• -
rawijMMMij^MMD mmrrnxmrrmp ummm rxemit pi*, oop axftmqmjxmd bt to mux or oqtqbbb % m?, oh rnji at thb rvmr omom or mxw ion, w. y. By ortkr of rresiacnt, a. b. Burleson, p. ml cnm.
pš^l nx AS MA ROD A	•
b poi ltu............... 3.00 ii \JI 1 J / m L I i ^ /1 IIjI I I # i*	!! ,-re<d ** ««**
Z* New York clo l«o... 7 00 ] ^^ ^^ ^ * W .»-^..A. A	|| l^l Holiday,
'I Z« fau^tvo clo i«to... 7.00 || list ^iovenakih delavcev v Ameriki.	f. ™,ooo	^
TELEFQH: 287« COBTLANDT. Entere^ as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 272. — fiTEV. 272. NEW YORK, THURSDAY, NOVEMBER 18, 1920. — ČETRTEK, 18. NOVEMBRA, 1920.	VOLUME XXVOT. — LETNIK XXVIII
VELIKI SNEŽNI VIHARJI NA VZHODU. 1
V OO REN JEM DELU DRŽAVE NEW YORK JE ZAPADEL; LNEO — VIHARJI SO NAPRAVILI OGROMNO ŠKODO. — MESTO BUFFALO JE ZAKOPANO V SNEGU.
Veliki vihar, ki j«« včeraj in pr»dvoerajšnje;n divjal preko AVrka > ji r;i7*iril po celem iztoku ter tudi uu Atlantiški ocean, i jti prišla poroči'« o številnih lidjah ki so se nahajale v nevar-I i « V North t'arolini in Thmomas, \V. Va. je zapadel sne?. Celo Allegheny |MHft>rje je zasneženo.
\ » f«.tu N'e.w Vi,: kn s»i bile uničene številne izložbe in reklamne. . -K- -.i kar iiUvmIi po : raku. Ku <"lovek j: izgubil svoje življenj.' k- im i .hur vrgel / neke postaje nadulične železnice v Brooklvnu.
B ffalo, N V 17. novembra. liuffslo b /i zakopan pod snež-r.<' ».dejo ter pa olii-k.il eden najhujših novembenkih viharjev. ! mi .ji! | > ■111' u i /!r«l(ivitui nic*ta.	Ilirih <b> r.edmih dane« zjutraj
,.•» p i II" z* « n čevelj »netra Promet j« d*» moralizirati. kajti transportni dri /li. niso bib' pripravljene tla tako z podnje padanje >nepa. Na »to»me ljudi je r.rralo iti p« s na delo, dočim jih je na tisoče ostalo OMM.
i*iajrsrr Fi*'s, N V., 17 novembra. — Prvi snežni vihar v tem • tu j« nas.-! ljudi na obi h straneh meje pdpoluoma nepripravljene.
n> poit .m,ikanje pr« mh^h dela polo'.aj še dosti -lahsim. Poulična že-/ii . i j«- morala |>r-pehati z obratovanjem in vsi vlaki so imeli pre-
Hcmcll. N Y 17 novembra. - Snežni vihar je pokril eeli za-puditi ib 1 dr^.t\< N«*\v York «< sn«/eno odejo, pot r pal na pot o vi h n«sfii I,»/oj,ivn> zie" Ur tudi zelo »mejil delovanje prometnih sred-\ I'm I' "im m (nogo* e dobiti in \Uik. ki je bil namenjen semkaj > tovorom (iremops »a bolnike, ni še d«stpel.
RUSIJA JE POSULA ANGLIJI PROTEST
t cerin zahteva od Anglije, da. slednja umakne ivoje i lad je t Kanpiike^a morja.
Kodanj, Matisko. 17. no\i>mbra. « ie»*rin, ru««ki hov Jet »ki zunanji miuiht« p, je postal aiiplenkemu z.ll-iiaujemu ministrn Kari Curzumi bre/./ietm brzojavk«. V kateri je pnvitarjat, da je ar»vfleležl»o an-plesk'* \ ojne mornarice. Iti je aktivno krila umikanje Vranplovih eef s krimskega polotoka, smatra-i ti k<>t sovražen <"in Anplije na-| pram ruski sovjrtakj republiki. V brzojavki je rečeno:
■
" 1'onM'ila i* različnih virov nam naznanjajo, da namerava anplea-ka vlada n ptMo^jo irvoje vojne mornariee prebijati eete peneralai Vranpla kakor tudi «m1 njepa za l pt**njetm blapo iz južne HiiMije v J drupe d »»žele. lire* dvoma je. da je smatrati «M»vdeb*žbo anpleakej tnornariee in njeno p<»mo<" napram( UMtaatew, ki ae bore proti Rusiji,; kot wnmim eiu anplenke vlade.'
"Ruska vlada prienkuje in tipa. da Im britanska vlada (»pustila v bodoče vsako delovanje tej vrste, ki bi imelo lahko za obe' vladi slabe in neprijetne posledice. J ..... ..... ■■
TORNADO V SICILIJI.
Rim, Iislija, 17. novembra. —
\ •'•♦■raj je obiskal eelo Sicilijo strašen orkan. V Misilmeri je bilo \>'t' hiš uniV-enih. I)evet o*w»b je ijsmIo smrt po«l razvalinami.
VELIKO POMANJKANJE PREMOGA.
Kako velikansko je pomanjka nje premoga, posebno me<l najbolj revnimi -Jo j i prcbivalst va, je bile razvidno \«'eraj. ko Je proda ! jalo na pomožni p<»staji Stoke« t'ompan\ na Ave. in *i4. cesti n
N'«-v. Vorku premop v majhnil miiožioah, jtonavadi po sto fun tov. Na stotine ljudi, med njimi tudi dos.li žensk in otrok, je sta lo v dolpi vrsti v mrazu in dežju ter eakalo t«» eele ure. da so prisil na vrsto ter dobili majlino mnn žino premo pa za svoj dober denat lzjcleilalo j»- kot v easu kake finančne panike, ko stoje ljudje v dol pih krušnih vrstah ali kot v «"• a-sih. ko je Anplija blokirala Ev-I ropo. Otroški vozi«"ki dvokolniee. vse je moralo pomagati, da se odvede port-i jo črnepa dem an t a. — ■ Številne ženske, med njimi po Isebno Italijanke, ki so tepa že 7 j doma \ a jene. so odnesle svojih i sto funtov na plavi proti domu Premofrarji pa por*M"ajo. «la morajo počivati, ker s«» skladitta'n (l^n napolnjena s premopom. Kes i čuden red vlada v tej deželi.)
GOBAVEC JE POBEGNIL.
i
T)r. Herbert Kis ketts. v»xlja izo laei jske bolniee v Hellcville. X. T !je priznal da je pretekli četrtek jp'.lwpnil iz zavoila neki Tellu; MeKsure, ki je trpi'1 na pobavosti l>omneva se sieer. da je pobegni iz dežele, vendar pa straži jo nje . povo domačo hišo. ker domneva , jo. da «e bo vrnil tjakaj za sluea. , da jt1 še v Z»lruženrh državah.
fWSS 5VS33 m ISB3
Prmisfiti iobre, komu boste vročili denar za postati v stari tai] tfptzivožojd listin.
Maj tivtmo t *ma —golote»U in alorabe, vsak sknfta postal kitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Rasni agentje in sakol ai bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju.
- V teh Aaaih m stavijo ▼ denarnem prometu nepričakovane S4 p reke starim isknienim in premoinim tvrdkamj kako bo pa malii retckuftenim zavetnikom mogote ispnlniti svoje neutemeljene nbljt K j« t sliko vprašanj*
Nase denarne potljatr« so sadnjl (u po nori sveži tu na ne* primerno sedanjim rtimenun ▼ Evropi dovolj kitro in sanea Uive isplainjejn.
Vfceraj ose ra«anali m pofcljatvs jngoalovanakik km d» Mik eenak t -
300 kron ____ $2 65	1,000 kron ____ % 8.50
400 kron .... $3.55	5,000 kron ____ $42.00
500 kron ____ $4 40	10,000 kron ____ $83.00
. F rednost denarju eed^j nI stalna, menja ee večkrat neprifin kovano; is taga raslofrt nem ni ntogo£e podati natančna esns tm prej Mi računamo po eeni istega dne, ko nam podani denar doepf v roka.
D«aar mm J« podati najbolj po Doaactte Moawy Orte, tU pt Wwm Tork Buk DrmH
Tvrdka Frank Bikier. ' h I ......~ V— W Cl^Hiiiti m« Wm I«t W. Y
! STALIŠČE ZAVEZNIKOV
! GLEDE GRŠKIH VOLITEV
- i
čc bo hotela Grška Konstantina, ne bo dobra nebenegu novega o-zemlja. Pravica s^mocdločevanja.
; London, Anplija. 17. novembra. Vest o porazu Venizelosa in nje-pove stranke je izzvala tukaj veliko presenečenje. V * anpleških •vladnih kropili ni nihče niti ;zda-leka slutil, da ;e moč pr« tl-Veni-zelosove stranke tako sila. Začasno smatra anpleška vlada eelo afero kot prško no*ranJ> zndevo in upa. da se zaveznikom ne 1 o treba vtikati v razvoj prške politike. dokler i e bo slednia nasprotovala interesom zaveznikov.
Vsak poskus pa. ki bi strt mrl za tem, da se spravi bivišepa prš-keira kralja Konstantina zopet na pr.ški pres'ol. se bo vm itral kot nc-varr u korak v interesu ee:e Kvro-pe. V tem slm-aju 1mm1<» zavezniki intcrven:rali. da preprečijo to t;a-kano piškib rojalistov. A' nobenem slučaju pa ne bo Velika Hritaniia lrčesar ukrenila, kar ne bi bilo v soplasju 7. o">1aliuii zavezniki. — Vsaka eventuelna iiot-i. ki bo naslovljena na prško vlado, bo iz delana od zavezniškega vrhovnega sve<a.
