igralke Mlinotesta povsem prevladale in ob polčasu imel že
prednost štirih golov. Vodile so z 18 : 14. Tudi na začetku drugega dela so bile domače igralke povsem nemočne proti razigranim nasprotnicam, ki so v štirih minutah podvojile prednost prvega polčasa in povedle z 22 : 14.
Svoj ritem so samo še stopnjevale in si do konca priigrale zmago z dvoštevilčno razliko.
Trenerka Snežana Rodic: »Že prva tekma v Ljubljani je bila težka. Dobro smo se pripravile nanjo in zmagale. Vedele smo, da bodo igralke Mlinotesta veliko težje nasprotnice. So tudi olj izkušene. Jedro te ekipe je skupaj že kakšnih pet let. Na začetku drugega polčasa smo povsem padle. Imele smo kar štirinajst tehničnih napak. Posledica tega je bil vsekakor na koncu nekoliko nepričakovano visok poraz.«
Glavni cilj mlade velenjske ekipe je obstanek v ligi, kljub temu pa trenerka verjame: "Lahko bi se borile za višja mesta; vse bo odvisno, če bodo dekleta zdrava in ne bo poškodb. Verjamem, da bodo iz tekme v tekmo boljše. Vsaka jim prinaša več izkušenosti, zato tudi pričakujem boljše ig re."	■ S. Vovk
V Cirkovcah stari in mladi spet brcali
V življenju pravimo, da je treba tradicijo spoštovati. Še kako jo imajo radi v Cirkovcah, v tamkajšnjem športnem društvu. V njem so zelo dejavni nogometaši. Nogomet je pač tudi v Cir-kovcah najbolj priljubljena igra za zapolnjevanje prostega časa. Pač radi igrajo nogomet, seve-
da ljubiteljsko. Vsako leto izvedejo zanimivo tekmo, med katero se 'udarijo' ekipi 'Ledik' In 'Oženjeni'. Letošnja na igrišču v središču kraja je bila že 43. Razumljivo je, da predvsem zadnja leta zmagujejo mladi, med katerimi se nekateri niso niti še rodili, ko so 'stari' že brcali to
okroglo usnje. Rezultat ni nikoli v ospredju. Zanje je pomembnejše druženje na samem igrišču, ko udarjajo po žogi, tudi mimo nje oziroma kam drugam. Zanimivo pa je tudi po tekmi, ko 'celijo' rane. Pa vendarle, mladi so bili letos boljši s 6 : 2.
Prva liga TS, 9. krog
Rudar - Triglav 1 : 2 (0 : 1)
Strelci: 0:1 Tritkovic (29. - 11 m), 1:1 Gajic (53. -11 m), 1:2 Pušnik (64.). Rudar: Pridigar, Tomaševic, Pušaver, Kašnik, Bolha, Tritkovic, Pušnik, Hrubik, Črnčič (od 79. Pišek), Arap (od 68. Tučic), Kamara (od 58. Radie). Trener: Marijan Pušnik. Drugi rezultati: Gorica - Krško 1:0 (0:0), Maribor - Domžale 2:2 (2:1), Triglav - Rudar 1:2 (0:1), Celje - Mura 1:0 (1:0), Olimpija - Aluminij 3:1 (0:0).
Vrstni red: 1. Maribor 21, 2. Olimpija 17, 3. Gorica 16, 4. Aluminij 13, 5. Domžale 11, 6. Celje 11, 7. Mura 9, 8. Triglav 9, 9. Krško 7, 10. Rudar.
3. SNL - sever, 6. krog
Zreče - Šmartno 1928 2 : 2 (1 : 2)
Strelci: 0 : 1 Purnat (6.), 0 : 2 Valer (18. - 11 m), 1 : 2 Brdnik (25.), 2 : 2 Zbičajnik (51.) Drugi rezultati: Dravinja - Videm pri Ptuju 2 : 0 (1 : 0), Pohorje - Avto Grubelnik Dravograd 3 : 6 (1 : 2), Kety emmi Bistrica - Šampion 2 : 3 (2 : 2), Tehnotim - Pesnica 0 : 0. Vrstni red: 1. Videm 15, 2. Šmartno 13, 3. Bistrica 10, 4. Šampion 10, 5. Dravinja 8, 6. Zreče 6, 7. Dravograd 6, 8. Pesnica 5, 9. Pohorje 2, 10. M. Claudius 2.
TAKO so igrali
7. krog (30. 9., 16.00): Šmartno - Pesnica
MNZ Celje - Golgeter, 4. krog
Rezultati: Žalec - Vojnik 10 : 0 (7 : 0), Ljubno ob Savinji - Šoštanj 3 : 2 (1 : 2), strelci: 1 : 0 Ciraj (12.), 1 : 1 Petkovic (29. - 11 m), 1 : 2 Verboten (39.), 2 : 2 Prislan (81.), 3 : 2 Golob (93.); AS System Šmarje pri Jelšah - Odred Kozje 0 : 0, Fosi-lum Šentjur - Mozirje
Vrstni red: 1. Žalec 9, 2. Kozje 8, 3. Mozirje (tekma manj) 7, 4. Šmarje 6, 5. Ljubno 4, 6. Šoštanj 4, 7. Šentjur (tekma manj) 3, 8. Vojnik 0. 5. krog (29. 9., 16.00): Šoštanj - Šentjur, Vojnik - Ljubno, Kozje - Žalec, Mozirje - Šmarje.
Liga NLB - moški, 3. krog
Dobova - Gorenje 28:30 (14:17)
Gorenje: Taletovic, Vujovic 9 obramb, Logar, Mazej, Haseljic 3 (1), Špelic 1, Matanovic 1, Stojnic, Miklavčič 1, Banfro, Drobež, Verdinek 11 (4), Grmšek, M. Kavčič 3, A. Kavčič 10 (3). Trener: Zoram Jovičič.
Sedemmetrovke: Dobova 4 (4), Gorenje 10 : 8 (Verdinek 6 : 4, A. Kavčič 3 : 3, Haseljic 1 : 1); Izključitve: Dobova: 4 minute, Gorenje 8 minut. Drugi rezultati: Sviš Ivančna Gorica - Urbanscape Loka 26:34 (13:17), Jeruzalem Ormož - Dol TKI Hrastnik 24:22 (11:7), Koper - Riko Ribnica 26:29 (11:13), Celje Pivovarna Laško - Maribor
Branik 36:28 (16:15), Krka - Trimo Trebnje 26:28 (14 : 14)
Vrstni red: 1. Ribnica 3 tekme 5 točk, 2. Celje 2 -4, 3. J.-Ormož 3 - 4, 4. Velenje 3 - 4, 5. Loka 3 - 4, 6. Maribor 3 - 4, 7. Dol 3 - 2, 8. Sviš 3 - 2, 9 Trebnje 2
-	2, 10. Krka 2 - 1, 11. Koper 2 - 0, 12 Dobova 3 - 0.
Prva A DRL - ženske, 2. krog:
Velenje - Mlinotest 23:33 (14:18)
Velenje: Simič, Hadžič, Smonkar 6 (2), Tomič, Atelšek 2, Jelšnik, Ferenc 4, Žekič, Kaltak, Bele, Boškič, Hudovernik, Žagar, Oder 8 (5), Pikl 3, Br-car; Trenerka: Snežana Rodic. Sedemmetrovke: Velenje 9 (7), Ajdovščina 1 (0); izključitve: Velenje 8. minut, Ajdovščina 8. Drugi rezultati: Krim Mercator- Ljubljana 49:18 (24:9), Ptuj - Z' dežele 23:33 (11:15, Koper
-	Krka 20:27 (8:14), Zagorje - Žalec 19:22 (8:12); Vrstni red: 1. Krim Mercator 4, 2. Mlinotest 4, 3. Z' dežele 3, 4, Krka - 3, 5. Zagorje 2, 6. Velenje 2, 7. Žalec 2, 8. Koper 0, 9. Ptuj 0, 10. Ljubljana 0
Kegljanje, 2. liga, vzh., 2. kr.
Keglbar Lovrenc : Šoštanj 7 : 1 (3225 : 3139)
Šoštanj: Sečki - 237 - Kolenc - 227 - 464 (0), Arnuš - 526 (0), Pintarič - 521 (0), Fidej - 521 (0), Petrovič - 542 (0), Hasičič - 565 (1).
Šmarčani še za točko bliže Videmčanom
V Zrečah vodili z 2 : 0, domači z igralcem več rešili točko
Po šestem krogu v tretji slovenski nogometni ligi - sever ni več moštva brez poraza. S prvim se je moral sprijazniti še vedno vodilni Videm na gostovanju v Slovenskih Konjicah. Dravinja je zadela že po slabih desetih minutah igre, usodo gostov pa zapečatila v 67. Tega poraza so se razveselili gotovo tudi Šmarčani, ki so v Zrečah igrali 2 : 2 in zaostanek za vodilnimi Ptujčani zmanjšali le še na dve točki.
Kazalo jim je še bolje. Že v 6.
minuti je Mario Purnat zadel za 1 : 0, v 18. minuti pa Tomaž Veler za 2 : 0. Prepričani so bili, da se bodo domov vrnili z vsemi tremi točkami. Vendar jim sorazmerno visoka prednost tega ni zagotovila. Domačim po takšnem zaostanku ni preostalo drugega, kot da storijo vse, da rešijo vsaj točko, če že ne morejo zmagati. V 25. so zmanjšali prednost gostov, kar je bil tudi rezultat prvega polčasa. Že po dveh minutah v drugem jim je upanje povečal sodnik, ki je zaradi drugega rumenega kartona poslal v slačilnico neprevidnega Tilna Kompana. Številčno prednost so gostitelji hitro izkoristili. Že po štirih minutah so izenači-
li. Kljub igralcu več pa so potem do konca nemočno iskali zmagoviti zadetek.
Devet zadetkov, največ v tem krogu, so gledalci videli v Rušah, kjer je gostoval Dravograd. Domači so že po nekaj minutah zadeli mrežo gostov, ki pa so bili v nadaljevanju učinkovitejši. Z najmanj priljubljenim rezultatom (0 : 0) pa se je končal dvoboj v Pesnici, kjer je gostoval Rogatec.
Po šestem nepopolnem krogu sta še vedno brez zmage Pohorje in Rogatec.
V nedeljskem (ob 16.00) v 7. krogu bo v Šmartnem ob Paki gostovala Pesnica.
a vos
Petanka
Tokrat precej boljši
V soboto so se velenjski petankarji kljub slabi vremenski napovedi odpravili v vas Brezno, kjer je bilo tekmovanje v petanki za pokal občine Podvelka. Pričakal jih je močan veter, ki pa je razpi-hal oblake ter tekmovalcem in organizatorju tekmovanja pripravil malo lepše vreme. Na igrišču je bilo potem zelo napeto. Na začetku so igrali pet krogov Švicarja po 45 minut in en obrat in iz teh petih krogov izluščili najboljših dvanajst posameznikov. Iz teh 12 igralcev so sestavili štiri trojke, ki nato igrajo poltinale in finale. Velenjčani so se tokrat precej bolje odrezali kot na prejšnji temi, saj so osvojili eno 1. mesto, tri 2. mesta in eno 3. mesto ter tako vitrine napolnili kar s petimi pokali.	a
Plavanje
Delfinčki plavali v Krakovu
V soboto, 22. septembra, so na Poljskem v Krakovu potekale 4. mednarodne Hallwick Gala igre, ki se jih je kot predstavnica Slovenije udeležila ekipa Deltinčkov Plavalnega kluba Velenje, skupaj s plavalcem iz drugega kluba. Mladi tekmovalci so se izkazali in Sloveniji priplavali 3. mesto.
Rezultati Deltinčkov: Gašper Glušič, prvi na 50 m prosto; Žiga Ja-mnik, drugi; štateta 4 x 25 m prosto je bila druga (Žiga Jamnik, Amadej Kremžar, Uroš Petrovič in Gašper Glušič); druga je bila tudi štateta 4 x 50 m prosto (Golcer Anja, Urban Goltnik, Sabina Cimperc in Aljaž Vejnovič).	a
v	•
Kegljanje
Šoštanjčani ponovno poraženi
Šoštanjčani tudi po drugem krogu ostajajo brez zmage. Na gostovanju v Rušah so doživeli nov visok poraz. Kegljišče v Rušah sodi med najtežje in najzahtevnejše v vseh slovenskih ligah, zato ni čudno, da mu ke-gljači pravijo 'drvarnica'. To so občutili tudi Šoštanjčani, ki se nikakor niso znašli na teh
težavnih stezah. Prva žrtev je bil gostujoči igralec, saj ga je trener zamenjal že po 60 lučajih, rezervni igralec pa tudi ni bil kos tem zahtevnim stezam, na katerih so nujni natančni in dovolj močni lučaji, saj ti ke-glji nimajo kroglic in je težišče povsem drugačno kot pri kegljih drugih proizvajalcev. Prav zaradi tega keglji težje padajo, kar se pozna pri rezultatih. Tako so domačini po-vedli z 2 : 0, prednost pa je znašala neulovljivih 100 kegljev. Izenačeno igro so gledalci videli v igri drugega para, srečneža pa sta bila spet domača tekmovalca, ki sta domačine povedla v vodstvo s 4 : 0, razliki
pa dodala še 10 kegljev. Težko delo je čakalo tretji šoštanjski par, saj je bila točka še dosegljiva. Upanje gostujoče ekipe pa je kmalu padlo v vodo. Potem ko so razliko zmanjšali na le 50 kegljev, so nekoliko popustili in zmaga je ostala domači ekipi. Še težje delo čaka Šoštanjčane v soboto, ko se bodo na domačih stezah pomerili z ekipo Ceršaka. Šoštanjčani nujno potrebujejo obe točki, zato vabijo tudi gledalce, da jih pridejo bodrit v čim večjem številu. Tekma se bo začela ob 14. uri.
Balinanje
Sklenjen zadnji krog
V sredo je bilo v Konjicah odigrano zelo pomembno srečanje za obstoj v ligi med domačini in gosti iz Topolšice. Domačini so se zelo pripravili, tako da rezultat 8 : 0 ni bil presenečenje. Tudi točkovna razlika je bila plus 14 za domačine.