Anpleški list ' Radical Star" piše o politiki zaveznišk;h državnikov "b-ileee: "('mina je poli i-. ka naših modrih državnikov. t uspešnost te nolitike je j>Hp'sova-ti deloma nj'hovi neumnosti in kratkovidnosti. d« loma njihovi slabi sr<V-i. Generala Vranpbi. ka-terepa ko zavezniki z v>o Kvoto meč j o podpirali, jvode boljševiki z Kriinskeira polotoka, in Venize-1 os. ki je bil tudi velik prijatelj zaveznikov ter od njih podpiran. I bo sedaj kakor vse kaže. izgnan i iz TJrške. Veliki državniki izpinja-I jo /*den za drupini v morju pozah-jljenja. Clemcnceau. Wilson, Veni-, zel os . . . Vsi se p<»tapl;ajo. samo ! Llovd George se drži nalik ^amaš-J ku začasno še na površju." j V^colikor se tiče ta poraz Venizelo-I sa sam epa kot <»sebe. pa vse časopisje pomiluje. časnik Standard pravi: Trapezi i j a vel i kepa moža, ki je bil poražen pri zadnjih volitvah. ima -.a Anplijo lahko neprijetne poslediee. lio li prišel Konstantin zop«*t na prestol? Ce bo temu tako. bo li kralj večje Grške, kakor bi bila njena obsežnost. če bi bile meje očrtane tako kot je šla za tem Venizelosova politika* Ako Grki v resnici žele Konstantina, tedaj se jim bo dovolilo. da pa dobe. Zavezniki se no marajo vtikati v pravice narod.; , samoodločevanja. in to kljub te-l mu. da je ta monarh zahrbtno zabodel Srbijo, njihovo zaveznico ter da je povzročil naši deželi in njenim Zaveznikom iztrubo milijonov denarja in človeških življenj. |
"Ali je monarh tisti ali je ljudstvo. kateremu naj pripadejo predn'*>ti. obljubljene Grški mi zaveznikov? Grška dobi lahko to, kar si želi: Konstantina ali pa no-j v« ozemlje, ne more pa dobiti o-, bojegn.**
Vkolikor se more dozdaj dozna-< ti. vlada v prških vladnih kmpih mnenje, da bo prispel Konštantin v najkrajšem času na Grško. Naznanja se. da jc bivši kralj Konštantin zelo zadovoljen z izzldom volitev. Ako se namerava kralj vrniti na Grško, pa bo spremljal neki grški rušilec iz Brindisi do grške obali, ki jo je lahko doseči v par urah. nakar bo bivši kralj pristal v- Patrasu. katero mesto je močno rojalistično oporišče.
London, Anglija, 17. novembra. "Daily Chronicle" priobčil je Izjavo, tisočo se grške politične situacije. katero je podal neki vladni uradnik, ki je imel odlično mesto na dvoru kralja Konstantina za časa njegove vlade. Ta izjava slove:
"Ententne oblasti naj se nikar ne razburjajo", pravi dotičnik. — "Konstantin je bil vedno konsti-t uo ion al en suveren. On je nedavno tudi izjavil, da je pripravljen delati v banncngi in soglasju z Veni-
ZNAČILNO PRIZNANJE V ČIKAŠKI TRAGEDIJI
C be :gTalki, katere so našli mrtvi v Grant parku, sta se nahajali na velikem krokanju.
Chicago, 111.. 17. novembra. — Sferivno-t, ki je obdajala dosedaj smrt obeh i^raik. Marv Ramey
Lilijan Thompson, kojih trupla -.o našli v nedeljo zjutraj v Grant ,urku. se jc pričela jasr.iti. Tn-kijšnja policija je včeraj prijela Iva mlada človeka, ki sta se nahajala v soboto zvečer baje v dru-obeh i«jruik. Hazventecra drži policija Midi nckepa šoferja, ki j« baje istotako v stanu dati pojasnili pledc dopfulkov v soboto Kvečer. pri katerih sta obe ipralki ijrrali plavno ulopo.
Po vsem. kar sta baje pov^lala ' b a mlada človeka, ki sta se sam stavila policiji, sta oba obiskala ticvilne kabarete onepa večera in k-» sta prišla s svojim avtomobilom na Dearbon cesto, v bližin' votlne fro .te. sta na-šli obe dekli
im ki nista biii popolnoma trezni S plašno 7. drtipo verzijo sta ime [i obe dekliei tri možke spremlje alce. katerih sta se oči vidno skn i.-jli izneluti. Ipralki sta stopili ■ avtomobil, kjer sta zavžili še na taljne pijače ter se v svoji p* nosti obnašali zelo hrupno in ne lostoj o. Konečiio. pred pol noč jr sta oba avtomobilista pustile <>bc ileklici iz avtomobila in sic«*r v f.rairt parku. V avtomobilu sta st nahajala baje še nadaljna dva tfiožka. kojih imena pa ]>c»licija noče razkriti.
Oba avtomobilista. ki sta se sail.a stavila policiji, sta storila to. ker ju je baje pekla vest. Izjavila sta. da nista storila deklicami ničesar žalepa in da sta jima dala h? še več žpanja, katerepa sta imela pri sebi. čeprav sta imeli ileklici več kot dosti pod streho.
Analiza vsebine želodca obeh fleklie je dognala, da rista zavžili Liti lesnega j.lkohola. niti kakepa dmgega strupa. Truplo Lilian 1 iiompson IhhIo poslali Congers. N. V., kjer stanuje njen oče. Sorodnik Marije Ramey. neki d« Brady iz Altoona. Pa., je dospel semkaj, da odvede njeyo truplo v ('omači kraj. Njeno pravo ime se je baje plašilo Rhodes, Pred par leti'je bila poročena z nekim mož-1 im po imenu Dixon, a se jc ločila od njesra.
WS^ilW^ ^SSl (WSSi;WSS3 IW'^S
zeb»som ter je za to, da Venizelos še ostane na svojem mestu. Ce pa je Grškti odločila ple<le Venizelosa tako. kakor izkazujejo'sedanje volitve, to pomeni, da ima dovolj njepovepa režima."
Nadalje prati dotični časopis se to: **Grški narod ima gotovo pravico samoodločevanja, da lahko odloči na i bo li vladan rnl Venizelosa ali od bivšega kralja Konštan-tina. Volitve so sedaj jasno dokazale. kaj grški narod želi. Pristaši ch I stavljen epa kralja so svoje-časno izjavili, da so za t*». da ljudstvo potom plebiscita odloči, kdo naj bo poslej njegov vladar. Venizelos pa si je bil v svoji arogant-nosti in na višku svojepa triumfa tako svest zmape. da je pustil vprašanje plebiscita popolnoma vnemar ter dejal: "Mi ne maramo ni kakega plebiscita.** Sedaj pa so jra prijeli za besedo. Grška je pozvala nazaj svojepa izpnaneffa kralja, in ta se gotovo ne bo predolgo mudil, temveč bo ustregel želji svojega ljudstva."
"Tudi Italija ne ho nasprotovala povratku bivšega grškega kralja na Grško." pravi nadalje
omenjeni list. Francija je sedaj temn še nasprotna, toda tudi ona se bo uklonila. Kolikor poznamo Lloyd George-a. pa tudi lahko zatrdimo, da bo itpremenil svoje na-ziranje, če ga združena Grška prosi za priznanje vzpostavitve bivšega kralja.
«
TURŠKE SIMPATIJE | NAPRAM BOLJŠEVIKOM
Boljševiško razpoložeenje v Turčiji. — Na Kavkazu vlada- panika. in zmešnjava.
Carigrad, Turčija, 17. niov. —' Turški nacionalci so zalite vali u-postavitev sovjetske vlade, ki naj ( bi bila pod turškim protektoratom Položaj v Armeniji je baje zelo o-pasen.	1
Carigrad, Turčija, 17. nov. —J, semkaj dospt-lo poročilo. da so .
boljševiki zavzeli Rakuni, še ni po trjeno. V mestu ltakupičene različ-l ne zalope so preti nekaj dnevi od-, itranili in proti jupu je odšla e-j! na divizija peorpijcev, da ustavijo! ooIhhI turških nacionalistov.
Zmešnjava ki vlada v Kavkazu, ie nepopisna in železniški vlaki, ki vozijo med Tiflisom in Bakri prenapolnjeni.	j-
V obeh'mestih so se vršili ob obletnici ruske revolucije velike boljševiške demonstracije In po vsem Kavkazu so ta dan prazno-! vali.	|(
Carigrad, Tučija, IS. nov. — Turški nacionalisti so poslaTi Ge-"»rpiji ultimat, v katerem zahtevajo od slednje, da jim izr»wM pm-vinee Kars, Ardahan in Batum 'er da jim nadalje dovoli prosto vporabo georgijskih železnic.
Kolikor je dozdaj znano, je ge-orpijska vlada baje pripravljena, •ipoditi zahtevi turških nacionalistov v popleilu vporabe svojih železnic, noče pa oddati teritorija katerepa zahtevajo Turki.	i
Turki zahtevajo sovjetsko vlado.
NEMŠKI MINISTER OPTIMISTIČEN.
Berlin, Nemčija. 17. novembra. Nemški minister za zunanje zadeve. dr. Simon, je izjavil v nekem popovoru. ki je bil objavljen v 'asopisju, da je sklenitev redne trgovske popodbe s sovjetsko Rusijo nemopoča. dokler se zopet ne aveljavi diplomatičnili odnošajev me<l obema deželama.
11
Z ozirorn na bojazuf. da bi An-slija in Amerika prehiteli Nemči-' jo v Rusiji, je rekel minister, da ■ ni nobenega povoda za taka pesimistična naziranja. ker ne more- 1 ta niti Anplija. niti Amerika izhajati brez nemške izkušenosti in nemške industrije. Razventega pa' je Nemčija še dobavila Rusiji bla-| po v vrednosti več milijonov mark --- l
ŠESTNAJST PREMOGABJEV 03DANIH OD PLAMENA.
Earlington, Ky., Is. novembra.
Vsled nekega požara, ki je včeraj' izbruhnil pri uho<lu v Arnold rov' je šestnajst premoparjev, trinajst črnih in trije beli, bilo odrezanih od zunanjega sveta ter je malo u-' panja, da bi jih bilo mogoče reši--ti. j Ker nima rov nikakih drugih' izhodov kot onega pri uhodu, je! bilo treba izkopati predor krog središča požara, nakar je bilo re-šilcem mogoče udreti v rov. Iskanje se je takoj pričelo. Pred rovom pa stoje žene in otroci ponesrečenih v dežju ter čakajo na poročila iz rova.
Ps per tolaži pregnane kralje in cesarje.
Pregnani kralji in cesarji se Kaj radi obrabijo do rimskega papeža. da jih potolaži, ter da blagoslovi njih noanje na boljšo bodočnost. Zadnje čase je pspež sprejel v avdijenci vso družino trškega ekskralja Konstantina, in .sicer princa Andreja, prinrezinjo Iglico, rusko veliko kneginjGt Julijo. princezinjo Mino in Ksenijo in bogzna še kake prince in prin-cezinje.