Isto popoldne je bilo tudi srečanje med KU Gorenje in Premogovnikom. Ker sta si obe ekipi že zdavnaj zagotovili obstoj v prvi ligi, je bilo srečanje bolj prestižno. Na koncu je bil tudi rezultat bolj prijateljski 4 : 4, točkovna razlika pa je bila minimalna, plus 4 za domačine.
Naslednji dan sta bili dve srečanji, najprej
na Gorici, kjer se je odločalo, ali bo gostujoča ekipa Velenja ostala v ligi ali ne. Gostje so začeli na vso moč in so vprašanje obstanka rešili že do polovice tekme, tako da so nadaljevali povsem sproščeno. Domačinom nikakor ni steklo, rezultat 2 : 6 pa ob tem ni bil presenečenje, pa tudi točkovna razlika je bila plus 11 za goste. Istočasno je bilo v Kavčah le tormalno srečanje med domačini in gosti s Polzele. Rezultat 4 : 4 in točkovna razlika plus 8 za domačine pa tudi tu bolj prijateljski. Končni vrstni red: 1. BK Balinc Polzela 22 točk, 2. BŠDU Premogovnik 16, 3. KU Gorenje 16, 4. PDU Gorica 13, 5. DU Velenje 13, 6. DU Slovenske Konjice 12, 7. BK Topolšica 11, 8. PDU Kavče 9.
Iz prve lige izpadejo zadnja tri moštva, ampak to še ni dokončno, ker še ni dogovorjeno, koliko ekip bo igralo v ligi naslednjo sezono.
V drugi ligi je ekipa Šmartnega ob Paki že prejšnji teden v Topolšici gostila ekipo Šoštanja. Gostje so bili tavoriti, in so to tudi potrdili z rezultatom 2 : 6 in z 11 točkami v njihovo dobro.
Na Dobrno so ta teden prišli gostje iz Vinske Gore. Domačini so slavili z 8 : 0 in z veliko točkovno razliko - plus 23. Največje presenečenje je v Šentjurju pripravila ekipa Vrbice, ki je kot domačin re-mizirala 4 : 4 z ekipo iz Žalca. Točkovna razlika je bila plus 10 za goste. Končni vrstni red: 1. BK Žalec 19 točk, 2. DU Šoštanj 19, 3. BD Šentjur 18, 4. DU Vinska Gora 10, 5. DU Dobrna 9, 6. BS Vrb-no Vrbica 6, 7. DU Šmartno ob Paki 4. Prva tri moštva napredujejo naslednjo sezono v prvo ligo.
a F. T.
Še devet maratonov
Velenjčan Bogomir Dolenc bo danes na Jesenicah odtekel že 34. maraton od 42, ki jih bo odtekel v 42 dneh. Na športnih prireditvah po različnih slovenskih krajih lokalne skupnosti spravlja v gibanje, s prostovoljnimi star-tninami in drugimi prispevki pa zbira denar za Ustanovo Mali vitez in tako pomaga ljudem, ki so v otroštvu preboleli raka. Zdaj že skoraj lahko vidi zadnjo ciljno črto, ki jo bo 5. oktobra pretekel na velenjskem Titovem trgu. Do takrat pa bo tekel še v Ljubljani, Tolminu, Slovenskih Konjicah, Rogaški Slatini, Bohinju, Šmartnem v Brdih, Medvodah, zadnji maraton pa bo začel na Trojanah, od koder bo pritekel v Velenje, kjer se je vse začelo.
a tf
Reli
Zajelšnik zmagal na ji dirki sezone
zadnji
V Avstriji v bližini Linza je v nedeljo, 23. septembra, potekala letošnja zadnja dirka FIA Evropskega pokala v gorskih hitrostnih dirkah: Bergrennen Estho-ten-Sankt Agatha. Med 149 dirkači iz 10 držav je bil najhitrejši dirkač V-Racing Velenje Patrik Zajelšnik s prototipom Normo M20 FC Mugen V8. Dirka je potekala v zelo težkih vremenskih pogojih, v dežju, ki je za tovrstne dirkalnike zelo neugoden. Pri hitrosti tudi 250 km/h je vsaka najmanjša nepazljivost lahko usodna, meja med optimalno vožnjo in zdrsom pa zelo tanka. Patriku sta uspeli dve res optimalni vožnji in tako se mu je uspelo zavihteti na najvišjo stopničko ter za konec odlične sezone v evropskem vrhu zabeležiti še zmago. Drugi je bil Švicar Marcel Steiner, prototip LobArt LA01 Mugen, tretji pa Avstrijec Christoph Lampert s tormulo Osella FA30.
■
a vos
■
Naš čas, 27. 9. 2018, barve: CM K, stran 18
18
KRONIKA

27. septembra 2018
Veterani Šaleka državni podprvaki
V nedeljo zvečer je bilo zelo veselo v Šaleku, kjer so slovesno pričakali ekipo starejših gasilcev, ki so se na državnem tekmovanju v Gornji Radgoni uvrstili na drugo mesto. Kot je povedal vodja veteranske skupine Franc Simončič, so se na tekmovanje zelo marljivo pripravljali, osvojen naslov pa je največje plačilo za njihov trud.
Veteranska ekipa Šaleka: Mirko Melanšek, Edo Friškovec, Franc Bitenc, Anton Lipovšek, Franc Britovšek, Valter Podpečan, Stane Stropnik, Viktor Gunšek in Franc Simončič.
Dan odprtih vrat PGD Pesje
V četrtek, 13. septembra, je bil v krajevni skupnosti Pesje prav poseben dan, ki so ga za krajane pripravili člani Prostovoljnega gasilskega društva Pesje. Društvo, ki od letošnjega leta deluje pod novim vodstvom, je organiziralo dan odprtih vrat za vse, ki jih zanimajo gasilci in njihovo delo.
Vse prisotne sta najprej pozdravila novi predsednik PGD Pesje Žan Polc in predsednik Gasilske zveze Šaleške doline Jože Drobež. Nato sta vse povabila v gasilski dom, kjer smo si lahko ogledali vozila in opremo operativnih gasilcev. Prikazali so nam, kako potekajo minute takrat, ko zagori in je pomembna vsaka sekunda, da se čim prej odpravijo z vozilom na pomoč.
Pozorno smo se poučili o tem, kako pravilno pogasimo olje, ki je zagorelo v ponvi. Zelo zanimiv pa je bil tudi prikaz gašenja požara, ki so nam ga pripravili veterani društva, saj imajo za to dejavnost najstarejšo ročno brizgalno iz leta 1895, ki je že prava atrakcija.
Svoje delo so nam predstavili tudi prvi posredovalci naše krajevne skupnosti, na katere smo zelo ponosni. Pokazali so nam, kako poteka aktiviranje in reševanje poškodovane osebe, nas poučili o temeljnih postopkih oživljanja in nas seznanili z uporabo defibrilatorja, ki je nameščen na zunanji steni gasilskega doma. Najmlajši obiskovalci so se lahko pomerili v različ-
nih igrah z vodo. Nekateri so bili tako zadovoljni, da so želeli tudi sami postati člani društva.
Bil je zelo poučen in izredno zanimiv popoldan. Kako pomembni so gasilci, pa se žal največkrat zavedamo šele takrat, ko jih nujno potrebujemo.
a Mateja Šojat
Lovili ribe in se družili
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Velenje je v soboto, 15. septembra, organiziralo 3. tekmovanje veteranov v lovu rib s plov-cem za pokal 89. OŠTO OZVVS Velenje 2018. Tekmovanje je bilo na Šmartinskem jezeru. Udeležilo se ga je devet tričlanskih ekip. Letos prvič je bila udeležena tudi ekipa iz sosednje Hrvaške, iz Bjelovarja. Prehodni pokal so tretjič zapovrstjo osvojili člani ekipe OZVVS Velenje 1 v sestavi Jože Detlbach, Zvonko Vincek in Pavel Sešel. Drugo mesto je pripadlo ekipi s Ptuja in tretje ekipi Dolenjske. Ulov je bil uspešen za vse ribiče, skupno so v jezero vrnili preko 92 kg ulovljenih rib. Po pogostitvi in podelitvi pokalov in medalj je sledil prijeten klepet odlično razpoloženih sodelujočih ribičev.
a M. Tratnik
POLICIJSKA kronika
S pestmi in brcami nad poškodovanega kolesarja
Za nasilnim voznikom poizvedujejo
Šoštanj, 21. septembra - V petek je neznani voznik osebnega avtomobila v Šoštanju odvzel prednost kolesarju. Slednji je voznika s kretnjami opozoril, da ni ravnal prav. Voznik je zaradi tega naglo zavrl, kolesar se je zaletel vanj, padel in se pri tem poškodoval.
Voznik osebnega avtomobila je izstopil, in če ste pomislili, da zato, da bi mu pomagal, se motite. Poškodovanega kolesarja je s pestjo večkrat udaril v obraz, ga brcnil in mu zagrozil, da ga bo ubil, če bo poklical policijo. Za tem je mirno sedel nazaj v avto in odpeljal.
Policisti bodo zaradi kaznivega dejanja nasilništva zbrali vsa potrebna obvestila in voznika ovadili.
Ukradel 600 litrov goriva
Velenje, 23. septembra - V nedeljo je neznanec iz tovornega vozila parkiranega na cesti Simona Blatnika ukradel 600 litrov dizelskega goriva. Lastnika je oškodoval za okoli 800 evrov.
Odnesli zlatnino in gradbeno orodje
Žalec, 24. septembra - V ponedeljek je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo na območju Žalca. Nepridipravi so odtujili zlatnino v vrednosti 2.000 evrov
Istega dne so policisti opravili tudi ogled vloma v gradbeni zabojnik v Žalcu. Iz njega so neznanci odnesli za 5.000 evrov raznega gradbenega orodja.
Konec tedna štiri nesreče
Velenje, 21. septembra - Konec tedna so policisti na območju pristojnosti PP Velenje obravnavali štiri prometne nesreče. V petek sta na Koroški cesti trčila kolesar in voznik osebnega avtomobila. Kolesar se je v nesreči lažje poškodoval. Na Cankarjevi cesti v Velenju pa se je lažje poškodoval motorist, ki je padel zaradi neprilagojene hitrosti. V soboto se je v Velenju pri padcu lažje poškodoval kolesar, v bližini Partizanskih grobov v smeri proti Arji vasi pa se je voznik s kombijem prevrnil na bok. K sreči ni bil nihče poškodovan. a
Adil Huselja
varnostno ogledalo
Samoumevnost in varnost
Ljudje smo na vrhu piramide in imamo primat na tem planetu. Veljamo kot najnaprednejša vrsta živih bitij in se od živali ločimo zaradi možganskega ustroja, ki nam omogoča fizične, duševne, čustvene in vedenjske sposobnosti za opravljanje različnih dejavnosti. Loda kljub tem sposobnostim, zavedanju moči in zmožnosti izkoriščanja orodij, tehnologije in znanja se obnašamo še slabše kot živali. Nobena živalska vrsta ni ustvarila toliko gorja, kot ga je človek. Ni treba iti daleč v zgodovino. Ce pogledamo trenutne vojne, nasilje nad pripadniki določenih ver ali narodnosti, brezobzirno uničevanje naravnih virov in okolja, se kljub vsem normam, mednarodnemu in humanitarnemu pravu tragedije dogajajo pred našimi očmi. In le upamo lahko, da se bo v bližnji prihodnosti uresničila napoved starodavnih ljudstev in civilizacij, da bo življenje na zemlji nekoč bolj prijazno, pravično in boljše.
Večina ljudi v današnjem času razmišlja in živi, kot da je vse samoumevno. Od življenja naprej, ali če sem bolj natančen, samoumevno se nam zdi, da lahko dihamo in živimo. Samoumevno se nam zdi, da je, zjutraj, ko se zbudimo, zunaj svetlo. Tudi to, da vidimo okolico in svet okoli sebe, da slišimo zvoke, žvrgolenje ptic, melodije vetra, morskih valov, gozda in glasbe, ki je produkt človeka. Samoumevno se nam zdi, da ob pritisku na stikalo prostor osvetli elektrika; ko odpremo pipo, da priteče voda; da jemo, kadar smo lačni; da vsak teden smetarji odpeljejo smeti; da nam poštar prinese poštno pošiljko; da v trgovinah lahko kupimo, kar potrebujemo ali želimo; da lahko obiščemo knjižnico in si izposodimo katerokoli knjigo želimo; da naši otroci hodijo v šolo; da imamo službo; da se lahko vozimo po cesti; da obiščemo zdravnika, ko zbolimo; da se gasilci vedno odzovejo na klice na pomoč in da policisti prihitijo, ko je ogroženo naše življenje. Vse to se nam zdi samoumevno... Pa ni tako.
Samoumevnost zmanjšuje pomen stvari v življenju, pa tudi ljudi, ki opravljajo različne poklice. Ne glede, ali govorimo kmetu, ki prideluje zelenjavo ali sadje ali morda redi živino, vzgojiteljici v vrtcu ali učitelju v šoli, raziskovalcih v znanstvenih institucijah, umetnikih, humanitarnih delavcih ..., prav vsi smo izpostavljeni samoumevnosti, da delo, dosežki in poslanstvo, ki ga imajo nekateri poklici, ni nič posebnega in da bi stvari bile takšne, kot so, tudi če jih ne bi bilo. A v resnici ni tako. Ce pogledamo področje varnosti, se večina ljudi sploh ne zaveda, kaj pomeni varnost in kako obsežen pojem je to. Beseda varnost pomeni »stanje varnega«. Pri varnosti je pomemben občutek varnosti, kajti velja pravilo, da dokler občutek varnosti ni porušen, se pomena varnosti v življenju praviloma ne zavedamo. Ob besedi varnost praviloma najprej pomislimo na osebno varnost, varnost premoženja, varnost otrok in varnost države, pri čemer imata primat policija in vojska. Toda poznamo tudi socialno varnost, zdravstveno varnost, prehransko varnost, energetsko varnost, varnost pri delu, kibernetsko varnost, pravno varnost, kolektivno varnost ., s katerimi lahko zaobjamemo vsa področja življenja oziroma vse, kar obstaja na tem planetu in v tem delu vesolja. Kako varno se počutimo, je odvisno od številnih okoliščin, tudi preteklih izkušenj, in če so slednje negativne in smo jim bili priča ali smo jih doživeli na lastni koži v otroških letih, nas praviloma spremljajo še zelo dolgo ali celo do konca življenja. Občutek varnosti je odvisen tudi od delovanja pristojnih institucij in to je razlog, da mora država nameniti dovolj resursov in pozornosti, da lahko strokovno in učinkovito opravijo svoje delo. Stavka policistov in obveščevalcev v SOVI ni dober porok za naš občutek varnosti niti za dejansko varnost v družbi. Izpostavljeni smo sodobnim varnostnim tveganjem tako v svetu kot znotraj naše države. V varnost je treba vlagati, jo vzdrževati in se pripravljati na (ne)predvidljive nevarnosti in grožnje. Varnost ni samoumevna in je ni moč prepuščati naključjem.
Iz POLICISTOVE beležke
Reševalci so ga oskrbeli, račun napisali policisti
Velenje, 20. septembra - Reševalci Zdravstvenega doma Velenje so v četrtek oskrbeli vinjenega možakarja. Ta se je v reševalnem vozilu do njih vedel nesramno in nasilno, zaradi česar so mu po oskrbi policisti izstavili račun.
Če žali, ni prijatelj
Velenje, 20. septembra - V četrtek je Velenjčanka policistom prijavila neznanca, ki jo je žalil na socialnem omrežju. Policisti bodo skušali ugotoviti njegovo identiteto in ukrepali. Ob tem in podobnih primerih pa svetujejo, da uporabniki socialnih omrežij najprej poskusijo s preprostimi koraki in take enostavno odstranijo s seznama prijateljev.
Zaradi pasjih iztrebkov jo je nadrla
Velenje, 21. septembra - V petek je gospo, ki je spre-
hajala psa na Gorici, zaradi pasjih iztrebkov ozmerjala neznanka. Za neznanko poizvedujejo policisti.
V Lidlu zalotili tri
Velenje, 21. septembra - V trgovini Lidl je v soboto varnostnik pri tatvini artiklov zalotil tri osebe. V njej jih je zadržal do prihoda policije, ki jih je zaslišala. O dogodku bodo obvestili državno tožilstvo.
Ni ji vrnil avtomobila
Velenje, 21. septembra - Gospa, ki je gospodu posodila svoj osebni avto, ga je, ker ji ga v dogovorjenem času ni vrnil, naznanila policistom. Ker obstaja sum kaznivega dejanja zatajitve, bodo osumljenega in vozilo skušali najti.
Sin ni odgovarjal na klice
Šoštanj, 22. septembra - V soboto malo pred 23. uro je policiste poklicala zaskrbljena mama iz Šoštanja, ker se ji sin dalj časa ni oglašal na telefon. Policisti so nemudo-
ma začeli izvajati potrebne ukrepe, da bi ga čim prej našli. Okoli 3. ure zjutraj jih je mama poklicala in povedala, da se je sin vrnil domov. Policisti so se z njim pogovorili in se prepričali, da vmes ni bilo kaznivo dejanje.
Glasno iskanje denarnice
Velenje, 22. septembra - V soboto zvečer je policiste poklicala stanovalka enega od stanovanjskih blokov in povedala, da je v stanovanju nad njo očitno prišlo do napada, saj sliši vpitje. Policisti so šli na kraj, kjer se je pokazalo, da ni šlo za kaznivo dejanje. Stanovalec je izgubil denarnico, mislil, da so mu jo ukradli, zaradi česar se je močno razburil. Denarnico je našel in vse se je dobro končalo.
Ostal brez avta
Topolšica, 23. septembra - V nedeljo so policisti v To-polšici zasegli osebni avtomobil. Voznik ga je vozil brez ustreznega vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola.
■
■
Naš čas, 27. 9. 2018, barve: CM K, stran 19
27. septembra 2018
»»WAS
UTRIP
19
V Šoštanju se veselijo izjemnega dosežka mladih gasilk in gasilcev
S tekmovanja v Gornji Radgoni so se pionirji in pionirke PGD Šoštanj - mesto vrnili kot državni prvaki, mladinke in mladinci pa kot državni podprvaki
HOROSKOP
Gornja Radgona, Šoštanj, 22. septembra - V soboto je v Gornji Radgoni potekalo državno prvenstvo, tekmovanje za memorial Matevža Haceta, na katerem so mladi šoštanjski gasilke in gasilci dosegli vrhunske rezultate. Desetini pionirjev in pionirk PGD Šoštanj -mesto sta osvojili 1. mesto, desetini mladincev in mladink 2. mesto.
Prvake in podprvake so po vrnitvi v Šoštanj pričakali, kot se za šam-
>
>
Mentor Žiga Vasle je mladinkam dovolil, da so ga ob uspehu obrile.
pione spodobi. Pred gasilskim domom v mestu so jim pripravili veličasten sprejem, ki sta se ga udeležila tudi župan Šoštanja Darko Menih in predsednica sveta KS Urška Kurnik.
Med najbolj ponosnimi je bil predsednik PGD Šoštanj - mesto Klemen Mežnar: »To je rezultat dolgoletnega načrtnega dela z blizu 60
Irena Kortnik iz Šoštanja se lahko pohvali, da je kar šest njenih vnukov in vnukinj državnih prvakov in podprvakov.
mladimi, ki pod strokovnim vodstvom in budnimi očmi mentorjev pridno in predano delajo vse leto. Hvala jim za to!«
Čestitke so deževale z vseh koncev. Glavni mentor in predsednik mladinske komisije pri društvu Denis Pučko pa pravi, da je največja čestitka za vse sreča otrok, ki so društvu priborili zgodovinski uspeh. »Priprave na državno tekmovanja smo začeli že maja. Oblikovali smo enote, nabavili novo opremo, obleke. Vaje smo na začetku tekmovalne sezone, spomladi, izvajali dva- do trikrat tedensko. Bolj ko se je tekmovanje približevalo, bolj intenzivne so bile. Vadili smo tudi štirikrat teden-
GP Fajdiga, prevozništvo in gradbeništvo, d.o.o. Skorno pri Šoštanju 63b | Šoštanj | GSM: 041 650 830, e-pošta: f.fajdiga@gmail.com
Čestitamozapcaznik
občine Šoštanf!
^_
Sprejem gradfienih odpadkov (asfalt, beton) Prodaja recikliranih gradbenih odpadkov Kiper prevozi
Nizke gradnje | Sanacije plazov | Rušenje objektov Možnost najema kompresorjev in manjše gradbene mehanizacije
(nabijači - žabe, vibra plošče, valjarji, vodne črpalke, rezalniki za asfalte in betone, ...)
NI VIG
Podjetje za nizke gradnje in komunalno infrastrukturo ter ostale storitve d.o.o. 041 888 772 • wwMflvi9.-si
Gradimo, da bi vam bilo bolje. Po standardu in konkurenčnih cenah!
•	gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekočine in pline
•	izgradnja in vzdrževanje komunalnih cevovodov
•	izgradnja cest, pločnikov in dvorišč
sko. Pred državnim tekmovanjem smo se udeležili pokalnega tekmovanja štirih tekem, v katerih smo v seštevku najboljših tekem zasedali odlična mesta, kar je bila dobra popotnica za 'finiš',« je pripovedoval.
Mladi radi prihajajo na vaje, mladi so v Šoštanju radi gasilci. Vsako leto jih imajo v svojih vrstah več. Pionirji in ponirke so stari od 7 do 11 let, vključujejo tudi 6-letne otroke. Kje jih najdejo? »V bistvu se sami povežejo med seboj v šoli, različnih drugih aktivnostih, ki jih obiskujejo, veliko je otrok članic in članov in ti potem pritegnejo še druge.« Očitno se imajo 'fajn' ... »To pa vedno. Veliko delamo in vadimo, veliko pa se tudi družimo, hodimo na izlete, pripravljamo športne igre ...«.
Za vse medalje, ki so jih prinesli v
>
Pionirji so se pomerili s 54 desetinami, pionirke s 44, mladinci z 52 in mladinke s 43.
Šoštanj, jih bodo posebej nagradili. Mladi so se letos odpovedali taborjenju, da so se lahko posvetili pripravam na tekmovanje. Zdaj pa jih čaka nagrada - izlet v adrenalinski park, kjer bodo zaključili več kot uspešno tekmovalno sezono.
Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo.
■ Milena Krstič - Planine
Z medaljami še tri desetine iz Šaleške doline
Uspehe pionirjev, pionirk ter mladink in mladincev PGD Šoštanj - mesto so dopolnile še tri gasilke desetine iz Šaleške doline: mladinska desetina GD Šmartno ob Paki je na državnem tekmovanju osvojila 3. mesto, starejši gasilci GD Šalek in starejše gasilke GD Gaberke so postali podprvaki v svojih kategorijah.

Občankam in za
OSMICA
Občankam in občanom Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj iskreno čestitamo za občinski praznik!
Dobrodošli vseh osem dni v tednu! IZJEMNO UGODNE CENE!
Maloprodaja in veleprodaja pijač ter ostalih živil. Vse, kar vsakodnevno potrebujete.
•	Odlična izbira živil in pijač
•	Dnevno sveži okusni sendviči in solate
•	Priprava jedi po naročilu (kuhane krače, kanapeji, narezki ...)
•	Plinske jeklenke
Za enostaven nakup - parkirišče ob trgovini!
Trgovina Osmica Velenje, Koroška 44
041 869 832 • prodajavelenje@osmicacenter.si Delovni čas: pon. - sob.: 7. - 20. • ned.: 8. - 13.
Trgovina Osmica Šoštanj, Aškerčeva 24
041 300 040 • prodajasostanj@osmicacenter.si Delovni čas: pon. - pet.: 7. - 19. • sob.: 7. - 18.
Oven od 21. 3. do 20. 4.
V družbi nekoga, ki ga zelo pogosto srečujete, se zelo dobro počutite. Če boste iskreni, si boste priznali, da takrat, ko ste sami, pogosto mislite nanj. Pri tem se prebudi vaša domišljija, prav uživate v sanjarjenju, kako bi bilo, če bi bilo ... Čutite, da se na nasprotni strani bijejo iste bitke, a koraka naprej si ne upa narediti nihče. Kot kaže, ga vi ne boste, saj se močno bojite zavrnitve. A če ne boste vsaj poskusili, nikoli ne boste vedeli, ali vama je usojeno, da sta kaj več kot znanca. Zdravje? Zna se vam zgoditi, da vas ujame prvi jesenski prehlad, saj vam je odpornost padla, vreme pa bo precej spremenljivo.
Bik od 21.4. do 21.5.
Jesen že ime svoje muhe, ki vam niso všeč. Ugotavljali boste, da je vaše razpoloženje močno odvisno od vremena. Tako bo ves teden, saj boste precej nezadovoljni z vsem, kar se bo dogajalo. Ni rečeno, da je za vaše počutje krivo le vreme in letni čas. Bolj vas mori dejstvo, da se v vaši karieri nič ne premakne iz mrtve točke. Imate želje in ambicije, a jih vaši nadrejeni ne vidijo in ne slišijo. Ob tem pa se vam dogaja še to, da za posamezno delo potrebujete vse več časa, ker ste postali neodločni. Ker boste napeti, boste imeli težave s hrbtenico. Tokrat ne bo dovolj, da se sprostite, treba bo začeti tudi z razgibavanjem.
Dvojčka od 22.5 do 21.6.
Veliko boste pričakovali od naslednjih dni. Že jutri boste začutili, da vam vse, kar si želite, ne bo uspelo. September je pač zelo intenziven mesec, zato raje kakšen projekt preložite še za teden ali dva. Ko se boste sprijaznili s tem, vam bo takoj veliko lažje. Pazite pa se ljudi, ki bodo to, da se niste držali dogovorov, izkoristili proti vam, seveda v svoj prid. Dobro veste, kdo so, zato jim tokrat ne pustite, da vam delajo težave in vas prikazujejo v povsem napačni luči. Zdravje vam bo te dni odlično služilo. To, da ste letos poleti začeli spreminjati škodljive navade, bo šele sedaj pokazalo prave učinke.
Rak od 22.6. do 22.7.
Še malo, pa vas bo življenje začelo razvajati z dobrimi novicami. A preden se vam izpolni največja želja tega leta, ki je zelo osebna, se pripravite še na nekaj norih, prekratkih dni. Vsak dan boste spisku želja, kaj morate še postoriti, dodali še nove, zato boste nenehno v zaostanku. To vas bo precej morilo, zato bodo noči nemirne. Tudi kar se financ tiče, še ne bo vse tako, kot si želite. Ne boste brez denarja, a za vse, kar si želite, ga še nekaj časa ne boste imeli. Počutje? Vsak dan bo boljše, tudi energije in optimizma boste imeli vsak dan več. Z dobrimi novicami, ki bodo začele kapljati v torek, bo začetek oktobra še lepši.

Lev od 23. 7. do 22. 8.
Slabo obdobje je zagotovo preteklost. Veseli ste lahko, ker bo šlo vsak dan le še na bolje. Čeprav vas vsakodnevno obdajajo tudi kakšne čudne, ne najbolj optimistične misli, se res veselite naslednjih jesenskih dni, sploh, ker imate občutek, da sevam bo življenje končno umirilo. Ob tem včasih sploh neznate ceniti, kaj imate. Streznilo vas bo spoznanje, ki vas bo ob koncu tedna razsvetlilo ob srečanju s prijateljem, ki ga že dolgo niste videli. Spoznali boste, da to, kar se vam dogaja, ni nič slabega. Včasih reagirate preburno, potem pa se vse uredi. Tako bo tudi ta teden. Začel se bo divje, končal umirjeno. Počutje bo zato še nekaj dni nihalo.