BS ISSUES SSSSSQSSDBS9
ULOGA NEMČIJE NA KONFERENCI LIGE NARODOV
NEMCI BODO BAJE PREDLOŽILI LIGI NARODOV PROTEST RADI EUPEN IN MALMEDY. — GROF BERNSTORFF IN VSTOP NEMČIJE. — GLAVNO VPRAŠANJE JE ZAENKRAT, ČE BO NEMČIJA PREPUŠČENA ALI NE.
Ženeva, Švica. 17. novembra. — Glavno vprašanje, ki nadkri-Ijnje vsa druga glede svoje važnosti na zborovanju Lige narodov v tukajšnjem mestu, je ono pripusta Nemčije v Lipo. Vprašanje ;« za tnkrat še v ozedju, čeprav sc vsakdo zaveda dejstva, da jt; vse nad-kriljnjoče.
Problem pripusta Nemčije v Lipo narodov ;',c bil poti.-njen se»taj v ospreuje vsled prihoda par zastopnikov nemških zvez in organizacij. ki so se od nekdaj zavzemale za Lipo narodov. V Ženevo .ta namreč včeraj dospele, reki gospod Kraus in profesor Sclnvarz Berlina. Glasi se, da bo dospel semkaj zelo kmalu tudi prof TJern-storff. prejšnji nemški poslanik v Washington!', ki je sedaj predsednik neke lipe. ki sc zavzema za Lipo narodov
Etlen najbolj zanimivih ilopodkov v včerajšnji seji je bil govorniški dvoboj med jazr^-afriškim delegatom Lord Robert Ceeilom ler Frat.'eozom Viviani. Anplež je zahteval javne seje tako plen i:-ne zbornice kot one odsekov. Diplomati na zborovanju pa >.o nastopili proti takenni koraku. Razprave Lige narodov naj bi <e vršile /\ zaprtimi vratmi, da bi narodi izvedeli lc to. kar jc ugodno diplomatom in državnikom. Zagovornik taj- ih sej je bil Viviani. Lor-1 tVc?l se je nato zadovoljil s kompromisom, soglasno s katerim naj bi k . miteji objavili, kar s<? jim z<li primerno.
Ženeva, Sviea. 17. novembra. — Kot .se irl isi. namerava X- ?■« rija vložiti pri Lipi nr«ro*lov protest proti temu .la <>ta bila ;»kraji Kupen in Malmedy pripisana Belpiji in sicer na temelju oillo! - ^ ta Lipe narodov. V tem smislu se je i;srazil napram nekemu ' o»-or-valeu Havas a^ntnrr dr. Gasstoa de Cubha, brazilski	co i
Pražil zastopnik je dostavil, da ^e IkkIo ]>o njegovem mnenju Z !n> -žene države brez dv .ma pridružile Ligi narod »v. Rekel je.	bo
ei otno stališi'-e južnoameriških republik v tem rzirn nr.liv.. ,T ra novega ameriškeira predsednika, senatorja ilardimra.
Na današnji plenarni seji Lipe narodov sc jo preči tal o p i „ , sveta Lige glede njegovega delovanja izza obstoja Lige. št h ftovarih odsekov je že pričelo s svojim delom.
Sprejeta je l»ila resolucija francoskih dele«»atov. sotrlasno katero naj bi odseki sestavljali poročila ter jih objavljali. To pome. nja očividno. da bo.dobila javnost le kratko poročilo glede r.»b»va-nja odsekov.
Viviani je izjavil, da je izključenje javnosti obi'ajno po>t j. : n>. nakar je Lord Ceci! odgovoril, da je to mogo'-e francosko :".st .-panje", a ne anpleško.
Danes so stopili na površje tudi ne-Evropejci. Baron lš:i. z.i-stopuik Japonske, ^c jr obrnil proti umaknitvi predloga d- N sena iz. Norveške, na; bodo trije izmeti dvanajs.ih podpredsednik -v Lige ne-Evropejci. p„ danih izjava'i so Japonci umaknili svo j t : test. Vsi delegati so dali izraza svojemu skleni*, da bodo n K pejei v polni meri upoštevani."
Angleži niso imeii včeraj s svojimi predlog; nikake sreč.-. y i predlogi, kdtere so stavili angleški delegati, so bili zavrnjeni.
Zunanji urad republike Peru je brzojavnim potom odpu-til tir. Pornejo. vrxlitelja delegacije iz te republike v Ženevi.
Tukaj se veliko govori o tem iz van rednem koraku.	-e. .1 t
j" odpust pripisovati neki izjavi, katero jc de le-at objavil v nekem I J.riškem listu glede oblike, katero naj dobi Liga ter gledr pol.ti.'-n riljevv»katere zasledujejo Združene države v zv* zi s tem. Te i,- . , se označuje tukaj ko* skrajno nesramne in netaktne.
ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Monnt Carmel, Pa.. 15. nov. 3va železniška uslužbenca sta. bila lanes tukaj ubita, dva težko ranje-la in več lahko ranjenih, ko se je leka prazna lokomotiva zaletela r lokalni osebni vlak, ki je stal na racnieah na postaji.
Vse konference, pa bilo. da se rrse v Bruslju, Parizu ali Ženevi, ie pomenjajo nič drugepa kakor zgubo časa, kajti razmotrivanje, koliko bi mopla Nemčija v seda-ijih okolščinah plačati, je nesml-*el. Tako se je izrazi! Hupo Stin-nes. načelnik nemške industrije.
Dejstvo je, da ne more Nemčija pod sedanjimi okolščinami ničesar plačati. Njen finančni in eko->nmični položaj je tako b!izu razsula, da ni nikake baze, na podlagi katere bi se lahko s tem računalo.	-
DRAGO POTOVANJE.
London, Anplija, 17. novembra. Potovanje valeškegn princa na Novo Zelandijo je bilo pr oraču-njeno na pol milijona dolarjev. Za to svoto je glasoval parlament Nove Zelandije.
PREDNO SE ODLOČITE
za svojo družino sorodnika aH prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar ▼ domovino, da si ga potnik sam kupi, pišite najpr-vo za tozadevna pojasnila na zna-no in nezasljivo tvrdko
FRANK BA1TCTR. 83 CortlandtSt, gts Tork R 1.
LITVINCI SO STRELJALI NA ODPOSLANCE LIGE NARODOV
Varšava, Poljska, 17. novembra. Lit vinske čete so streljale na člane kontrolne komisije Lipe narodov, ko so se vdfcili preko nevtralnega ozemlja med črto generala Zelpovskepa in Litvinei. — Streljali so kljub temu, da so nosili odposlanci belo zastavo.
S£S ESS IS&Š!
DENARNE POŠIUATVE V BTRO, NA GORIŠKO Qf NOTRANJSKO.
Isvrftnjemo denarna irolačila popolnoma zanesljivo" in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po *eli Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ocemljn, ki jc zasedeno po italjanski armadi
Včeraj smo računali sa pošilja trs italjanski h lir po sledečih eenak;
50 lir____ $ 2 50
100 lir____$ 4 40
300 lir .... $12.60 500 lir .... $2100 1000 lir .... $40.00
Vrednost denarju sedaj ni stal at, menja so večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoč« podali natančno mm nu
pni
Mj računamo po enJ istega dni. ko nam poaUni denar doepe f nI«.
Dur nam J« poslati najbolj p« D must I c Postal Money Ordsr. sil pa Vnr Tork 9nk Draft
flHks frank lakes*,
"GLAS NAHODA"
nuOVtNIAN OAILYT
■UmnO PUBLISHING OOMFAIT
Ca eoneratSoel
***** »AKMU. »iiiwii__LOUH mnipik. tiihmh
■Hm* m* iuslnaaa of th« Corporation and Addr«MM of Abo«« Off Vetom
_■ Cortt« Wt Kmt »rouH of Manhatf n. N»w Yorfc city, N. V._
-Ot—	Mwjt v—h	l«v»mil n«dtU lw prunlHw._
to M*o M« w«Us M m OiMMlIii	Km Hmm York «■ oolo M*	«PjM
«» Can««* HJI m pol MKa «Ut Ca pa« lata lu> Za mamnH*« za coto let* tTM Ca *atrt lata_it JO_m px hte_PJ«
•LAI NARODA
(Vole« mt tfta PaoDla) MM M«r»	• k coot Sunday« anfl liMui
_*_>uftacHpt<o«* raarlg HM_
OopM ins pogplaa m o—bpoatl aa na prlcbfujajo. Denar u] aa IlifofoB pdHUatl ao Mmmm O* da« Pri aiaonnaiiM kraj« n&roColkov prosimo, te aa eaa Mi mfl-_aja M^aB—a naznani, da httraja najdamo oaaloniilaL_
OLAI N ARO DA ta a 11 llandt ttrwt. Borough of Manhattan. NavtYart. W. v, _Talaphono: Cartlandt M71_i
domovih.
I
t'dMijc prohibit ije na način. kol pa izvršujejo zvezni prohi-bi.-ij*ki a pent i. je m prohibicijske fanatike vdiko premilo. Pol ep j pretil«.u«v, katere bo predložila vlada kongresu /a ojačenje izvedbe Volsfeadove p«»htavt\ >e bodo pojavdi še nadaljni predlogi pro hibi-j
Najbolj značilni poskus. v katerim >♦* h»»če uporabili z največjo] siKt^tjo dolo<-l»e Vitlmeadovr postave, ki pctmriij^o konee osebne; hv«»t.<>«!»•. ji	stremljenje. tla — razlaga sekcijo 1?1. 2. poplavjp t«, j
postav*- tako. da ima dr žava pravieo zapleniti vsako hišo. v kateri J I i se našlo upijancljive pijač«,	j
Prav kot staplenji'jo oblasti avtomobile v katerih so našle žpa ti «, fiikt hočejo prohibicijonisti rahtevati tudi za plen jen je hiš, v j laterih se je našlo rrf ijančljive pijače. S tako izvedbo onega para-! prafa I »'»-jo vrrči prohibieijs'J fanatiki na mizo svojo zadujo in j n. jnn" nejšo karto. Pri tem pa pozabljajo, da bi s tem povzročili! tiraiistvo, ki l»o roralo imeti za posledico temu primerno napostrej-j vi reakcijo* Kadar je nož preveč ostro na brušen, se gotovo skrha., h dor t i.pne svoj lok preveč, se lahko zdrobi lok v njegovih rokah j
Wrangel kot akcijsko podjetje.