Devica od 23.8. do 22.9.
Na zunaj boste v teh dneh še naprej kazali zadovoljen obraz, a tisti, ki vas dobro poznajo, bodo vedeli, da nekaj ni tako, kot bi moralo biti. Govorice, ki mečejo čudno luč na vas in vašega partnerja, bodo počutje še poslabšale. Vsak dan bolj se boste zavedali, da ste vi tisti, ki ste jih zakrivili, a poti nazaj ne bo. Nedolžna laž, ob kateri vas je takoj preplavila slaba vest, bo imela večje posledice kot ste mislili. Pestro dogajanje je le uvod v velike spremembe v življenju. Od vas pa je odvisno, ali si boste nakopali še več sovražnikov, ali pa se bodo stvari začele umirjati. Če se bodo, se boste umirili tudi vi.
Tehtnica od 23.9. do 22.10.
Še nekaj dni se ne boste znali sprostiti, čeprav si boste to zelo želeli. Vaša največja želja bo, da pozabite na vse tisto, kar vas spravlja v slabo voljo. Drugi bodo poskrbeli, da vam to ne bo uspelo. Do nedelje se bo nabralo toliko nerazrešenih stvari, da se boste ustrašili prihodnosti. Začeli se boste smiliti sami sebi. To bo seveda vplivalo tudi na vaše zdravje. Počutje vas bo začelo skrbeti sredi prihodnjega tedna. Boljše ne bo, dokler si ne boste priznali, da ste vredni več kot ljudje, ki vam nočejo nič dobrega. Pazite, s kom se družite. Iščite bližino pozitivnih ljudi, takih, ki vidijo le slabo, se na daleč izogibajte.
(W
Škorpijon od 23. 10. do 22. 11.
Nekdo, ki sam sebe preveč ceni, poleg tega pa je prepričan, da vse ve in zna, vam bo kot veliko skrivnost poskušal »prodati« novico, ki se vam na prvi posluh ne bo zdela pomembna. Da to ne drži boste na svoji koži občutili še pred iztekom septembra. Zapletlo se bo tam, kjer niste več pričakovali težav. Sedaj bodo večje kot vse druge. Ponoči, ko ne boste mogli spati, boste tuhtali, kaj delate narobe. Odgovora ne boste našli, saj se boste spet utapljali v samopomilovanju. Bodite bolj realni, saj ste zato, kar se vam dogaja, veliko krivi sami. S tem, da boste krivdo valili na druge, počutja ne boste izboljšali. Zdravje bo spet šibko.
Strelec od 23.11. do 21.12.
V letošnjo koledarsko jesen ste zakorakali optimistično. Čeprav veste, da vam tja do novega leta dela ne bo manjkalo, se tega ne boste ustrašili. Sprejeli boste še nekaj manjših projektov, predvsem zato, ker so vam izziv in ne zato, ker bi potrebovali denar. Tega imate za svoje potrebe čisto dovolj, premalo pa imate prostega časa. Tudi odklopiti se ne znate več. Še sreča, da bo partner vztrajal, da tako ne morete več živeti. To, karvam bo pripravil, vam bo močno polepšalo začetek oktobra. Prepustite se toku dogodkov, pa bo vse še lepše. Sploh, če boste vsaj kakšen dan preživeli daleč od doma in vsakdanjih obveznosti.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Z jesenjo se bo v vašo dušo končno prikradel mir, ki ste ga dolgo iskali. Ne le da boste spet bolj zadovoljni sami s sabo, tudi počutili se boste bolje. To, da ne boste več čakali na čas, ko boste imeli čas zase, ampak si ga boste preprosto vzeli, bo vaša najboljša odločitev vzadnjem času. Tudi drugi bodo opazili, da se spreminjate. Tu in tam se vseeno ugriznite v jezik, da vam ne bo žal za izrečene besede, saj boste v naslednjih dneh poskušali poskrbeti tudi za vse okoli sebe. A iskrenost ni vedno razumljena tako, kot je mišljena. Tega se premalo zavedate.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Če bi kdo že izumil časovni stroj, bi v teh dneh brez pomislekov sedli vanj. Želeli si boste, da bi vse slabo, kar se vam dogaja zadnje dni, hitro minilo. Četudi ne bo, vam bo vsak dan lažje. Tudi zato, ker se boste sprijaznili s tem, kar se vam dogaja. Veliko boste razmišljali o spremembah, ki sijih želite v svojemživlje-nju. Ne boste več sanjarili, postali boste strog realist. S tem boste ob manjših pričakovanjih tudi vse bolj zadovoljni s tem, kar vam bo pripravilo življenje. Premikati se bo začelo tudi tam, kjer ste imeli malo upanja. Partner bo tisti, ki bo poskrbel zato, da se boste spet smejali. Sebi in drugim.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Da ste zadovoljni s svojim življenjem, ne potrebujete veliko. Dovolj je, da se vam delo ne kopiči, pa ste že srečni. Če ste ob tem lahko še kreativni, se ne pritožujete več. V teh dneh boste imeli dela preveč, a vas bo naprej gnala želja, da ga dobro opravite. Jezilo vas bo le, ker vam bo zmanjkalo časa zase, za tiste drobne radosti, ki vas pomirijo in vam vedno znova dokažejo, da je življenje najlepše, če od njega ne pričakujete preveč. Vse se bo dobro izteklo, ko bo projekt za vami, pa si le vzemite čas za oddih in odklop. Zdravje? Ob spremenljivem vremenu poskrbite za odpornost. Drugače si boste kmalu brisali nos.
Četrtek, 27. septembra
Naš čas, 27. 9. 2018, barve: CM K, stran 20
TV SPORED
»»^AS
27. septembra 2018
Petek, 28. septembra
Sobota, 29. septembra
Nedelja, BD. septembra
Ponedeljek, 1. oktobra
Torek, 2. oktobra
Sreda, B. oktobra
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.00	Kultura, odmevi	06.00
07.00	Dobro jutro, poročila	07.00
11.15	Vem!, kviz	10.05
11.45	Turbulenca, izob. odd.	11.15
12.30	Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.	11.55
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme	
13.35	Akcent	12.30
14.40	Slovenski utrinki, odd. madžarske	13.00
	TV	13.30
15.05	Težišče, odd. TV Lendava	15.20
15.55	Prava ideja: 10. obletnica oddaje	16.05
16.30	Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.	16.30
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme	17.00
17.25	Ugriznimo znanost, odd. o	17.25
	znanosti	17.55
17.55	Novice	18.00
18.00	Utrinek: Družinski vrt	
18.05	Mala kraljična, ris.	18.10
18.20	Vem!, kviz	18.20
18.55	Vreme	18.55
19.00	Dnevnik, kronika, šport, vreme	19.00
20.00	Tarča, Globus, Točka preloma	20.00
21.55	Vreme	
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme	21.25
22.50	Osmi dan	21.55
23.25	Votla krona (II.), brit. nad.	22.00
00.30	Ugriznimo znanost, odd. o	23.10
	znanosti	
00.55	Dnevnik Slovencev v Italiji	01.25
01.20	Dnevnik, kronika, šport, vreme	01.50
02.15	Info-kanal	02.45
Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz
Ugriznimo znanost, odd. o znanosti
Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan. Prvi dnevnik, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi, odd. TV Lendava Duhovni utrip
Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan. Poročila ob petih, šport, vreme Alpe-Donava-Jadran Novice
Infodrom, tednik za otroke in mlade
Pujsa Pepa, ris. Vem!, kviz Vreme
Dnevnik, kronika, šport, vreme Ptuj 2018: 49. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije Med valovi Vreme
Odmevi, kultura, šport, vreme Kdo se boji Virginie Woolf?, am. film
Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal
TV SLO T TV SLO T
06.30	Otroški kanal
07.00	Penelopa, ris.
07.05	Biba se giba, ris.
07.25	Mili in Moli, ris.
07.40	Vse o Rozi, ris.
07.50	Vila Mila, ris.
07.55	Zlatko Zakladko: Volčja solata
08.15	Na lepše
08.40	Grofičino popoldne, dok. film
09.25	Umor, je napisala (V.), am. nan.
11.15	Dobro jutro
14.10	Koda, izob. odd.
14.45	Televizijski klub: Več jezikov znaš, več veljaš
15.35	Mednarodna obzorja: Hrvaška,
razdvojena dežela
16.30	Halo TV
17.10	Umor, je napisala (V.), am. nan.
18.10	Tele M, odd. TV Maribor
18.40	Primorska kronika, odd. TV Koper-
Capodistria
19.00	Čarlijev cirkus, otroška ser.
19.15	Vetrnica
19.25	Čudovita Japonska, jap. nan.
20.00	Nogomet - DP: Olimpija : Gorica,
10. kolo, prenos iz Ljubljane
22.25	Avtomobilnost
22.55	Umor, je napisala (V.), am. nan.
23.50	Slovenska jazz scena: Jazz Club
Gajo quintet
00.45	Videotrak
01.50	Nogomet - DP: Olimpija : Gorica, 10. kolo, posn. iz Ljubljane
03.40	Zabavni kanal, videotrak
pop
06.00	24UR, pon.
07.00	OTO čira čara
07.01	Robocar Poli, risanka 07.30	Grizzy in glodavčki, risanka 07.35	Ben 10, risanka
07.50	Miraculous - Čarobni dragulji, risanka
08.15	Hotel 13, 2. sez., 6. del
08.30	TV prodaja
08.45	Jaz sem Luna, 3. sez., 8. del
09.40	TV prodaja
10.10	Dr. Oz, 5. sez.,
11.05	TV prodaja
11.20	Moč in strast, 1. sez., 61. del
12.20	TV prodaja
12.35	Ukradena preteklost, 1. sez., 98. del
13.40	Usodno vino, 4. sez., 9. del
14.40	Jaz sem Luna, 3. sez., 9. del
15.35	Dedinja Vendavala, 1. sez., 68. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Moč in strast, 1. sez., 62. del
17.55	Ukradena preteklost, 1. sez., 99. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Reka ljubezni, 3. sez., 19. del
21.00	Kmetija
22.00	24URzvečer
22.35	Chicaška policija, 1. sez., 8. del
23.30	Na kraju zločina, 15. sez., 4. del
00.25	Gotham, 1. sez., 16. del
01.20	24UR zvečer, pon.
01.55	Zvoki noči
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Zupan z vami, Darko Menih,
župan Občine Šoštanj
10.00	Vabimo k ogledu
10.05	Videospot dneva
10.10	Pop Corn, Bohem, Inmate
11.10	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.35	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.00	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	2600. VTV magazin
16.20	Videospot dneva
16.25	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Pikin VTV studio 2018 (4)
18.40	Regionalne novice
18.45	Videospot dneva
18.50	Spoznajmo jih ... beremo skupaj
18.55	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.20	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Naj viža, ans. Pogum, ans.
Razgled
21.15	Regionalne novice
21.20	Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu
21.55	Skrbimo za zdravje, Nalezljive
bolezni in celjenja
22.55	Spoznajmo jih . beremo skupaj
23.00	Videospot dneva
23.05	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.25	Videostrani, obvestila
06.30 Otroški kanal 07.00 Penelopa, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.25 Mili in Moli, ris. 07.40 Vse o Rozi, ris. 07.50 Vila Mila, ris. 07.55 Iz popotne torbe: Obiščimo kmetijo
08.15 Prisluhnimo tišini: Vključenost 08.40 Bleščica, odd. o modi 09.20 Umor, je napisala (V.), am. nan. 11.35 Halo TV 12.20 Dobro jutro
15.00 Kolesarstvo - SP: cestna dirka do
23 let, prenos iz Innsbrucka 17.15 Migaj raje z nami 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper-
Capodistria 19.05 Male sive celice: Zaključek sezone, kviz
19.45 Bukvožer, otroška odd. o knjigah
20.05 Julieta, španski film
21.45 Umor, je napisala (V.), am. nan.
22.40 Zvezdana: Kuljiš
23.25 Vikend paket
00.50 Videotrak
01.55 Kolesarstvo - SP: cestna dirka do 23 let, posnetek iz Innsbrucka
04.10 Zabavni kanal, videotrak
pop
24UR, pon. OTO čira čara Robocar Poli, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Ben 10, risanka Miraculous - Čarobni dragulji, risanka
Hotel 13, 2. sez., 7. del TV prodaja
Jaz sem Luna, 3. sez., 9. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez., TV prodaja
Moč in strast, 1. sez., 62. del TV prodaja
Ukradena preteklost, 1. sez., 99. del
Usodno vino, 4. sez., 10. del Jaz sem Luna, 3. sez., 10. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 69. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 63. del Ukradena preteklost, 1. sez., 100. del
24UR vreme 24UR
Reka ljubezni, 3. sez., 20. del Kmetija 24UR zvečer Eurojackpot
Zaljubljena zguba, ameriški film Mesečina in Valentino, ameriški film
24UR zvečer, pon. Zvoki noči
06.00 07.00 07.0Í 07.30 07.35 07.50
08.Í5 08.30 08.45 09.40 Í0.Í0 ÍÍ.05 11.20 Í2.20 12.35
13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55
18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 22.40 00.30
02.35 03.10

08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Vabimo k ogledu
10.05	Naj viža, ans. Pogum, ans. Razgled
11.20	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.50	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.10	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Pikin VTV studio 2018 (5)
18.40	Regionalne novice
18.45	Videospot dneva
18.50	Spoznajmo jih . beremo skupaj
18.55	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.20	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Kasaške dirke, Stožice -
Ljubljana, reportaža
20.45	Regionalne novice 3
20.50	Pop Corn, Bohem, Inmate
21.50	Iz oddaje Dobro jutro
22.50	Spoznajmo jih . beremo skupaj
22.55	Videospot dneva
23.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.20	Videostrani, obvestila
06.00 Kultura, odmevi 07.00 Juvi, aerobika za otroke: Mišja luknja
07.05 Telebajski, lutkovna nan. 07.30 Kljukec s strehe, ris. 07.55 Studio kriškraš, odd. za otroke 08.20 Ribič Pepe, odd. za otroke 08.40 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 08.50 Firbcologi, odd. za otroke 09.15 Armanova skrivnost, nemška
mladinska nad. 10.05 Infodrom, tednik za otroke in mlade
10.20 Čist zares: Skate rampa in grafiti,
mladinska dok. ser. 10.50 Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek:
Polona Vetrih 11.40 Tednik
12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor
13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.30 Tedenski izbor 14.30 Med odmorom, avstral. otroška nan.
14.55 Ambienti 15.35 Profil: Marta Vahtar 16.10 Kitajska iz zraka, dok. ser. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Naravni parki Slovenije: Radensko
polje, dok. odd. 17.50 Od osnov do odličnosti z Donno
Hay, odd. o kuhanju 18.20 Ozare 18.25 Kalimero, ris. 18.40 Čebelice: Pod medvedovim
dežnikom 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz 21.15 Bučke, izmišljene novice 21.40 Poročila, šport, vreme 22.05 Deklina zgodba (I.), am. nad. 23.10 Milongerji, fran. dok. odd. 00.10 Profil: Marta Vahtar 00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.05 Dnevnik, utrip, šport, vreme 02.00 Info-kana
TV SLO T
06.30 10 domačih 07.00 Najboljše jutro 08.45 Med valovi
09.10 Umor, je napisala (V.), am. nan. 10.15 Tomos, dok. film 11.30 Tiha zmaga, dok. portret 12.35 Zvezdana: Potrebujem tvojo
ljubezen - je to res? 13.25 Kajak kanu - SP: slalom na divjih vodah, posn. polfinalov iz Ria de Janiera
14.00 Kajak kanu - SP: slalom na divjih vodah, prenos iz Ria de Janiera 15.15 Kolesarstvo - SP: cestna dirka (Z),
prenos izInnsbrucka 17.15 Popevka 2018 19.30 Čist zares, mladinska dok. ser. 20.05 Yves Saint Laurent, belgijsko-fran. film
21.55 Televizijski klub: Post - da ali ne 22.50 Umor, je napisala (V.), am. nan. 23.50 Aleksander Mežek - Izza zavese,
glasbeni dok. film 01.05 Videotrak
02.15 Kajak kanu - SP: slalom na divjih vodah, posnetek iz Ria de Janiera 03.30 Kolesarstvo - SP: cestna dirka (Z),
posn.iz Innsbrucka 05.50 Videotrak
pop
06.00	24UR, ponovitev
07.00	OTO čira čara
07.01	Smrkci, ris. 07.25	Poko, ris. 07.50	Peter Pan, ris. 08.15	Heidi, ris. 08.40	Mia in jaz, ris.
09.05	Miraculous - Čarobni dragulji, ris.
09.30	Beyblade: Pot do zmage, ris.
09.55	Ljubke lažnivke, 6. sez., 3. del
10.50	Kuharski mojster, 6. sez.
11.50	Mesečina in Valentino, ameriški film
13.55	Zaljubljena zguba, ameriški film
15.45	Premagani strah, ameriški film
17.55	Preverjeno, ponovitev
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Dan najlepših sanj
21.30	Sosedov fant, ameriški film
23.10	Sabrina, ameriški film
01.35	Zvoki noči

08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Pikin Studio 2018 (1)
09.40	Zogarija (8), Maribor
10.10	Vabimo k ogledu
10.15	Kasaške dirke, Stožice -
Ljubljana, reportaža
11.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.25	Videostrani, obvestila
15.25	Vabimo k ogledu
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Naj viža, ans. Pogum, ans.
Razgled
17.10	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Pikin studio 2018 (2)
18.40	Videospot dneva
18.45	Spoznajmo jih . beremo skupaj
18.55	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2601. VTV magazin
20.30	Jutranji pogovori
21.30	Pihalni orkester z Omarjem
Naberjem, posnetek
22.50	Spoznajmo jih . beremo skupaj
22.55	Dober pogled, oddaja o lovcih in
lovstvu
23.25	Videospot dneva
23.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.50	Videostrani, obvestila
07.00 Živ žav
07.00 Telebajski, lutkovna nan. 07.25 Kravica Katka, ris. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.40 Gozdna druščina, ris. 07.55 Profesor Baltazar, ris. 08.05 Manja, ris. 08.10 Svet živali, ris. 08.15 Oblakov kruhek, ris. 08.25 Mala kraljična, ris. 08.35 Žvenkci, ris. 08.45 Trobka, in Skok, ris. 08.55 Lili in Čarni zaliv, ris. 09.00 Kalimero, ris. 09.15 Mili in Moli, ris. 09.25 Vse o Rozi, ris. 09.35 Marcelino Kruh in vino, ris. 10.05 Govoreči Tom in prijateljik, ris. 10.15 Kozmo, belg. otroška nan. 10.45 Policijski orkester - Odmev
desetletij 11.20 Ozare
11.25 Obzorja duha: Marijina svetišča 12.00 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor
13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 Ptuj 2018: 49. festival narodno-
zabavne glasbe Slovenije 14.50 Iskalci, ameriški film 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Bacek Jon, ris. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme
20.00 Umori na podeželju (XX.),
britanska nan. 21.40 Intervju: Metka Zorc 22.30 Poročila, šport, vreme 22.55 Nevidni sovražnik, dok. film 00.25 Za lahko noč: Paquito D'Rivera in
Big band RTV Slovenija 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, zrcalo tedna, šport,
vreme 02.05 Info-kanal
TV SLO T
07.00 Duhovni utrip 07.15 Čudoviti svet glasbil: orkester Slovenske filharmonije, Janez Škof in Marko Hribernik 08.05 Koda, izob. odd. 08.45 Naravni parki Slovenije: Radensko
polje, dok. odd. 09.25 Slastna kuhinja: Malo drugačna
10.00 Umor, je napisala (V.), am. nan. 11.00 Zvezdana: Kuljiš 12.00 Kolesarstvo - SP: cestna dirka (M), vključitev v prenos iz Innsbrucka 12.05 Kajak kanu - SP: slalom na divjih vodah, posn. polfinalov iz Ria de Janiera
12.30 Kolesarstvo - SP: cestna dirka (M), vključitev v prenos iz Innsbrucka 12.45 Nogomet - DP: Mura : Maribor, 11.
kolo, prenos iz Murske Sobote 15.00 Kajak kanu - SP: slalom na divjih vodah, prenos iz Ria de Janiera 15.00 Kolesarstvo - SP: cestna dirka (M), vključitev v prenos iz Innsbrucka 17.55 Športno plezanje - SP v
težavnosti, prenos iz Kranja 20.05 Sinji planet II, brit. dok. ser. 21.00 Zrebanje Lota 21.10 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih
21.40 Umor, je napisala (V.), am. nan. 22.35 Ambienti 23.05 Avtomobilnost 23.40 Bleščica, odd. o modi 00.10 Bučke, izmišljene novice 00.40 Kdo bi vedel, zabavni kviz 02.00 Videotrak 03.00 Športno plezanje - SP v
težavnosti, posn. iz Kranja 04.30 Zabavni kanal, videotrak
pop
06.00
07.00
07.01 07.25 07.50
08.00 08.25 08.50 09.15 10.05 10.30 11.30 13.30 15.10 17.25 18.55 18.58 20.00 21.45 23.55 02.25
24UR, ponovitev OTO čira čara Smrkci, ris. Poko, ris.
Robocar Poli: Varno v prometu, ris.
Peter Pan, ris. Heidi, ris. Mia in jaz, ris.
Miraculous - Čarobni dragulji, ris. Beyblade: Pot do zmage, ris. Kuharski mojster, 6. sez. Šola rocka, ameriški film Umor, je spekla, kanadski film Corrina, Corrina, ameriški film Dan najlepših sanj 24UR vreme 24UR
Slovenija ima talent August Rush, ameriški film Junaki, nemški film Zvoki noči
©
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55 Napovedujemo
09.00 Pikin studio 2018 (3)
09.40 2600. VTV magazin
10.05 Vabimo k ogledu
10.10 2601. VTV magazin
10.35 Zupan z vami: mag. Banko Kidrič,
župan Občine Rogaška Slatina 11.35 12. Festival mednarodnih
tolkalnih skupin Bumfest 2018 13.05 Zupanja z vami: Marijana Cigala,
županja Občine 14.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.10 Videostrani, obvestila 17.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Pikin studio 2018 (4) 18.40 Spoznajmo jih . beremo skupaj 18.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, ans. Pogum, ans.
Razgled 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn, Bohem, Inmate 22.20 Jutranji pogovori 23.20 Spoznajmo jih . beremo skupaj 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.55 Videostrani, obvestila
Utrip, zrcalo tedna
Dobro jutro, poročila
Od osnov do odličnosti z Donno
Hay, odd. o kuhanju
10 domačih
Vem!, kviz
Kaj govoriš? = So vakeres? Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan. Prvi dnevnik, šport, vreme Panoptikum: 25 let Metelkove S-prehodi Doberdan,Koroška Osmi dan
Operne arije: Mezzosopranistka Mirjam Kalin, tenorist Branko Robinšak
Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan. Poročila ob petih, šport, vreme Osvežilna fronta: Kako potovati poceni Novice
Govoreči Tom in prijatelji, ris. Lili in Čarni zaliv, ris. Vem!, kviz Vreme
Dnevnik, kronika, šport, vreme
Tednik
Studio City
Vreme
Odmevi, kultura, šport, vreme Pisave
Glasbeni večer: Orkester Slovenske filharmonije in Marko Letonja
Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal
06.10 07.00 10.05
10.50 11.20 12.05 12.30 13.00 13.35 14.30 15.00 15.30 16.05
16.30 17.00 17.25
17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.30
01.10 01.40 02.30
TV SLO T
06.30 Otroški kanal 07.00 Penelopa, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.25 Mili in Moli, ris. 07.40 Vse o Rozi, ris. 07.50 Vila Mila, ris. 07.55 Studio kriškraš, lutk. odd. za otroke
08.15 Bisergora: Kje sem doma 08.30 Slovenski vodni krog: Mutska
Bistrica, dok. nan. 09.15 Ama Dablam, izsanjane sanje, dok. film
10.20 Umor, je napisala (V.), am. nan.
11.30 Dobro jutro
14.10 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV
Maribor 15.15 Avtomobilnost 16.00 Izzivi - obrt in podjetništvo, inf.
odd. TV Maribor 16.30 Halo TV
17.10 Umor, je napisala (V.) am. nan. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper-
Capodistria 19.00 Nogomet - evropska liga:
napoved kola, magazinska odd. 20.00 Svetovni popotnik: Ukrajina 21.05 Morilec z jezera, fran. nad. 22.05 Jaz sem Martin Luther King,
kanadski dok. film 23.45 Umor, je napisala (V.), am. nan. 00.45 Nogomet - evropska liga:
napoved kola 01.35 Videotrak, zabavni kanal
pop
24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Ben 10, ris.
Miraculous - Čarobni dragulji, ris. Hotel 13, 2. sez., 8. del TV prodaja
Jaz sem Luna, 3. sez., 10. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja
Moč in strast, 1. sez., 63. del TV prodaja
Ukradena preteklost, 1. sez., 100. del
Usodno vino, 4. sez., 11. del Jaz sem Luna, 3. sez., 11. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 70. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 64. del Ukradena preteklost, 1. sez., 101. del
24UR vreme 24UR
Reka ljubezni, 3. sez., 21. del Kmetija 24UR zvečer Prevara, 1. sez., 5. del Na kraju zločina, 15. sez., 5. del Gotham, 1. sez., 17. del Vikingi, 3. sez., 1. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči
06.00
07.00
07.01 07.30 07.40 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35
13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55
18.55 18.58 20.00 21.00 22.05 22.40 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Vabimo k ogledu
10.05	2601. VTV magazin
10.30	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.20	Zupan z vami, Darko Menih,
župan Občine Šoštanj
12.20	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.45	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Jutranji pogovori
19.00	Regionalne novice
19.05	Videospot dneva
19.10	Spoznajmo jih ... beremo skupaj
19.15	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.40	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Zupan z vami: Bojan Borovnik,
župan Občine Mislinja
21.00	Regionalne novice
21.05	Svetniška skupina SMC v Svetu
MO Velenje
21.15	Napovedujemo
21.20	Rockcajt, posnetek koncerta
21.20	Iz oddaje Dobrojutro
23.20	Spoznajmo jih . beremo skupaj
23.25	Videospot dneva
23.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.50	Videostrani, obvestila
06.00	Kultura, odmevi
07.00	Dobro jutro, poročila
10.05	Dober dan
11.15	Vem!, kviz
11.45	Obzorja duha: Marijina svetišča
12.30	Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.35	Studio City
14.45	Young Village Folk: Josefinine jagode
15.00	Lučka, odd. TV Lendava
15.30	Firbcologi, odd. za otroke
15.55	City folk - Obrazi mest, dok. odd.
16.30	Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.30	Koda, izob. odd.
17.55	Novice
18.05	Žvenkci, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, kronika, šport, vreme
20.00	Durrellovi (III.), brit. nad.
20.55	Stacey Dooley investigates: gypsy
kids in crisis, dok. odd.
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
23.10	Spomini: Janja Brumen
01.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.15	Dnevnik, kronika, šport, vreme
03.05	Info-kanal
06.00	Kultura, odmevi
07.00	Dobro jutro, poročila
10.05	Dober dan
11.00	Vem!, kviz
11.35	Slastna kuhinja: Nadevana postrv
z gobami
11.50	Pisave
12.30	Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.35	Intervju: Metka Zorc
14.35	Duhovni utrip
15.00	Mostovi, odd. TV Lendava
15.30	Duhec, otroška nad.
16.30	Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.30	Turbulenca, izob. odd.
17.55	Novice
18.05	Trobka in Skok, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, kronika, šport, vreme
20.05	Film tedna: Tuje nebo, poljski film
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
22.55	Sveto in svet
23.55	Turbulenca, izob. odd.
00.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.20	Dnevnik, kronika, šport, vreme
02.15	Info-kanal
TV SLO T TVSLOr
3 A Atr-nrl/i l/-.rv-.l
06.30	Otroški kanal
07.00	Penelopa, ris.
07.05	Biba se giba, ris.
07.25	Mili in Moli, ris.
07.40	Vse o Rozi, ris.
07.50	Vila Mila, ris.
07.55	Bine: Lutkovna predstava
08.20	Slovenski vodni krog: Spodnja
Soča, dok. nan.