I
Sedi.j je podalo jnuo. kdo je stal pravzaprav za Wranplom in ( z. inrumiMi prizadevanji. da iz Krima ven strmofrlavi boljševifkoj ^ ',idi> \ Riedji. Bila je to nekp francoska akcijska družba. Bil je tej 1"> j proti «.ovjHum na akcije. Podjetje. t«l katerepa so podjetniki 1 r«-i dvoma pričakovali bogate divi lende, je sedaj bankerotno.
Francoska družba, ki si je kupila Wranpla za svoje akcijsko, |mm!j» tjf». j> bita ru *kc francoska družba za izkoriščanje Južne Ru-1 sije in Krima. T'stan*»vljena je bila vpričetku tekočepa leta s kapi i t..fota dvanajstih milijonov frankov. Meti ustanovitelji so se naha-j ji:lii plavni delničarji železnih rudnikov v Krivojror. južno-sapad-j n * <h| Jrkateririoslav* ter premoga rskih polja v l»ot:ee ozemlju
Ti ustanovitelji .delničarji in kapitalisti so pričeli s pomočjo! V% rn nirla * bojnim p«>liod<)Ri, ki je bil videti irprva u pesen, ki pa : •-e je koti.'al -«iiaj s popolnim polomom. <iraft. nezmožnost, ijnbo-Mimn<»il in reakcijo« a ene tfmlfncf, — vse to je predstavljalo pro-' Wkope Wranplovepa podjetja.
Razkritja plede podjetja, za katerim so stali iik /Je, laterih sej i.* imenovala v javno>ti, predstavljajo tudi vzrok, z; kaj se Anplijaj in hotela \ delež i ti te«.»a prijetja. V Londona se plaši sedaj, da An-j_;ija ni priznala generala Wranpla.
Pcljsko-ruska meja.
_
Pri zudajiti mirovnih popajanjih v Ki^i je bd sr< ii eelc vrste za-[ • lev, tH o. ih v mirovnih p*»pnjev, brez dvoma v tepred.ji problem t \/hodnih mej države |»« ljAke.
V	trm vprašanju v» l»ile že sprožt ne razne koiieep"!;', a ne vse-
Prvotna k'»n«*ep<-ija, ki so jo »astopali nekateri p Mitični kropi, je zahtevala- tla bi ae prrbivaleem onih pokrajin, ki so na robu nekdanje PnljJit' iprt-tl delitvami države v iS. st.) vzhodno, od Vladi-J mir.i Votinskefra in Itrevta lJtov^kepa. tlala možno.t. svobodno se i/rerj za pripadnost k Poljski ali k Rusiji, ali pa t >tvariti posebne i eod\i*ne vmesne drŽAVf. Ta rešiltv zadeve, ki bi se najbolj ujemala t načeloin *amodločt>e nanxlov. je zadeli na velike ovire, in ^ i ri, Poljakom neprijazni, so brž to koncepcija evropskemu javnemu mnenju predstavili kot dokaz takozvanepa imperijalizina polj-sk« pa. kakor da se Poljska hofe vrniti k mejam iz leta 1772 (pred j-no delitvijo države).
Ptivsem »Irupo korn-epeijo je predstavljala takozvana "Curso-nova « rta". Ta je i>bxl kabinetnih razmišljanj in spletk zapadnih kapitalistov in sijajno karakterizira neznanje vzho<kio-evropskih r; zruer pri diplomatih entente, tako tla ni mopla ne samo Poljska te < rte priznati za H&erodajno, ampak tudi holjševiki, ki so bili takrat na vrhu krojih uspehov, s»o priznavali, da laka meja dela preveč krivice Poljski.
Cim bliže so bila mirovna popajanja. s tem večjo soplasnostjo h" j« za« t la v poljskem ljudstvu kazati nova mejna koncepcija, ta-kozvana *4linija nemških okopov" ali "linija Pilsmlskepa". Ta kon tepeij* je želela poij^o-rusko mejo videti blizu te erte, ob kateri so emei zadržali svojo ofenzivo proti Rusiji leta 1915.
Po dolpih razgovorih so holjševiki pristali na to črto in vsled tepa je poljska republika dobila približno četrti del teritorija, ki j pa je Rusija vzela pri treh delitvah koncem 18. storetja.
V	atrategi*"nem o*|ru je to edina linija v vzhodnih ravninah, k nekako čuva Poljsko ponovnih prevalov boljševiških: na severu krepi to črto vrsta jezer, na jupu ogromna močvirja; sicer pa so doslej tam fte moene utrdbe, ki so jih zpradili Nemci.
Ko j« propadla koncepcija "buferakih" držav med Poljsko in Rusijo, je moftla Poij&ka* ki mora vedno biti na straži svojih ne-kritih mej, vihodnih in zapadnih, edino tako vsaj do izvestne stop-aje biti zasidrana vzhoda. #
Zakaj poljska politika, mora računati s činjenico, da bo za bolj-ievifko vlado soi^ovua pogodba z "buržujako" vlado komad papirja, ki ga je mogoče raztrgati v ugodnem trenutku.
Ni§ manj&a ni nevarnost, ki more groziti Poljski, od reakeijo-n*rxM imperijalistične vlade, ki bi se ji posrečilo porušiti sovjete.
libesalae Rusije, ki hi sosednjim narodom dopuščala mir-
' no življenje, spada sicer k zgodovinskim možnostim, ali te možnosti dandanes še niso bas preveč realne.
Da se je izbrala prav ta mejna č-ta, za to so povorili polep stra-tepičnih momentov še drupi: Nemci, ki dobro poznajo vzhodne od-nošaje, so se zavedali, da odpovarja črta, ki so jo zavzeli leta '1915, ' več ali manj rneji vzhodne in zapadne kulture, da je zemlja, ležeča na zapad od te črte, v verskem oziru večinoma katoliška, da je v
-	narodnostnem oziru poljska ali stremi k Poljski in da je v ekonom-
•	skem popledu obrnjene k Varšavi in Visli; zemlja pa. ležeča na i vzhcd, je bistveno pravoslavna in se nagiblje k Moskvi in k Dnje-
•	pm. —
(^arskirn vladam se je posrečilo, na enem delu tepa ozemlja, ki se sedaj vrača k Poljski, po stoletnem pritisku in omejevanju polj-skepa življa precej zabrisati njega poljski značaj. Vsled te politike se poljski narod duši v svojih mejah; nekate-e poljske pokrajine j spadpje k najgostejše obljudenim pokrajinam v Evropi; mnopo Po-
-	Ijakov se je preselilo v Ameriko aU hodilo na sezonsko delo v Nem-
-	čijo, do«"-ini so tukaj z.a Bupom kraji, kartior so umetno uvažali vzhod-!ne koloniste, prav redko obljudeni, a Poljak se tukaj ni smel na-
J seliti.
Pa evo, obenem z umikom ruskih vojsk h't a 1915 je odšlo iz
. teh pokrajin tudi prebivalstvo, ki pa je politika naplavila tja, in
! se ni več vrnilo. Iz oken, vlaka, hitečepa na vzhod od Brest-Litov-•	I
skepo, vidiš pravo pustinjo kjer na nekdaj obdelanih poljih raste,
'mlada šuma; ostala ,ie v teh okrajih komaj polovica predvojnepa
prebivalstva, vse ostalo se je bilo vrnilo v Rusijo.
Baš ta zemlja je Poljski neobhodno potrebna, da tam naseli vi-ištk svojega prebivalstva; ta zemlja je potrebni, da more država iz-■ vesti aprars a reformo, kakor jo je sklenit varšavski državni zbor.
r '
•	j -----
Dopisi
i _______
Gowanda, N. Y. ]
J Čeravno je tukajšnja slovenska (naselbina precej velika, se malo-(kdaj kdt> oi»Ia>i, tla bi jK»rt>čal v j časopisih, kako kaj živimo tukaj, j Delavske razmere so bolj slabe, .se že vidi, da se zima približuje.
V društvenih ozirih napredujejo: o dobrt>. Imamo dve društvi, enega JSKJ. štev. 89 in enega |SNPJ. št. 325, tako da iinii vsak rojak aH rojakinja priliko se zavarovati za slučaj bolezni ali po-I nesrečen ja.
Vstanovili smo tudi klub S. D. j leta 1918. z namenom, da deluje j za to, da bi si zgradili v tej naselbini Slovenski D<«m. Od tepa jča>a, ko se je zač-elo delovati za , to. pa do danes se je nekaj že naredilo v korist S. D. Zemljo smo ! kupili in plačali in denarja imamo ludi že nekaj na strani v ta na-! men. Po tem načrtu, kakor smo j delali dozdaj, da plača vsak član se nam ne obeta veliko več j napredka. Slikal sem, da bodo uradniki S. D. preskrbeli delnice! I po Moje mnenje je. da bomo! jz delnicami bolj napredovali ka-jkor dozdaj. Seveda bo še treba veliko dela in truda, predno bo
I Slovenski Dom postavljen. Malo več apitaeije bo treba od strani članov in bo tudi več napredka, i iz starega kraja je prišlo že več Slovencev v našo naselbino in tu-; di nekaj deklet je prišlo. Kakor i se .sliši, nekaj deklet ima pa še j priti, tako da fantje smo zdaj že brez skrbi, da deklet ne bo primanjkovalo.
j Fantov dosti, doklet tudi. po-1 roke pa nobene. Vzrok najbrž bo j la, da fantje smo preveč mrzli. [Saj nas je veliko takih fautov, ki ta dolgočasni samotarski stan že j »lost i dolgo prenašamo, bi že lah-j ko stopili v zakonski jarem. Kanit je, korajžo, da bo tudi kaj ohce-Iti! Ta naša. naselbina je že tako na slabem p lasu. da dekleta počasi možijo. Če bomo tako počasni v tem oziru kakor dozdaj, jo bomo pripravili še bolj ua slab gias.
Pozdrav vsetu Slovencem in Slovenkam širom Amerike.
Jernej Simnovee.
Milwaukee, Wis.
Jaz kot katoliški mladenič ter naročnik lista Edinost hočem nekoliko pojasniti slovenskim družinam v Ameriki, kako in kaj je; uart^dil dobro znani duhovnik) Kazimir z Mr. Johnom Kovaei-j čem, organ istom.
4
Iz Sle?
Miha Veroviek umrl. j
Zastavonoša ljubljanskega Sokola je padel nenadoma v grob. j Nikdar več ne bodo gledali junaškega Mihe z visokodvignjenim. ponosno v vetru vihraj oči ni pra-i porom samozavestno korakati na čelu sokolskih polkov. Bila sta dva brata orjaka. Anton in Miha. i Oba vesela, dovtipna, vsekakor simpatična, povsod dobrodošla, dva nepozabna predstavnika, pristno slovenskega humorja in dobrodušne iskrenosti. Za Anto-j nom se je odprla pri slovenskem gledališču vnel, ki je ne izpolni ie dolgo, dolgo nihče Teč, in za'
| Prod enim letom ga je Kazimir na vse mogoče načine* prosil in -silil, da naj pre iz Milwaukee k njemu v Chicatro k slovenski cerkvi sv. Štefana za organ i sta. Nje-J mu je bilo precej težavno iti od( tukaj, ker je imel precej dobro! službo pri cerkvi sv. Imena Jezu-' sa. dva pevska društva in tudi precej dobro delo v tovarni. Veti-1 no in ved i to ga jo naganjal in prosil in Žalibog on se je vjel na Kazimirjeve limanice. John ®e je' podal k njemu s sedmimi liedo--rastlimi otročiči, kakor tudi s so-j progo s trebuhom za kruhom. Kar. je pa naredil organistu za obletnico dobro prefrigani katoliškij pastir Kazimir, je vsakemu za-, vednemu Slovencu dobro znano ; On ga je odslovil iz službe. Orga-j nist je bil tukaj v ilihvaukee d«>-| ber prijatelj in dober katoličan.1 On je rad delal za napredek naj-! sibo v katoliškem ali v narodnem pogledu.
Zaradi tepa. dragi farani cerkve sv. Štefana, pro« s takim pa-j stirjem! Taki pastir dela samo zu( svojo malho in za hudiča, nič pa ne za Boga, kakor tudi nič za u-ibogega trpina. Proč ž njim!*
Zaradi tega bi jaz vsem naroč-j , nikom listt»v Ave Maria in Edinosti strogo rekel: Proč s takim, listom! V peč ž njima! Ta dva li-, ista res lepo pišeta, ali samo za 1 Kazi mir je vo malho,- ne ]>a tebi.; dragi rtgak, v korist, pač pa tebi j škoduje.
} Jaz imam tudi list Edinost, pa' !prosim urednika Kazimirja, da mi j pa več ne pošiljate, j>ač pa pa t)b-| držite za vašo prefripano meš«'ta-jfijo. Mene ne boste več slepili z j vašim listom! Kako more menej 'tak urednik, kot je Kazimir, po-jučevati o kattdiški veri, ako je j sam ne zna? Ali je Kristus ne-jdolžne otroeičke od sebe odpa-jnjal. ali jim je kruh jemal, ali je ljudi na limanice lovil? Prosim. gosp<^d Kazimir, v kateri katoliški gimnaziji ste se tako lepo učili katolisike vere? .
Kot kattdiški mladenič bi Kazimira lepo prosil, da naj. ako je katoliški pastir, organistu vso selitev in stroške iz Milwaukee v Chicago povrne. Najrajše bi videl, da ga nazaj pripravi, ker tukaj ima se vedno svoj kruh.
Toliko v pojasnilo slovenskim .duhovnikom po širni Ameriki, da [ bodo še bolj poznali dobro pre-jfriganega ptička Kazimira.
M. Potokar.
veiiije.
j Miho je zazijal prepad, ki se ga ne premosti tako kmalu. Leta 1867. j se je narodil Miha kot sin ljubljanskega umetnega vrtnarja. Po-jsečal je realko, a že leta 1887. jo ^moral k železniškemu in brzojavnemu polku. Ostal je ondi do leta
!1890- Nato je bil poštni pomožni uradnik v Beljaku, Brueku na t Muri, v Gradcu in Mariboru. Ko j se je naveličal tlaČaaiti, si je po-Iiskal zasebne službe; od leta 1898. je bil upravnik "Slovenskega IA-jsta**, obenem pa izvrsten knjigovodja raznih zasebnih industrijskih podjetij, dokler ga ni L 1900. župan Ivan Hribar pozval v mest-
Peter Zgaga1
D'Annunzio hoče postati menih.... To. je približno še edina stvar, katere ta prismojenec do-
sedaj še ni poskusil.
• • *
Odkar je bila v Chieagc uvedena prohibicija, je še enkrat toliko možkili. ki pretepajo svoje boljše polovice.... Eno zabavo mora človek vendar imeti, — bi rekel kak sovražnik žensk.
*	a #
Senator Borah je označil blokado Rusije ;:a največjo neum-i ost. Neumnosti so vendar tukaj za to. da jih človek napravi,
*	a *
Vsak dobrotnik naj pred svojo smrtjo naroči veliko in prostorno trugo.
| Ta pa zastran tepa, da se bo
lahko obračal v nji.
*	*
Neka francoska deklica je do-st-pla nov rekcrtl. Pri tekmi je skočila en meter in dvainštiride-sc« centimetov vUoko.
Bojte se jo. fantje. Ne poročite se žnjo. Ta bo znala presneto dobro skakati čez plot.
*	a *
Predno je gospod Wrangel od-/potoval s Krima, sta mu Mr. Troc ; Li in Mr. Lenin priredila velike . I akljado.
■I
[ Teh čevljev pa ne maram. Pre-t c/ki in preveč špičasti.
—	Gospod, le vzemite jih. Le-i tos so ozki i:i špičasti v modi.
—	Že mogoče, tod* jaz imam
-	^e vedno take noge kot lani.
il • ^ • *
' — Jaz sem srečal danes z jutra, j vašo ženo. "i — Mojo ženo? 'j — Da.
[j — Kaj je ra rekla? li — Niti besede.
—	No, potem pa ni bila moja : žmia.
} — Zapri okno. zunaj je mrzlo i Mlada žena pa je zaprla in re
ji Ua:
—	AH misliš, da bo sedaj za
Inaj porkejše'/
*	.* *
J Na konferenci Lipe narodov \ /Ženevi je 241 delegatov. Med nji . mi ni niti eden v uniformi.
To je jasno znamenje, da vlada 'sedaj militarizem v eivilu.
J	• * *
Wilson ni osamljen. Veliko to--1 varišev ima, ki niso dosegli svo i jepa življenskega cilja. To so ^ .jprvi vrsti: Venizelos, Pailerew i f ki, Poincare, Kornilov, Kaledin ! Kolčak. Judenič, Denikin, Pi!-lis-idski, Malino ia Wrangel. i ' * * Nekdo poroča:
—	Tukajšnja slovenska godba s'je priredila koncert. Vse je bik 'jdobro in lepr>, samo godci so ma
-	lo preveč naplas iprali. Tak< 1 plašno, tla se v dvorani niti pogo
varjati nismo mogli.
* * *
Drupi piše:	*
—	Zadnjič prem po precej tem-. ni ulici. Na nekem kornerju sc
stali štirje pijanci in peli ameri sko himno. Šel sem mirno mimo " po stopi eden pijancev k meni tei me vpršaa, zakaj se ne odkrijem Oni trije so tulili naprej, jaz st Ta nisem hotel odkriti. Slednjii s«, mi izbili klobuk z plave ter me pretepli. Ali je bila moja dolžnost odkriti se?
;
Po mojem mnenju ne. S tem, da se niste odkrili pijancem, ste pove-
ličali ugled Amerike.
* » *
Zadnič sem bil pri Italjanu na enajsti eesti. Vino prodaja, in vino sem pil.
Čndno vino, zahrbtno vino. Izdajalsko kot italjanski narod.
no knjigovodstvo. Bil je vesten, nadarjen in z vsakomur prijazen uradnik. Vršil je računsko in bla-1 gajniško službo. Zadnji dve leti je bil kot bivši mestni računski nadrevident obenem blagajnik pri mestnem užitninskeni zakupu. V novi poklic se je zagnal s pravim 1 fanatizmom. Hkratu je vršil posle ubožnega očeta za vodmatski okraj ter bil predsednik političnega in izobraževalnega društva JDS v Vodmatu. Ustanovil mu je lepo knjižnico. Deloval pa je še po raznih drugih društvih kot neumorno priden, iniciativen m
j vztrajen odbornik. N'j ego v a agi- l: tatorska sila je bila nedosežna. i
t Glavno delo je v svobodnih unah posvečal Sokolu, ki mu je bil pri-Irastel na dušo in srce. Udeleževal 1 se je vseh zletov, vedno podjeten i in temperamenten, ter je nosil na t poslednji poti svojo ljubljeno za-j] stavo neštevilnim sokolskim bra- j ■ torn in sestram. I^ani je začel hi-ji I rat i. Odpovedal mu je glas. Ali < '.se ga je lotil isti črv v grlu, ki je^ ► ugonobil brata Antona ? i	J
Poroke.
Poročil se je v Brasloveali Stan-. ko Virant. glavni urednik "Jugo-J slavi je", z Maro Omladičevo. j J Poročil se je Fran (»olob, mesar j j in posestnik v Ljubljani, s Pavlo j Plambergerjevo. jI f Poročil se je Vinko Maner, že-leznični uradnik, z Vido Vrezec,I učiteljico v Grabštanju. } Due 20. oktobra se je poročil Mirko Duje, učitelj v Murski Soboti v Prekmurju, s 1'avlo Kraču-novo, hčerko veleposestnika in " trgovca v Žrečah pri Konjicah.
*	Rodbinska tragedija na Štajer-
skem.
Pri Sv. Trojici v Slovenskih
*	goricah se je od i pral a rodbinska j tragedija, ki je imela tudi sicer (zanimive posledice. Prijatelj Ktn;-
-	bekove žene je ustrelil njenega
-	moža v trebuh, da je pozneje v o bolnišnici umrl. Njegovo truplo:
' so pripeljali k Sv. Trojiei ter je ! prišla k pt»grebu t tuli požarna! . hramba iz Sv. Lenarta. Ta p«»žar-'iia hramba ima zastavo še iz.av-; 'strijskiii časov in tudi sieer je še popolnoma avstrijska. Zato sj* se tt Slovenci udeležbi te požarne j hrambe uprli, poveljnik jo je pa j le pripeljal na pokopališče, kjer j se je postavljal s svojim nem-, škim poveljevanjem.