08.45	Alpe-Donava-Jadran
09.10	Umor, je napisala (V.), am. nan.
11.00	Halo TV
11.35	Dobro jutro
14.10	Dober dan
15.15	Kdo bi vedel, zabavni kviz
16.30	Halo TV
17.10	Umor, je napisala (V.), am. nan.
18.10	Tele M, odd. TV Maribor
18.40	Primorska kronika, odd. TV Koper-
Capodistria
19.00	Adrenalinci, dok. ser. o
mladostnikih
19.30	Čudovita Japonska, jap. nan.
20.00	Ali imajo živali pravice, dok. odd.
21.00	Prava ideja
21.35	Akcent
22.30	Goljufija (II.), danska nad.
23.40	Umor, je napisala (V.), am. nan.
00.40	Videotrak, zabavni kanal
pop
24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Ben 10, ris.
Miraculous - Čarobni dragulji, ris. Hotel 13, 2. sez., 9. del TV prodaja
Jaz sem Luna, 3. sez., 11. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja
Moč in strast, 1. sez., 64. del TV prodaja
Ukradena preteklost, 1. sez., 101. del
Usodno vino, 4. sez., 12. del Jaz sem Luna, 3. sez., 12. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 71. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 65. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 1. del
24UR vreme 24UR
Reka ljubezni, 3. sez., 22. del Kmetija Preverjeno 24UR zvečer
Na kraju zločina, 15. sez., 6. del Gotham, 1. sez., 18. del Vikingi, 3. sez., 2. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči
06.00
07.00
07.01 07.30 07.40 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35
13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55
18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Zupan z vami: Bojan Borovnik,
župan Občine Mislinja
10.00	Vabimo k ogledu
10.05	Videospot dneva
10.10	Kuhinjica, Izobraževalna oddaja
10.35	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.00	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Popotniške razglednice, Od neba
do zemlje
16.55	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu
18.30	Spoznajmo jih ... beremo skupaj
18.35	Videospot dneva
18.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2602. VTV magazin
20.30	Zupan z vami: Branko Petre,
župan Občine Vojnik
21.30	Videospot dneva
21.35	Vabimo k ogledu
21.40	Dotiki gora
22.00	Pop Corn, Bohem, Inmate, ponovitev
23.00	Spoznajmo jih . beremo skupaj
23.05	Videospot dneva
23.10	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.35	Videostrani, obvestila
06.30 Otroški kanal 07.00 Penelopa, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.25 Mili in Moli, ris. 07.40 Vse o Rozi, ris. 07.50 Vila Mila, ris. 07.55 Vesela hišica: Pravljica o hudi luknji
08.15 Lučka, odd. TV Lendava
08.45 10 domačih
09.15 Umor, je napisala (V.), am. nan.
11.00 Halo TV
11.35 Dobro jutro
14.20 Vikend paket
15.55 Ambienti
16.30 Halo TV
17.10 Umor, je napisala (V.), am. nan. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper-
Capodistria 18.55 Ribič Pepe, odd. za otroke 19.20 Čudovita Japonska, jap. nan. 19.50 Zrebanje Lota 20.00 Rokomet - liga NLB: Celje P. L. -Gorenje Velenje, 05. kolo, prenos iz Celja
22.00 Bleščica, odd. o modi 22.30 Prevara (II.), am. nad. 23.45 Umor, je napisala (V.), am. nan. 00.45 Videotrak 01.45 Rokomet - liga NLB: Celje P. L. - Gorenje Velenje, 05. kolo, posnetek iz Celja 03.20 Zabavni kanal, videotrak
pop
24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Ben 10, ris.
Miraculous - Čarobni dragulji, ris. Hotel 13, 2. sez., 10. del TV prodaja
Jaz sem Luna, 3. sez., 12. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja
Moč in strast, 1. sez., 65. del TV prodaja
Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 1. del
Usodno vino, 4. sez., 13. del Jaz sem Luna, 3. sez., 13. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 72. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 66. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 2. del
24UR vreme 24UR
Reka ljubezni, 3. sez., 23. del Kmetija 24UR zvečer
Chicaška policija, 1. sez., 9. del Na kraju zločina, 15. sez., 7. del Gotham, 1. sez., 19. del Vikingi, 3. sez., 3. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči
06.00
07.00
07.01 07.30 07.40 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35
13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55
18.55 18.58 20.00 21.00 22.05 22.40 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja
10.00 Vabimo k ogledu
10.05	2602. VTV magazin
10.30	Zupan z vami: Branko Petre,
župan Občine Vojnik
11.30	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.55	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.20	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo 18.00 Zogarija (9)
18.30	Regionalne novice
18.35	Videospot dneva
18.40	Spoznajmo jih ... beremo skupaj
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu 20.00 Zupan z vami, Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Pop Corn
22.05	Iz oddaje Dobro jutro
23.05	Spoznajmo jih ... beremo skupaj
23.10	Videospot dneva
23.15	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.35	Videostrani, obvestila
Naš čas, 27. 9. 201S, barve: CM K, stran 21
septembra 2018
»aSČAS
PRIREDITVE
21
KNJIŽNI kotiček
kdaj • kje • kaj
—©
27.
GLATTAUER, Daniel: Za vedno tvoj
Od - Odrasli, 821-311.2 - Družbeni romani
Judith je lastnica prodajalne svetil in živi povsem običajno življenje samske ženske sredi tridesetih let. Nekega dne v prodajalni naleti na Hannesa, privlačnega in tudi samskega arhitekta. Po spletu naključij se zopet srečata in Hannes se močno ogreje za Judith, jo zasipa s komplimenti in pozornostmi in Judith sprva misli, da je našla idealnega moškega. Njun odnos veliko obeta, vse se začne odvijati zelo hitro, Hannes pa njune skupne trenutke
DAM J c L GI MTAUEH.
tako natančno načrtuje in organizira, da se Judith kmalu počuti utesnjeno in ujeto v njunem odnosu, zato bi rada izpregla. Njeni starši, brat in prijatelji pa je ne razumejo, saj so nad Hannesom in njegovo pretirano ustrežljivostjo navdušeni. Srhljiva ljubezenska zgodba je avtorjev tretji roman v slovenskem jeziku, svetovno znan pa je postal po uspešnicah Proti severnemu vetru in Vsakih sedem valov.
STRELECKY, John P.: Kavarna na koncu
sveta
Od - Odrasli, 821-311.2 - Družbeni romani
Kako bi odgovorili vprašanja: "Zakaj si tukaj? Se bojiš smrti? Je tvoje življenje izpolnjeno?", če bi jih prebrali z jedilnega lista kavarne, v kateri ste se znašli po naključju? To se zgodi Johnu, zelo zaposlenemu človeku, ki se nepričakovano znajde na razpotju in ne ve več, v katero smer mora nadaljevati svojo pot, hkrati pa mu zmanjkuje goriva. Zgodba je nastala kot odgovor na neljub dogodek, ki se je avtorju pripetil pri triintridesetih letih, čeprav sam ni imel izkušenj s pisanjem in objavljanjem prispevkov. Navdihnila je mnoge bralce po vseh celinah sveta, avtor zgodbe pa je danes eden najvplivnejših miselnih voditeljev na področju motivacije in osebne rasti.
PETERLIN, Matejka: Iz dnevnika mlade družine
Od - Odrasli, 821.163.6-32 -Slovenska kratka proza
V prisrčnih zgodbah o petčlanski družini iz sedemdesetih let bomo spoznali, da se glavni problemi, izzivi in situacije staršev in otrok niso spremenili. Tako se zgodbe in dileme (še vedno) vrtijo okoli znanih družinskih situacij: kaj podariti otrokom za praznike in rojstne dneve, kako preživeti počitnice, prvi zobki in zobna miška, prihod novega družinskega člana, nastopi otrok na šolskih prireditvah itd. Zgodbe so lahkotne, iskrene, polne zdravega humorja in samoironije. Pri-
Mateji	D
Prtcrl'm
"VA^
jm-' • i
It liME'VNlKfl MLADE üfiUiLfC
povedovalka, ki v zgodbah nastopa v vlogi mame, dobro opiše vrline in slabosti svojih družinskih članov ter prizna, da ji včasih povzročajo sive lase. Oče otrok je na zunaj strog v svojih odločitvah, hkrati pa ljubeč in razumevajoč do vseh članov družine ter kot tak zaslužen, da imajo vse prigode srečen konec. Marsikateri bralec se bo ob družinskih zapisih nostalgično spominjal podobnih situacij v svojem življenju.
DIFFENBAUGH, Vanessa: Nikoli nismo prosili za krila
Od - Odrasli; 821-311.2 - Družbeni romani
Letty Espinosa je tridesetletna mati samohranilka, hči mehiških priseljencev, ki čez dan z delom preživlja vso družino, čas izgubljene mladosti pa skuša nadomestiti z divjimi zabavami in alkoholom. Oče in mati, ki med tem časom skrbita za njena otroka in gospodinjstvo, se nepričakovano odločita vrniti v Mehiko in Letty se naenkrat znajde v težkem položaju. Prvič v življenju mora prevzeti odgovornost za vzgojo sina Alexa in hčer Luno, poskrbeti za gospodinjstvo in hkrati obdržati službo. Letty se je primora-na spoprijeti s številnimi preizkušnjami, da najde pot do srca svojih otrok in nadomesti ljubezen njenih staršev. Alex je v občutljivih letih in njegova edina zaupnica je prijateljica Yesenia, hkrati pa je bister mladenič in kmalu odkrije sledi svojega očeta. Letty v službi naleti na prijaznega sodelavca Ricka, ki ji pomaga, da svojim otrokom najde boljši dom in kvalitetnejše šolanje. Rick v Let-ty zaneti močna čustva ravno v času, ko se pred vrati njenega doma pojavi Wes, njena prva ljubezen in oče Alexa. Še ena dinamična, zapletov in čustev polna zgodba ameriške pisateljice Vanesse Diffenbaugh, ki je prijetno presenetila že s prvim romanom, svetovno uspešnico Jezik rož.
VIDMAR, Janja: Potovanje groze
Ml - Mladina, P - Leposlovje od 10. do 13. leta
Jan je drugošolec, ki mu vsakodnevna nujna opravila, kot so umivanje zob, ušes, osebna higiena in pospravljanje sobe presedajo. Staršev, ki ga vsak dan opominjajo na njegove dolžnosti, ne more več poslušati. V šoli se pogovarjajo o pobegih z doma, zato se Jan odloči, da bo tudi sam pobegnil in v mislih že skuje načrt. Neko jutro spravi v nahrbtnik malenkosti, nekaj za pod zob in pretenta mamo, da je ta dan bolan in bo ostal doma, v resnici pa se izmuzne v neznano. Sprva se mu načrtovani sprehod zdi zabaven, po neljubih pripetljajih s sladoledom, s krajo nahrbtnika in z nočnimi sprehajalci po zakotnih ulicah pa se začne zavedati, da je ravnal neumno in si zopet želi vrniti domov. Mu bo uspelo?
■ Vesna GP
VELENJE
Četrtek, 27. september
8.00 AZ Ljudska univerza Velenje
	Pohod na Jakec
9.00-18.30	
	TRC Jezero
	Dogajanja v Pikini deželi 29.
	Pikinega festivala
9.00	TRC Jezero, pri Beli dvorani
	Cvetličarsko tekmovanje za zlato
	piko
9.30	Dom kulture Velenje, Pikin oder
	Igrana predstava Glavko in Zbrk:
	Čarovnik Nik
9.30	Glasbena šola Velenje, Tomažev
	oder
	Gledališka predstava Ema Pipiflipi
10.00	AZ Ljudska univerza Velenje
	V Evropi sem doma
16.30	AZ Ljudska univerza Velenje
	Ljubezen do poezije
19.00	Glasbena šola Velenje, Velika
	dvorana
	Večer prijateljstva Velenje -
	Sarajevo
19.00	Galerija Velenje
	Županov sprejem turističnih
	delavcev
Petek, 28. september
9.00-18.30
TRCJezero
Dogajanja v Pikini deželi 29. Pikinega festivala 9.30 in 11.30
Dom kulture Velenje, Pikin oder Igrana predstava O petelinu in pavu 9.30 in 11.30
Glasbena šola Velenje, Tomažev oder
Lutkovna predstava Bikec Ferdinand 18.00 Mia Bianca Oktoberfest 19.00 Dom krajanov Bevče
Praznik Ks Bevče 21.00 eMCe plac
Jam Session Sobota, 29. september
GAJIN SVET
Mladinski film, 90 minut (Slovenija) Režija: Peter Bratuša, igrajo: Tara Mil-harčič, Neža Smolinsky, Anže Gorenc, Sebastian Cavazza, Ajda Smrekar, Primož Pirnat, Lotos Vincenc Šparovec, Nataša Barbara Gračner, Jana Zupančič, Judita Zidar, Manca Dorrer Nedelja, 30. 9., ob 18.00 - Pikina premiera z gosti! Ponedeljek, 1. 10., ob 18.00
MOJ KUŽA PATRICK
Patrick, komedija, 94 minut (VB) Režija: Mandie Fletcher, igrajo: Ed Skrein,
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Mestna tržnica Velenje 9.0 0 Knjižnica Velenje, preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo 10.00-18.00
TRC Jezero
Pikin dan, najbolj živahen dan festivala
13.00 TRC Jezero, zbirno mesto: pri čolnarni
Pikina jadralna regata za zlato piko 13.30 Parkirišče pred Muzejem premogovništva
Gasilsko tekmovanje za zlato piko za pionirke in pionirje 17.00 TRC Jezero, Slonov oder
Zaključna slovesnost 29. Pikinega festivala in koncert Andreje Zupančič
21.00 Velenjska plaža, plaža MiaMia Koncert skupine Kingston
Nedelja, 30. september
13.00 Efenkova 61b, Velenje
Vegetarijansko kosilo za zdravje in druženje
14.00 Pred gasilskim domom Škale
Etnološko zabavna prireditev Jesen na vasi
18.00 Kino Velenje, velika dvorana
Pikina premiera filma Gajin svet s filmsko ekipo
Ponedeljek, 1. oktober
7.00 in 14.00
Društvo Novus, Center za družine Harmonija
Brezplačno jutranje in popoldansko občasno varstvo otrok 7.30 Društvo Novus, Center za družine Harmonija
Neformalno druženje 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje
Igranje mini golfa 11.00 AZ Ljudska univerza Velenje
Računalništvo za starejše 16.00 AZ Ljudska univerza Velenje
Ples je življenje 17.00 Knjižnica Velenje, mladinska soba Filmoljubci: Beremo filme
Emilia Jones, Jennifer Saunders, Beattie Edmondson, Meera Syal Petek, 28. 9., ob 18.00 Sobota, 29. 9., ob 20.15
VSI VEJO
Todos lo saben, triler, 132 minut (Španija,
Francija, Italija)
Režija: Asghar Farhadi
Igrajo: Penélope Cruz, Javier Bardem,
Inma Cuesta, Bárbara Lennie, Ricardo
Darín
Petek, 28. 9., ob 22.00
Sobota, 29. 9., ob 19.45 - mala dvor.