Skrivnosten umor srbskega vo-jaka.
'* Mar burger Zeitunp" je pri-| nesla nedavno \t»st. da je umrl v a bolnišnici neki srbski vojak ter je trdila, da gre za ljubezensko tragedijo. Ugotovilo, pa se je nak->- nadiio >ledo)'*e: Srbski vojaki st> !- .pobirali na posestvu barona {Zuickla jabtdka. med njimi je -i bila tudi neka ženska. Ban »novi' .uslužbenci s> hoteli vojake pre-, ;«mati, kar jim pa ni posrečilo«! v Naenkrat je počil strel in eden iz j. med vojakov se je zgradil zadet« od krogle na tla. Prepeljali so ga a v bolnišnico, kjer j*- umrl. Sedaj! se je ugotovilo, tla j- pošiljal notice t> tem srbskem vojaku v Mar-! burger Zeitung baron Zivickelj !sam ter se sklepa iz tega, da je' ^ i»aron v tej stvari sam prizadel. I
Ljubeznjiva žena.
V Zetalah na Štajerskem sr» ' orožniki aretirali Terezijo Kitako-! vo. ki je osumljena, da je svojega! moža Jf»žefa umorila. Moža s > na-' |šli lf», oktt»bra mrtvetra. Imel je! d (več ran na glavi in na vratu. Svo-j 0 j jo dejanje je baje orožnikom že i
-	priznala, češ. tla pa ni marala, ker] C,je bil mnogo starejši od nje. Preti' >-5možitvijo je bila Terezija Kitak'
«"laiii«-a Marijine družbe.
I
_ Italjanska predrznost v Bohinju
Iz Bohinjske Bistrice poročajo:
0	Ttaljani postali, odkar smo iz
jjgubili Koroško, zelo predrzni,
jTSrez f»zira na demarkacijskti Trt -} - . ' ' zahajajo v nase kraj«- brez v-^i-
| jke«ra dovoljenja in potnega lista
j Ta italjanska predrznost je vzrok.1
.'da se širijo med ljudstvom govo-
u t rice o italjanski okupaciji Bohi-;
e nja. Na meji je premalo jugoslo-j
^ vanskepa vojaštva.
Roparji na dela.
a Y nedeljo 17. oktobra zvečer se
-	je izvršil velik r«»p v hiši Novak.j podoniače pri Jureču, na cest i iz j Ž i rov v Rovte. občina Žiri. blizu
a demarkacijske črte. Okrop 9. zve-
-	čer so vstopili štirje neznani mož-j |je v hišo. ki je znana daleč na
.'okrog kot bogata. Nastavili so Jrainokres na gospodinjo, ki je _ j vdova, ter na druge z besedami: "Kdor se gane, bo takoj mrtev!"'
1	Dva od njih sta hitro preiskala _ hišo in pospravila denarja t»krojr i 100.000 kron. med tem 90 zlatni-[ kov po 20 kron. Po izvršenem rt>-j l pu so izginili v noč. O n^ih še ni] r nobenega sledu. Omenjena hiša; i stoji na samem, četrt ure od de-
-	markacijske črte. Tatvine, ropi in', i vse slabo, o čemer ni bilo predi
-	vojno nobenega Fledu v teh kra-i jih, so danes -posebno ob demar-e kaciji nekaj vsakdanjega. So po-b aledice vojne, iz te nastalega tiho-
-	tapstva in ia. tega izvirajoče dela-
l mržuofiti. Nespametno je tudi, do 1
iranijo ljudie toliko denarja dona namesto v hranilnicL
Tatvina zlatnine.
Podnajemnik Ilektor Travaglia z I»ulja je ukradel svoji gospo-linji; delavki v tobačni tovarni Veži Bežck, stanujtiči na Kon-. fresnem trgu št. ;5 a* Ljubljani, mn'»po zlatnine, briljante in več cekinov v skupni vrednosti 12 ti-soč 800 kr«»n. Travaglia je drago-eenosti zakttpal na R>žuiku pod nekim drevesom. Bil je aretiran in izročen sodišču. Travaglia se je izdajal za trgovskega zastopnika neke tržaške exportne firme.
Jožef Seliger,
voditelj nemške soeijalue demokracije na Češkoslovaškem, je po
kratki bolezni umrl v Toplicah.
•
Potres razrušil mesto.
Madridski Jisti objavljajo brzojavko iz Lime, da je potr"*s razrešil mesto Santa Lucia. Al rt vili več sto oseb.
Samomor ruskega princa.
V hotelu "Union"' na Dunaju je izvršil samomor ruski princ Josip ZavisTjanov. rojen leta 1SS5. v Saratov u. V vojni je služil kot častnik in prišel v vjetni-štvo. Samomor jt izvršil kakor pravijo njept»vi prijatelji. k»-r pa je hudo bolela kriva obdolžitev tatvine s strani nekega tovariša.
0<CZXX)^ZXKXIZ>C
I KAKO SE UČITI ANGLEŠKO
Vzemite v roke angleško knjigo ati iaopj. beletnico (note-book)
fn angle4ko-«loven*ki besednjak, ki ga je »estavn dr. Kern. Vsako neznano ing:ciko besedo poglejte v besednjaku, kako se Izgovori In kak pomen ima: zapiiite neznane besede v beležnico in jih večkrat ponovite. V nekaj mesecih boste fmell lep zaklad besed, katerih bi ne dali za stotine denarja.
Jesenki in zimski večeri so ket nalašč za učenje. Vsaka slovenska hiša bi mora'a imeti la be-sednjak. Naročite ga na sledeči na-slov:
Dr. F. J. Kern
6202 St. Ck.ir Avenue CLEVELAND, OHIO.
Cena besednjaku je (5. — Istotam lahko naročite n $1.25 Zormano-ve pesmi, ki vam bodo ugajale.
'-	[PS
f
NAZNANILO IN ZAHVALA.
I Tužnim >reem naznanjam vsem :Sor»»dnikotu. prijateljem iu znan-ceiu žalostno vest. da mi je po 11-!tedenski bolezni za večno zaspala dne 10. novfjibra ob 12.1.J opoldne moja preljutbijeua soproga
HELENA UHERNIK. Pt»kojnica y- bila rojena lbpa j maja l^si; v št. Petru pri Novem mestu. Naselila se j»- v Ztlruženih državah 1!' julija 11120 tt-r je po j tritedenskem bivanju tukaj zl»t>-lela za žtdodčm, boleznijo, kateri je tudi podlegla. Na mrtvaškem odru j»* ležala pri mojem bratu L. Chcrniku, od kjer je bila tudi ]»»> njeni volji t. j. p«» katoliškem obredu pokopana na Kcononiv pt»-kopališču, kjer že veliko Slovencev počiva.
Tem potom se najtopleje za.liva-ljujeni vsem rojakom in rojakinjam. kateri so bili za ča>a bolezni lnojf* žene v pf»m'»<"- ter jo obiskali v bolnišnici in me tudi tolažili doma v uri žalosti. Zahvaljujem se vsem rojakom in rojakinjam za prekrasni venec, po-sebno pa prijatelju Franku Jakše kot nabiralcu za venec. Enaka hvala tudi prijateljem Josipu Ko-šele. Frideriku Ogulin in Josipu. Zettel ter sploh vsem. kateri so se pogreba vdeležili. Post bin* se pa zahvaljujem rojakinjam fit-r-trudi fhemik, Mariji Rosenl»er-ger in Kozaliji Srnčič. ki so ji bile v postrežbo za časa njene bolezni, kakor tudi družinam L. Uhernik, Frank Rosenberger iu Anton »Mjmrak zh krasne vence ter sestric ni l.iariji Nagelj in Franku Susman. kakor tudi vsem pogrebcein in n<»silcem vencev.
Tukaj zapušča mene žalujočega soproga, v stari domovini pa mater, dva brata ia štiri sestre.
nepozabljer.: žena, naj bo lahka ameriška zemlja, počivaj v mira in ve<'na luč naj Ti sveti!
Žalujoči ostali r
John Uheraik, soproff. Ambridge. Pa.. 14. nov. 1920. (17-18—11)
GL*A»S NAKUUA, 18. NOV. 1920
iUQUO HIB*]IlTOLMr J EIH B T E
miFOVUKHl LKTA ISM.	OLAVMI USAD ELY, UU.	mCSPOBIBAHA LKTA 1fO>
M nif"	*****	j
nrt-lfll i nmtii ROVilftli.UNOB I. FOIHTA. Hi m » j
Bok 281. OmimiiH, Pa	DtmmooO, Waafe.
PodprwlMd.: LCK/IB BAl^lIT. Vat LEONARD SLJLBODKX. la «• j
108, Piv fan Urmia, a	__I
Tajali: JOBMPB PI8HLIK, ■) lOHM BUPNDL, ft. 8 >d K ■*!•
Bl«caJmlk: O BO. L BIOBGB. ■}.	n u	__
ixK) JOH11 PLjL0Tm ^	AW, *
U OUOTIUA Sallda. OoU.	jo^Tm^UB. (M-2m in, DM
frU,Bl ...........MATT. POOOBBL43, t W. 8Hliil »
D»- JOB. f. flKAHEK, BtB BL OftU l^lWrm HL
BMC a. 1, PlttabortB. Pm.	■fcHnifcl
____BUDO LP PBBDAB. KM tl Ha
■■•»■■•I-	areno«, Cleveland. Obta.
7Q3LB S0U£B. Kj. MIbimii«!	HUNK BCHABHL MM Wufeta0»
AJPTHOWT MOTS. W41 4t«M IL rit.. Dearer, Ooia
Bo. (micMPO. DL	UBEOOB KREACIJE, <«T m H Af|
I TAN VABOGA, S12S Hatroaa Altay ; Johnatown. Pa nttBVfft, Pa	I iadnotlno giaaUo: "8L4I lAXODi
Vm atrarl nnyii m sndnUi adav kakor todl denarna poflUJmtav m m poAUJaJo m §!■ iniB" KJmlka Vm prltoSbe na] m poSUJaJo na preda« ■a« pMiiiianf odbora Pro8a> aa ^mhw novlb Qanor In aplok ran adxa aMka aprlflarala aa naj poWjaJo mm rrbomeca adravnlka
jQCoaloranafem KatollHa Jadaota aa prlporoCa raem JogMlortMa a aHQaa prlatop. Jadaota poaJnja pa "National Fraternal Oongraaa" laatrlal tn-rrj— tag okrog 9800.000. (trfvtotiaoC dolarjev). Bolnim* podpor, m In piwn fain Je laplafala la nad poldrugi mlLJoo dolarjev. Jadnat ■taja okras * tlro« r-Jnlb Baaor(loa) ta okroc 8 tlaoC otrok v Mladinakat oddelka. Drnatrm Jedaota aa nahajajo po camlb alorenaklh naaefMnal Tam. kjer jih Aa al. priporočamo Tatanorltev norih. Kdor 8eU poeta ti da naj aa iflaal pri tajnika biltaeca dm**^a J8KJ. Za ratanorlter norih d mit* aa pa obrnite na glamasa tajnika Noro drnltro aa lahko vaaaort a • Hand 8ta»taantf.
IZ URADA OLAVNFGA TAJNIKA.
Ass. št. 268.	Ely, Minn., Nov. 1, 192.
Poročilo umrlih čianov in članic, katerih posmitnine so bile nakazan« tekom meseca oktobra 1920.
i
1'rnrli brat, Martin Ovsin, eert* št. 155S4, član društva sv. šte-fana, št. J ti, Pittsburgh, Pa. 1'mrl dne 22. julija 1920. Vzrok smrti: ubit v kamnolomu. Zavarovan j«- bil za .+1000. Pristopil k Jed not i dne 5. septembra 1912/
1'mrla sestra. Konstantina Pire, eert. št. 1VMI4, članiea društva sv. Jarie/.a Krstnika, št. ,*17. Cleveland. Ohio. 1'mrla dne 27. septembra 1M20. Vzrok smrti: jet^ka. Zavarovana je bda za $1000. Pristopila k »lednot i dne 25 februarja 1 1 L!.
I mrla sestra, Marija Birtič.. eert. št. 15*05, članiea društva S\, Koka, št. !*4. \Vaukegan. 111. 1'mrla dne 2."». avgusta 1920. Vzrok smrti; srčna bolezen. Zavarovana j«1 bila za $."»00. Pristopila k Jod-roti dne l:i. novembra 1912.
Inula s«>ira, M iry Kratofel, »-erl. št. X»s9, članica društva Sv. Cirila in Metoda, št 9. Calumet,, Mi« h. 1'mrla dne 14. septembra 1920. Vzrok smrti: t:melm!. Zavarovana je bila za $500. Pristopila, Jednoti dne 18. jai.uetja 1./07.
I mrli brat, dolin Boštjančič, eert. št. 12252, član društva Mari-,,a Pomagaj, št. 42. Pueblo, Colo, l inrl dne 4. oktobra 1920. Vzrok »mrti: zastrupi jen j«' Zavarovan je bil za £1000. Pristopil k Jednoti dne 16. oktobra 1909.
Cmrii brat, Jakob Mlinar, eert. št. 1220, član društva Sv. Jo-< Ia, št. 53, Little Fails. N. Y. Cnirl dne 11. septembra 1920. Vzrok smrti: bolezen na j-'trih. Zavarovan je bil za $1000. Pristopil k Jed-l.otl dne 14. deeemhra 1909.
I "mrli brat. Josip Om»*rzal, «-»-rt. št. 141:**. član društva Sv. Frnn-čiška, št. HO. MeKinlev, Minn. Cmrl dne 9. septembra 1920. Varok smrti: pljučnica. Zavarovan je bil /a $1000. Pristopil k Jednoti dne 21. junija 1917.
liurli brat. Math AI purr. eert. št. 19086, član društva "Dani-<a", št. 124, ha Salle, III. l itul dri" Is. avgusta 1920. Vzrok smrti: ii I »i t v premogokopu. Zavarovan je bil za $1000. Pristopil k Jed-noti dne 24. maja 1"917.
k
Tekom meseca oktobra se jc izplačalo kakor sledi:
Za posmrtnine članov in člauie ........................$ 6 .">00.00
/a bol. podpore, op< ra' ije in drujre izredne pulpore____$ 4,818.58
Za bolniško podporo, operacije in odškodnine za mesec .
»eptember .....................................4,124 £6
Skupaj za september iti oktober... .$15,443.44 Joseph Pishler, gl. tajnik.
PEEMEMBE ČLANOV IN ČLANIC ZA MESEC OKTOBER 1920
Društvo sv. Cirila in Metoda, štev. 1, Ely, Minn.
Pristopil: Frank Gainer lin, 04; 20717; 1000; 16. Suspendiran: Frank Uren, 6T»; 13192; 1000 ; 45.
Društvo Brca Jezusa, štev. 2, Ely, Min. Pristopili: Anton Plut, 02; 20749; 1000; 18. Ignacij Plut, 04; 20738; 1000; 16.
Suspendirani: Frank Jamnik, 94;15863; 1000; 18, John >^kas. 82; 18570; 1000 ; 34.	v
Društvo sv. Barbare, iter. 3, La Salle, ITI Prwtopila: Margareta Brezovar,-1871; 20745; 250 ; 49.
Društvo sv. Mariji Pomagaj, št. 6., Lorain, Ohio. Pristopila: Alojzija Mah nič, 1888 ; 20746; 1000 ; 32.
DroŠtro sv. Cirila in Metodo, it. 9, Calumet, ifach. Umrl: George Strucel, Sr. 1860; 920; 1000 ; 44.
Društvo sv. Joafa, it. 12, Pittsburgh, Pa. Pristopili: Jennie CvTlbar, 04; 20733 ; 500; 16.'Mary Baznik, 90; 20732; 1000; 26. Joaeph Jeke, 94; 20731; 250; 26. Carolina Menil jak, 01; 20730; 1000; 19.
Dmitvo sv. Alojzija, itev. 13, Baggaley, Pa. Huspendiran: Fabijan Ca%8r, 1809; 18713; 1000 ; 25. Društvo 8v. Cirila in Metoda it er. 16. Johnstown, Pa.
I*ristopili: Frank Loparae, 1904; 20763; 1000; 17. Rose Klučar, 1896 ; 20762; 1000 ; 24.
Pristopila k dr. Sv. Janeza Krstnika, st. 37, Cleveland, Ohio. F h zn beta Gabrenja, 1872 ; 8551; 500; 34. Louls Gabrenja, 1902; 19860; 500; 16. Frank Gabrenja, 1873; 12<M; 1000; 27.
DrBštro sv. Akacija ttarv.lA, Rock Springs, Wyo. Printoplft: Mike VrnnWx, 1884 ; 20747; 1500 ; 36. Ana Vranirii, 1892 ;	1500i 28.	..........-
* ' * *" f	-im —«»	»	J
Suspendiran: Anton Križnar, 1882; 11300; 1000; 27. Društvo sv. Jurija, itev. 22. 8o. Chicago, 111.
1 Zopet sprejeti: Frank Kovačič, 1S63; 7146; 1000 ; 44. Jakob j Tekavee, 187S; 13552; 1000 ; 44. Frank Velkaverh, 1892; 13492; 1000 ; 37. Louisa Tekavec, 1888; 16407; 1000 ; 25. Pristopilat Ana Vogel, 1886; 20718; 1000 ; 34. Pristopili k dr. Sv Jožefa, št. 20. Gilbert, Minn.: Anton Kušlan 1889; 18731; 1000 ; 27. Ana Kušlan, 1896; 19309; 500; 21. Društvo sv. Štefana, itev. 26, Pittsburgh, Pa. Pristopili: Joseph Žigan, 1876; 20751; 500 ; 45. Mary ValeneJe, 1904; 20750; 1000; 16.
Zopet sprejet: Martin Deželan, 1874; 19540; 1000 ; 43.
Društvo sv. Jožefa, štev. 29, Imperial, Pa, Odstopil: John Petek, 1891; 14886; 1000 ; 20.
Društvo sv. Jožefa, itev. 30, Chisnoim. L—a. Pristopila: Apolonija Sajevec, 98; 20752; 1000 ; 23. Pristopil k dr. Slovenski Bratje, št. 130 De Pue, 111. Jolm Zla-torepec, 1887; 11024; 1000 ; 21.
Pristopil k dr. Sv. Jožefa, Št. 20. Gilbert. Minn., Jakob Zrnc, 1888; 20078; 500; 31.
Premenil zavarovalnino z $1500 na $1000: Jožef Globokar, 1879; 392; 1000 ; 41. Premenil zavarovalnino iz $1000 na $250: M. Kočevar, 7365; 250 ; 33.
Društvo sv. Alojzija, itev. 36, Conemaugb, Pa. Pristopila: Apolonija Prosen, 1885; 20739; 500 ; 36. Premenil zavarovalnino od $500 na $100: Mihael Režek, 1884: 18017; 1000 ; 36.	h
Premenila zavarovalnino od $500 na $1000 Terezija Spendal, 1886; 9343; 1000; 35.
Društvo sv. Janeza Krstnika, štev. 37, Cleveland, Ohio. Pristopil: Jernej Felieh, 1901; 2749 ; 500; 19. Zopet sprejeti: Dominik Blatnik, 1889; 12740; 500 ; 21. Jakob Grbee, 72; 16607<1000 ; 41. Valentin Kordoni, 87; 18515; 1000 ; 29. George Keliopija, 96; 19287; 1000 ; 23. Karol Jarc, 75; 2672; 500: 28. Joha G ril, 86; 19997; 1000 ; 33. Karolina Velikonja, 1900; 20259: J000; 19.
Suspendirani: Blaž Godce, 1S88; 5495; 1000; 19. John Kochc-var, 77; 19294; 1000 ; 26. Fran Volk, 85; 14361 : 1000 ; 26. Umrla: Konstantina Pire, 1889; 15064; 1000; 23.
Društvo sv. Barbare, štev. 39, Roslyn, Wash. Suspendiran: Florijan Briški, 1888; 10043; 1000 ; 21.
Društvo sv. Marija Pomagaj, št. 42, Pueblo, Colo. Pristopili: John Pernich, 1879; 20753; 1500; 41. Paul Popovič 1904 ; 20754* 1590; 16.
Umrl: John Bostjaneie, 1879; 18253; 1000: 30.
Društvo sv. Jurija Vitezi štev. 49, Kansas City, Kan. Pristopil: Henry Milieh, 1884; 20741; 1000 ; 37.
Društvo sv. Petra in Pavla, štev. 51, Murray. Utah. Zopet sprejeta: Lucija Starčevieh, 1884; 9731; 500; 22.