Nedelja, 30. 9., ob 19.00 - mala dvor.
19.19 Knjižnica Velenje Zvočna kopel
Torek, 2. oktober
10.00 AZ Ljudska univerza Velenje
Italijanščina ob kavi 10.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija
Trening starševstva: Agresivno vedenje pri otrocih 15.00 AZ Ljudska univerza Velenje
Klekljanje 17.00 AZ Ljudska univerza Velenje
Kaj nam povedo zvezde 17.00 Vila Rožle
Torkova peta: Zavrtimo se v prihodnost, ustvarjalnica za otroke in odrasle 18.00 AZ Ljudska univerza Velenje Zdrav duh v zdravem telesu 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Županov sprejem starejših
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 27. september
17.00 Martinova vas
Prireditev »Bio naravni izdelki -vir zdravja«, pokušina zeliščnih pripravkov ob svetovnem dnevu turizma, Turistično društvo ŠoP
Petek, 28. september
20.00 Prireditveni prostor MC
Zaključek Poznopoletnega festivala - rock koncert: Old School, Dry Fish, BO! (prireditev je brezplačna), MC Šmartno ob Paki
ŠOŠTANJ
Četrtek, 27. september
18.18 Kavarna Šoštanj, Trg bratov Mravljakov 3 Hrana in možgani Petek, 28. september
10.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj
PIKICA, KOKO IN DIVJI NOSOROG
Cirkeline, Coco og det vilde n»sehorn, sinh. družinski animirani film, 64 minut (Danska), 4+. Režija: Jannik Hastrup Petek, 28. 9., ob 18.15 - mala dvor. Sobota, 29. 9., ob 18.15 - mala dvor. Nedelja, 30. 9., ob 16.00 - Pikin kino
MILO ZA DRAGO
A Simple Favor, misteriozni triler, 117 minut (ZDA). Režija: Paul Feig, igrajo: Blake Lively, Linda Cardellini, Anna Kendrick Petek, 28.9., ob 19.45 Sobota, 29.9., ob) 18.00
Pletenje copatkov
16.00 Vila Mayer
Vila Mayer - Dan odprtih vrat v pričakovanju praznika Občine Šoštanj, Javno vodstvo ob 11:00
Sobota, 29. september
16.00 Stadion Široko
Liga Golgeter, Šoštanj : Šentjur
Ponedeljek, 1. oktober
18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir
Lunine mene
2. oktobra, ob 11:45, zadnji krajec
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 27.9. Biotržnica
•	Petek, 28.9. od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Nedelja, 30.9. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Kratkovidna žirafa
•	Citycentrov karting, kjer se boste lahko zabavali, tekmovali in preizkušali v spretnostni vožnji: torek - petek: 14:00 - 21:00, sobota: 10:00 - 21:00, nedelja: 10:00 -20:00. V primeru dežja zaprto.
•	Vsak dan v tednu praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki.
MARY SHELLEY
Drama, 120 minut (Velika Britanija, ZDA,
Luksemburg)
Režija: Haifaa Al-Mansour
Igrajo: Elle Fanning, Douglas Booth, Tom
Sturridge, Bel Powley
Nedelja, 30. 9., ob 20.30
NA OBALI CHESILL
On Chesill Beach, romantična drama, 110 minut (Velika Britanija). Režija: Dominic Cooke. Igrajo: Saoirse Ronan, Billy Howle, Emily Watson, Samuel West Ponedeljek, 1. 10. ob 20.00 - filmsko gledališče
LESUS Sovinc
Topolšica 196, 3325 Šoštanj
GSM: 041 748 159
jankosovinc@gmail.com
Urejanje in vzdrževanje zelenih površin, oblikovanje krošenj, podiranje dreves.
Čestitamo za praznik občine Šoštanj.
Šaleška Veterina d.o.o.
Cesta talcev 35, 3320 Velenje, 03 891 11 46, 031 688 600 Ponedeljek - petek: 7.30 - 18.00, sobota: 8.00 - 13.00
Križnik d.o.o., Gaberke 252, 3325 Šoštanj
GSM: 041 390 150
wwW-gostilnakriznik.com • www.cevapcici.su
MCeeStitamo^za.prazZnik^bčineiSOštani,
■HË & ¿¿J"	■ É
Aktiven dan v Zimzelenu
V ponedeljek, 1. oktobra, se lahko ob 9.30 v DEOS Centru starejših Zimzelen v Topol-šici pridružite predstavitvi programa Aktiven dan za starejše. Program zajema fizično vadbo, ki jo strokovni vaditelj sestavi za vsakega udeleženca individualno. Fizični vadbi sledijo ustvarjalna delavnica, aerobika možganov oziroma sprostitvena ura z aktivnostmi, ki
preprečijo oziroma upočasnijo pešanje spominskih in drugih kognitivnih funkcij.
Velika sadjarska razstava
Andraž nad Polzelo - V splet prireditev praznika občine Polzela se bodo vključili tudi člani Kulturnega društva Andraž z več dogodki. Največji bo velika sadjarska razstava. Odprli jo bodo danes (v četrtek) ob 17. uri v
dvorani tamkajšnjega doma krajanov, vrata pa bo zaprla 1. oktobra.
Na njej bodo predstavili več kot 150 vrst sadja, med katerim bodo večjo pozornost namenili starim sortam jabolk, ki so danes v slovenskih sadovnjakih redke. Poleg tega načrtujejo še degustacijo kulinaričnih dobrot.
■ tp
KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka
Naš čas, 11. 10. 2018, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC
»"WAS
27. septembra 2018
Nagradna križanka »Galeb«
RADIO VELENJE
svet perila
Prodajalna Galeb - svet perila Galeb-trade, d. o. o.
Tekstilna hiša Velenje
Kidričeva 12 (v stari Nami) Tel.: 03/ 587 17 23 www.galeb-trade.si
Nudimo Vam:
perilo nogavice pižame kopalke bluze oblačila za prosti čas posteljnino, brisače
Od vrhunskih kreacij do cenovno izredno ugodnih modelov.
Galeb * Triumph * Lisca * Calida * Pounje * Snelly
Prijazno vabljeni!
	u	š AVTOBUSNI
		■ m H . 1 . 1 «h m H fC PREVOZI
		
PREVOZNIŠTVO		
Ovčjak Edi s.p. | Ravne 173 B | Šoštanj		
041 636 428 | avtotransporti.ovcjak@telemach.net Občankam in občanom čestitamo za praznik občine Šoštanj!		
Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 8. oktobra 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Galeb«. Izžrebali bomo 3 nagrade (3x darilni bon Galeb v vrednosti 20 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdila priporočeno po pošti.
PRODAJA
KMETIJSKE MEHANIZACIJE 041 813 949
^SIP
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si
SOČNA JABOLKA SADJARSTVA TURN! GALA, ELSTAR!	AKCIJA!
NA VOLJO V VSEH TRGOVINAH! drva za kurjavo
PELETI
STISKANJE JABOLKPL PASTERIZACIJAV IZ VAŠIH ALI NAŠIH JABOLK INFORMACIJE: 041 978 684
i c ■
DAR SLOVENSKE ZEMLJE
ODPELJEŠ DANES, PLAČAŠ NOVEMBRA!
1 vami in za vas! Čestitamo za praznik.
Moja Rogla, moje smucisce.
v Za nove kupce
do 30. 9. 2018
Za lanske imetnike
do 30. 9. 2018
Velja tudi med šolskimi počitnicami.
199€ 149£
www.rogla.eu
KONCENTRACIJE OZONA
V tednu od 17. do 23. septembra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA
v dneh od 17. do 23. septembra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3
Zdravniški nasveti, gostja: Špela Meden, dr. med., specialistka interne medicine iz Bolnišnice Topolšica. Tema: okužbe z bakterijo Helicobakter pylor
ČETRTEK, 27. septembra
i
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 28. septembra
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 29. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 30. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 1. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 2. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 3. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 17. sepembra do 23. septembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 17. do 23. septembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m23 zraka
Naš čas, 27. 9. 2018, barve: CM K, stran 23
27. septembra 2018
«»SÜAS
OBVEŠČEVALEC
23
DEŽURSTVA
ZD VELENJE
Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je or-
ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 29. 9. do 30. 9. 2018, Para Kamcheva, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00
GIBANJE prebivalstva
Upravna enota Velenje POROKE
•	AVBREHT ALEKSANDER, Velenje, Škalske Cirkovce 19 in ABRAM TADEJA, Velenje, Jenkova cesta 9
•	JURKO ROBERT, Velenje, Šalek 19A in JURKO KLAVDIJA, Velenje, Šalek 19A
•	JURKO MIRAN, Ljubljana, Jakopi-
čeva ulica 6 in JELENKO TATJANA, Ljubljana, Jakopičeva ulica 6 • TURK MIŠEL, Šoštanj, Primorska cesta 3 in GRUŠOVNIK JANJA, Mislinja, Gornji Dolic 66A
SMRTI
VALENCI MARTINA, roj. 1937, Velenje, Graškogorska cesta 42
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)
STIKI-POZNANSTVA
Ženitne ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si
NEPREMIČNINE
GARSONJERO delno opremljeno, 50 m2 dam v najem. Info: 031 74 75 20.
PRIDELKI
BUKOVA DRVA, možen razrez in dostava, prodam. Gsm: 041 786 154 GROZDJE, rdeče (modra frankinja) in belo (laški rizling, sauvignon), prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031 306 548
KORUZO za silažo ali za zrnje, prodam. Gsm: 041 317 434
RAZNO
JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. DRVA, mešana, suha, prodam. Gsm: 041 430 543
TEPIH, 2,5 x 3,5 m, masivno kakovostno preprogo iz gosto tkanega tapisona, namenjenega hotelskim sobam. Kot nova. Cena 80 €. Gsm: O4I 692 995
ŽIVALI
TELIČKO, pasme Limuzin, staro 10 dni, prodam. Gsm: 064 110 515
NUDIM
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
Podjetniki, pokličitenas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
Novo! OUTLET KERAMIKA!
Gradbeni center MIX
Selo pri Velenju, 03/ 898 60 52
Na zalogi več kot 20 vrst keramičnih ploščic, tudi velikih formatov.
Super cena: le 11,90 evr/m2
^ Zgodilo se je ...
od 28. 9. do 4. 10.
-	29. kimavca 1973 je v Velenju umrl velenjski učitelj in narodo-pisec Fran Mlinšek;
-	29. septembra 1974 so svečano odprli novo asfaltirano cesto na Konovo;
-	29. septembra 1978 se je rodil slovenski in velenjski raper Boštjan Čukur z vzdevkom »6packčukur«;
-	29. oktobra 2000 na svečani seji ob prazniku Občine Šoštanj podelijo naziv častnega občana občine Šoštanj posmrtno Viktorju Kojcu;
-	zadnji dan septembra (30. septembra) je praznik Občine Šoštanj, ki ga Šoštanjčani praznujejo v spomin na najstarejšo
o Habit
Živite bolje
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
Prodaja, vikend: KAVČE, 49,5 m2, adaptiran l. 2003, 3.244 m2 zemljišča, EI ni potrebna, 50.000 €
Prodaja, hiša, vrstna: VELENJE, GORICA, 189,87 m2, zgrajena l. 1978, adaptirana l. 2003, 277 m2 zemljišča, EI v izdelavi, 170.000 €
voc na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si
Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 13. septembra 2018, so:
•	Milena Miklavžina, Sta-netova 40, 3320 Velenje (mobilni telefon);
•	Igor Habjan, Foitova 8, 3323 Velenje (majica);
•	Rado Založnik, Cesta na Tomaž 6 / A, 3212 Vojnik (majica).
Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: NAKUP Z NASMEHOM
ohranjeno listino, ki govori o podelitvi trških pravic Šoštanju; Listino je leta 1436 izdal grof Friderik Celjski;
-	30. septembra 1925 se je v Velenju rodil svetovno znani gozdarski strokovnjak dr. Dušan Mlinšek;
-	29. in 30. septembra 1979 je bila v velenjski občini velika akcija NNNP (Nič nas ne sme presenetiti), v kateri so sodelovali domala vsi prebivalci tedanje občine Velenje;
-	1. oktobra 1962 je Velenje v spremstvu podpredsednika jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta Aleksandra Ranko-vica, sekretarja Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Mihe Marinka in podpredsednika jugoslovanske zvezne ljudske skupščine Franca Le-skoška - Luke obiskal predsednik prezidija vrhovnega sovje-ta Sovjetske zveze Leonid Iljič Brežnjev; med gosti so pričakovali tudi predsednika Jugoslavi-
dr. Dušan Mlinšek (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
je Josipa Broza - Tita, ki pa ga v Velenje ni bilo;
■	1. oktobra 1981 je začel med Velenjem in Ljubljano voziti poslovni vlak, ki je bil kasneje, tako kot mnogi drugi vlaki, ki so vozili iz Velenja ali v Velenje, že zdavnaj ukinjen;
■	1. oktobra 1986 je začela delovati velenjska Univerza za tretje življenjsko obdobje;
■	1. oktobra 1991 so v Šoštanju
zaprli hotel Kajuhov dom;
-	2. oktobra 1977 so svečano odprli nov gasilski dom v Šmar-tnem ob Paki;
-	2. oktobra 1990 je s svojega položaja nepreklicno odstopil predsednik velenjskega izvršnega sveta Todor Dmitrovic;
-	na letališču v Lajšah so 3. oktobra 1980 ob otvoritvi nove 800 metrov dolge asfaltirane steze pripravili velik letalski miting;
-	ob občinskem prazniku leta 1990 je Viktor Kojc iz Šoštanja prejel najvišje priznanje občine Velenje za življenjsko delo na področju kulture;
-	od 3. do 5. oktobra 2001 je v Velenju potekalo 6. zborovanje slovenskega muzejskega društva, ki ga je organiziral Muzej Velenje (takrat še v okviru Kulturnega centra Ivana Napo-tnika);
-	oktobra leta 1947 so v Prelogah začeli graditi nov jašek velenjskega premogovnika.
Damijan Kljajič
Spoštovani občanke in občani,
ČESTITAMO
ob 30. septembru, prazniku Občine Šoštanj!
Komunalno
podjetje
Velenje
OBO BO 34
www.kp-velenje.si
ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN
Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.
03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.
\A
Komunalno
podjetje
Velenje
Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih
•	Prevoz pokojnika
•	Ureditev dokumentacije
•	Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA
03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan
a i? a>
(V >
á
•Ï S S
ZAHVALA
Zapustila nas je draga žena, mama, babica in sestra
BRANKA ŠOLINC
14. 2. 1954 - 16. 9. 2018
Skromno, tiho si živela, za nas si delala, skrbela.
Na d0lg0 p0t si se podala, Iskreno se zahvaljujemo vsem svojcem, sorodnikom in prijateljem a v naših srcih za vedno	ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti.
boš ostala.
Mož Ivan ter hčerka Adrijana z družino

Naš čas, 27. 9. 2018, barve: CM K, stran 24
Ambrozijo je treba odstraniti in zdaj je za to pravi čas
Med vrsto koristnega rastlinja je tudi v Šaleški dolini mogoče najti invazivne tujerodne rastlinske vrste - Najhitreje se širita pelinolistna ambrozija in japonski dresnik - Ker je ambrozija visoko alergena, je njena odstranitev obvezna in je dolžnost lastnikov zemljišč
Mojca Štruc
Šaleška dolina je ena tistih lokacij v Sloveniji, ki kljub mestoma gosti poseljenosti in razviti industriji ohranja dovolj zelenih površin za fizično in psihično zdravje človeka.
A tudi v najlepša okolja zadnjih 20 let vse pogosteje vdirajo tujerodne vrste. Gre za organizme (rastline in živali), ki se pojavljajo v okolju, v katerem prej niso bili aktivni. Če povzročajo spremembe v okolju ter ogrožajo zdravje ljudi, gospodarstvo ali biotsko raznovrstnost, pravimo, da so invazivne tujerodne vrste. Poleg tega, da so za človeka škodljive, je zanje tudi značilno, da izjemno hitro rastejo in se razmnožujejo, tvorijo velike količine semen ter so odporne na škodljivce in bolezni.
Za odstranitev invazivnih vrst na občinskih zemljiščih dobro poskrbljeno
Razrast tujerodnih rastlin so na nekaterih lokacijah Mestne občine Velenje (MOV) prvič opazili pred dobrimi petimi leti. »Obrnili smo se na Erico, kjer so nam strokovnjaki pojasnili, da gre v glavnem za pelinolistno ambrozijo, ter nam svetovali, kako ravnati,« pravi Rudi Vuzem iz MOV. Leta 2014 so raziskovalci po naročilu občine opravili raziskavo, v kateri so opisali značilnosti prisotnih invazivnih tujerodnih rastlin, popisali vsa območja MOV, kjer se te rastline
pojavljajo, in pripravili predloge aktivnosti. Odgovorni niso čakali. »Zdelo se nam je pomembno, da ukrepamo, preden se rastlina bolj razširi,« se spominja Vuzem in dodaja, da so se z izvajalci takoj dogovorili za odstranitev. Konec lanskega koledarskega leta so pri podjetju Eurofins ERICo naročili novo raziskavo, ki je postregla s svežimi podatki
območjih, ob cesti in železniški progi, nekaj pa tudi na lokacijah v urbanem delu mesta,« je povedal Samo Mljač iz Vrtnarstva Sadika, ki skrbi za odstranjevanje tujerodnih vrst.
Tudi v občini Šoštanj skrbijo za odstranjevanje ambrozije na javnih površinah, ki so v njihovi lasti. Za izvajanje skrbi KZ Šaleška dolina Šoštanj. »Izvajalec
Zasebni lastniki zemljišč morajo za odstranitev poskrbeti sami
Občine torej v sodelovanju z izvajalci zagotavljajo potrebne sile (in sredstva) za profesionalno ravnanje z invazivnimi tujerodnimi vrstami. Se pa še zgodi, da lastniki zasebnih zemljišč ne vedo, katere rastline spadajo v to skupino, in niso seznanjeni, da so ambrozijo dolžni odstraniti po Uredbi o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrossia, ki je v Sloveniji
v veljavi od avgusta 2010. V njej je zapisano, da so imetniki zemljišč dolžni odstraniti škodljive rastline s koreninami vred ali odstraniti nadzemni del tako, da se v tej rastni dobi ne obraste več, in opraviti nadaljnja redna opazovanja zemljišč do konca sep-
tembra. Zapisano je tudi, da se odstranitev izvede na stroške lastnika zemljišča.
Takšen predpis velja, ker je pe-linolistna ambrozija visoko alergena in predstavlja tveganje za zdravje ljudi. Za ostale invazivne tujerodne rastline zaenkrat še ni zakonskega določila o nujnosti odstranitve, običajno pa je zaradi lastnosti invazivnih rastlin ta tudi v interesu lastnikov. Tujerodne vrste namreč z avtohtonimi tekmujejo za življenjski prostor, hrano in ostale vire. »Če ob pre-
gledu območij ugotovimo prisotnost ambrozije na zasebnih zemljiščih, lastnika o tem praviloma obvestimo in opozorimo, da bomo ob neukrepanju o stanju obvestili pristojno Inšpekcijo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,« je pojasnil ko-
munalni inšpektor Janez Ram-šak.
Kako ambrozijo prepoznati in jo pravilno odstraniti
Pelinolistna ambrozija je precej razvejana, zraste pa lahko do višine dveh metrov. »Ko lastniki niso prepričani, ali je na njihovem zemljišču ambrozija, nas večkrat pokličejo, da se oglasimo in jim svetujemo,« je povedal Samo Mljač. Dodal je, da je ob pojavu pomembno takojšnje ukrepanje, saj lahko le ena rastlina tvori od 30.000 do 100.000 semen, ki lahko ostanejo kaljiva več desetletij.
Mljač je še povedal, da izvajanje odstranjevanja ambrozije poteka dvakrat letno: prvič maja in drugič septembra. Pri prvem odstranjevanju (maja) zadostuje košnja rastline. Septembra pa se je treba odstranitve lotiti bolj konkretno. »Rastlino je treba izpuliti s koreninami vred in jo odložiti v plastično vrečko, da preprečimo raznos semen,« je dejal Mljač. Pri tem se je treba primerno zaščititi, saj cvetni prah peli-nolistne ambrozije povzroča se-neni nahod in simptome, podobne astmi, eterična olja v rastlini pa dražijo kožo.
Septembra zbrane rastline ambrozije pri Vrtnarstvu Sadika tako oddajo podjetju PUP Saubermacher, ki poskrbi za njihovo uničenje, tudi lastnikom zasebnih zemljišč pa svetujejo res temeljito in skrbno odstranitev te škodljive rastline.	■
Pelinolistna ambrozija - Pelod ambrozije je eden najmočnejših alergenov, zato so lastniki zemljišč rastlino dolžni odstraniti.
o razširjenosti neželenih rastlin in nastavila zrcalo uspešnosti odstranjevanja. Ugotovljeno je bilo, da na nekaterih območjih ambrozije ni več, drugje pa se še pojavlja ali se pojavlja na novo. Trenutno je v največjem obsegu prisotna na območju opuščenega kamnoloma Vegrad in zapuščenih industrijskih zemljišč istega podjetja. »Predvsem jo pogosto najdemo na zapuščenih
ima zaposlene strokovne službe, ki to rastlino strokovno odstranijo oziroma izpeljejo vse postopke, ki so potrebni, da se širjenje zatre,« je povedal svetovalec za gospodarstvo, okolje in prostor pri Občini Šoštanj Andrej Volk.
Da v okviru komunalne službe skrbijo tudi za pregled zemljišč in odstranitev ambrozije, so nam potrdili tudi na Občini Šmartno ob Paki.
Invazivne tujerodne vrste - Podjetje Eurofins ERICo, d. o. o., je v študiji tudi s fotografijami dokumentiralo mesta, kjer so v MOV prisotne invazivne tujerodne rastline.
Mesto ljudem namesto avtomobilom
Evropski teden mobilnosti je s pestrim dogajanjem in petkovim dnevom brez avtomobila s koncertom ob 10-letnici Lokalca obeležila tudi Mestna občina Velenje
Tina Felicijan
Velenje, 15.-21. september -
Evropski teden mobilnosti je priložnost, ob kateri se motorni promet vsaj v kakem delu mesta vsaj za nekaj trenutkov ustavi in nadomesti z okolju bolj prijaznimi načini premagovanja razdalj med točkami, ki jih morajo prebivalci mest obresti v sklopu vsakodnevnih obveznosti. To je priložnost za razmislek o tem, kaj lahko za omejevanje in upadanje motorizacije, ki tako kvari kakovost življenja v mestu, stori družba in kaj vsak njen posameznik. Velenje je na tem področju že pred desetletjem naredilo pomemben korak in uvedlo brez-
plačni javni mestni avtobusni prevoz Lokalc, nekoliko kasneje pa še prav tako brezplačni sistem izposoje mestnih koles Bi-cy. V prihodnosti se bodo osredotočili na urejanje in izgradnjo kolesarskih stez in regionalnih kolesarskih povezav.
Prijazen do ljudi, prijazen do okolja
Mestna občina Velenje je z brezplačnim mestnim potniškim prevozom med prvimi v Sloveniji, ki je želela tako prispevati k zmanjšanju negativnih učinkov pro-

>
Mestna občina Velenje je v približno 3 milijone prevoženih kilometrov z Lokalcem vložila okrog 3 milijone evrov.
metnega onesnaževanja zraka v mestu in razbremeniti zelene površine, ki so v urbanem prostoru vse prepogosto zaparkira-ne. Projekt je prijazen do denarnic uporabnikov, saj je brezplačen, s tem pa je varen in učinkovit prevoz dostopen tudi socialno šibkejšim. Na rumeni progi, po kateri Lo-kalc kroži po mestu, vozita tudi dva avtobusa, prilagojena za vstopanje in izstopanje z invalidskim vozičkom, vsi avtobusi pa
Slabe avtobusne povezave predvsem ob vikendih, neusklajenost urnikov javnega potniškega prometa in neuporabnost teh povezav za turiste, pa preveč tovornega prometa v naseljih, slabe kolesarske povezave na regionalni ravni in slaba razvejanost teh povezav, premalo vlaganj v nove ceste in vzdrževanje starih ter premalo naložb v železnice so ključni izzivi za razvoj trajnostne mobilnosti v regiji, ki so jih prepoznali in razvrstili udeleženci delavnice Trajnostno mobilna regija. Ta je potekala v sklopu aktivnosti, namenjenih pripravi regijske celostne prometne strategije, ki jih Mestna občina Velenje v sodelovanju s partnerji izvaja v okviru evropskega projekta Smart Commuting. V naslednjih korakih bodo oblikovali cilje in scenarije, nato pa tudi ukrepe, s katerimi bodo na ravni regije dosegli bolj trajnostno mobilnost.
imajo tudi sedeže, rezervirane za invalide. Z Lokalcem se vsak mesec zapelje več kot 35 tisoč potnikov, v vseh letih delovanja pa je rumeni avtobus, ki vozi po petih progah, prepeljal že skoraj štiri milijone potnikov. Vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih, obrede 43 postajališč ne le v mestu, temveč tudi v krajevnih skupnostih Vinska Gora, Konovo, Hrastovec-Škale in Šentilj.
Novi koraki v smer trajnostne mobilnosti
V občini že oktobra načrtujejo začetek izgradnje kolesarske po-
vezave na Kidričevi cesti, v naslednjem letu bodo zgradili še dobrih deset kilometrov kolesarskih stez v mestnem središču, do leta 2022 pa si obetajo regionalne kolesarske povezave s Koroško, Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolino, napoveduje podžupan Peter Dermol. »Tako ne bomo poskrbeli le za čistejši zrak in razbremenitev okolja, pač pa bomo pomemben korak naredili za razvoj kolesarskega turizma.« Je Velenje sposobno katero od ulic zapreti za motorni promet? »Prepričan sem, da smo, ampak takoj za tem, ko bomo imeli zgrajeno tretjo razvojno os, kar je naloga države. Dokler bo skozi naše mestno središče potekal
)
Potniki Lokalca so v preteklem desetletju ustvarili približno 300 tisoč kilogramov ogljikovega dioksida manj, kot če bi se vozili z osebnimi avtomobili.
ves tovorni promet, pa se bomo morali za trajnostno mobilnost zavzemati na drugih področjih,« je povedal.
>
10-letnico Lokalca je občina obeležila z nagradno igro in koncertom, na katerem sta nastopila raperja Trkaj in Nipke, predstavil pa se je tudi mladi domači ustvarjalec v hip hopu Bruno Šonc.
■