Društvo sv. Jožefa, štev. 52, Mineral, Kansas. Pristopili: Anton Urh, 1897; 20735; 1000: 24. Andrej Dobro volje*, 1903 ; 20726; 1000; 18. Frank Verbič, 1903 ; 20727: 1000; 17 Zopet sprejet: Joseph Simonieh, 1876; 17762; 502; 38. Umrl: Jakob Mlinar, 1877; 1220; 1000 ; 32.
Društvo sv. Frančiška, štev. 54, Hibbing, Min« Suspendirani: Steve Ribar, 1886; 18519; 500 ; 30. John Debeu< 1872; 13676; 1000 ; 38.,
Društvo sv. Roka, štev. 55, Uniontown, Pa. Georjre Galinae, 1881; 20710: 1000: 39. Suspendiran: Marko Rudman, 1896; 19808 ; 500; 22.
Društvo sv. Jurija, itev. 61. Reading. Pa. Suspendirani: Joseph Kašmerl, 1872; 18738; 500; 44. Jakol Luzar, 1880; 20664; 1000 ; 40.
Društvo sv. Flori j ana, št. 64, So. Range, Mich. Suspendiran: Luka Pleše, 1886; 1S290; 1000 : 20.
Društvo sv. Petra in Pavla štev. 66, Joliet, DL Pristopili: Martin Žugel, Sr. 1903; 20744.- 1000: 17. John Tom ko, 1889;20742; 1000 ; 23. Lillian Tomko, 1900; 20743; 1000 ; 20. Društvo sv» Janeza Krstngta, štev. 71, Collinwood, O.
Zopet sprejet: John Črniko, 1883; 15292: 1000: 29.
Suspendirani: Frank liališ, 1884; 12546 ; 500; 26. Joseph Jerman. 90; 19486; 1000 ; 27. Štefan Pular. 74; 17744; 1000 ; 40 John Rozman, 84; 17290; 500; 27. John Stinčie, 75; 18716; 500
43-	*	;'n^iiit?!!!
Društvo sv. Barbare, štev. 72, Taylor, Pa.
Prestopil k dr. Marija Zvezda, št. 32. Black Diamond, "Wash Rajmond Kla nik, 1891: 18271; 500; 24.
Društvo sv. Resnega Telesa, itev. 77, Oreensburg, Pa. Premenil zavarovalnino iz $250 na $1500 John Krofina, 1893; 19915; 1500; 27.
Društvo sv. Alojzija, štev. 78, Salida, Golo. Pristopil: Frank Glavan, 1904; 20728; 1000; 16.
Društvo rv. Barbare, št. 79, Heilwood. Pa. Prestopil k dr. Sv. Alojzija, št. 36, Conemaugh, Pa., Anton Ro-vanšek, 1872; 2611; 1000; 32.
Društvo sv. Jerneja štev. 81, Aurora. HL Pristopil: Frank Zakovšek, 1904 ; 20734; 1000; 16. Suspendiran: Frank Grzinič, 1880; 19205; 500 ; 37.
Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 82, Sheboygan, Wise. Odstopil: Joseph Grgič, 1899; 18656; 1000; 17.
Društvo sv. Martina, štev. 83, Superior, Wyo. Črtan: John Rokovina, 1888; 19621; 1000 ; 30.
Društvo sv. Jožeta, Štev. 85, Aurora. Minn. Suspendirani: Joseph Koehevar, 1896; 19501; 500; 21. John Simonovieh, 1894; 19561; 1000 ; 24. Frank Gerl, 18$5; 18764; 500 ; 32.
Društvo sv. Jožefa, štev. 89, GJowanda, N. 7.
Pristopila: Ana Stibil, 1*97; 20764; 500; 24.
Društvo sv. Frančiška, štev. 99, Moon Run, Pa." Zopet sprejet: Jfiseph Rezelj, 1884; 13236; 1000 ; 25. Društvo Matere B. Karmelske, itev. 100, Monongah, W. Va. Pristopili: Anton Hervatin, 1890; 20736; 1000 ; 30. Frank Mih-čič, 94; 20737; 1000 ; 36.
Društvo sv. Feliksa, itev. 101. Walsenburg. Colo Suspendirani: Joseph Berieh, 1888; 20018; 1500 ; 31. Simon Guvjo, 82; 13799; 1000: 28. — 82; 14862; 1000 ; 29.
Društvo sv. Marija Vnebovzetja, itev. 103. Collinwood. Ohio. Zop<" sprejete: Helena Pernuš, 1878; 18143; 1000 ; 37. Alojzija Svetina, 92; 18046; 500; 22. Josefa ?aman. 83; 17001; 500 ; 30. Društvo "Jugoslovan", itev. 104, Chicago, Ul Pristopil: Frank Peloza, 1901; 20729; 1000 ; 20.
Društvo iv. Janeza Krst. itfev. 106, Davis, W. Va: * Pristopili: John Zakrajšek, 1902 ; 20757; 1000; 19. Joseph Za-krajek, 1902 ; 20756; 1000; 19. Mike Ujčie, 1881; 20755 ; 500 ; 39. 9ruitvo sv. Frančiška, itev. 110, McKinky. Minn. Suspendiran: John VucinoviČ, 1876; 15759 ; 500 ; 36.
• • i nI ■■'■/.
Društvo sv. Jurija* itev. Ill, Leadville. Colo. x
Pristopila: Mary Anžur, 1894; 20758; 1500; 26.
Društvo sv. Pavla štev. 116, Delmont, Pa
Umrl: Anton Klinar, 1902 ; 20697; 500; 19. Suspendiran: John vtrempfelj, 1856; 1929; 500; 44. Društvi sv. Štefana, štev. 117. SartelL Minn.
Prestopil k društvu Sv. Alojzija, št. 123, Ironton, Minn.: Frank Krusich, 18S5; 17697; 1000 ; 29.
I	Društvo sv. Jurija, št. 118, Cokedale, Colo.
' Prestopil k društvu Sv. Frančiška, I lib bin g, Minil. Miln Fine, 1889; 1755S;; 1000; 25.
Dmitvo sv. Frančiška, štev. J.22, Komer City. Pa.
Pristopilii: Steve Luksieh, 1891; 20760; 1000 ; 29. Jožef Stu-lac, 1888; 20759; 1000; 32. Marv Vodopivc, 1896; 29761; 1500 ; 24. Društvo sv. Alojzija, štev. 123, Ironton. Minn. Zopet sprejet: Alojzij Kalan, 1891: 18110; 1500; 26.
Društvo "Danica", štev. 124, La Salle, 111. Zopet sprejeti: Martin Dežanič, 1868; 19091: 250 : 49. Valentin , Berglez, 1889; 5879; 1000; 17. Frank Strokel. 1872; 632; 1000 : 29.1 | Prestopil k društvu Jugoslovan, št. 104, Chieago, 111., John Vo-> grieh, 1876; 19099; 500; 41.
Društvo "Soča", štev. 125. Iselin. Pa Pristopil: Jakob Geržina. 1882; 20720; 1000 ; 3S.
Društvo sv. Srca Jezusa štev. 128, New Duluth. Minn. Pristopili: Jakob Brula, 1S87; 20723; 1000 ; 34. Katarina Bm-; Ia. 1883 ;20721; 1000; 37. Cimon Moris, 187S; 20724; 1000 . 42, Louis j Zabukovec, 1884; 20724; 1000 ; 36. Marv Zabukovee, 1887; 20722; , 1000 ; 33.
Prestopil k društvu Sv. Cirila in Metoda, št. 1. Elly. Minn.,: John Stukel, 1892; 18600; 1000 ; 24. Prestopila k istemu društvu Mary Stukel, 1901; 20570; 1000; 19. ) -
OPOMBA: Poleg članovega imena navedene številke znaiijo: ; prva leto rojstva, druga certifikatno številko, tretja zavarovalno ; <voto. četrta razred.	J. pishler, gL tajnik.
Naznanila in vabila
Brooklyn, N. Y. |
Cenjenim članom društva sv/ Petra št. JSKJ. tem potom na-' znanjam, da se bo prihodnja red-' na meseena seja vršila v soboto dne Ui». novembra v navadnih prostorih. t>2 Morgan Ave. Za<"-»--tek ol> pol uri zvečer, fz jrlav-iieira Je<lnotitiega urada sem <io-_ bil navodilo, kako. zakaj in koliko bo asesmeiita s prvim januarjem 1J>21. Prosim cenjene člane, da In s«- te si-je kolikor mogoče v večjem številu vdeležili. da s*> ta-» ko vsaki z novim asesmentom seznani. Prosim, pridite vsi!
Z bratskim pozdravom
F. G. Tassotti. tajnik.
Pittsburgh, Pa.
> t lanom dništva sv. Štefana st. 20 JSKJ. v Pittsburgh!! naznanja, da je društvo sklenilo na zadnji ]iies4'»*-ni si*ji 17. oktobra, da priredi banket z bigatini . vspor«'<loin in sieer na sv. Štefana 'dan. Ker je pa sv. Štefan tia nedeljo, se bo vršil banket v p<»n-deljek 27. decembra t. 1. Začetek l.ob 7. uri zvečer. Vstop:ne'e za ■ člane sr> $1.0<J. za članiee 50e. ; Sklenjeno je bilo tudi. da mora vstopnico vzeti vsak član in članica, akoravno je oddaljen. Vsak /član lahko tudi pripelje svojega j prijatelja ali prijateljico na ta j večer. Vse druge podrobnosti j banketa bodo kasneje objavljene. Zato prosim, da se vdeležite pol-noštevilno prihodnje seje v nede-] Njo 21. novembra, ker na tej t>eji' se bodo razdelile vstopnice med . društvene člane. Ker društvo že j ni imelo sedem let nobene zabave j ali veselice, zato je dolžnost vsakega člana in članice, da agitira med svojimi prijatelji in prijateljicami, da lxi vdeležba popolna, česar gotovo vsi težko pričakuje-! mo.
J Nadalje naznanim članom društva sv. Štefana št. 26, da se mora J meseea novembra poslati na gl.' urad JSKJ. imenik člatiov in članic za leto 192.1. Zato fTrosim, da bi t«n'-no pla«'ali asesmeut in si«*er do 23. v mesecu, kakor je ^običajno. Kd(»r m« bo plačal do omenjenega dne, bo suspendiran brez na-daljnega operni i na.	j
Torej na svidenje v nedeljo 2-. nov. ob 2. uri pop. v K. S. Domu!
Z bratskim pozdravom
Jos. Pogačar, tajnik.
Braddock, Pa.
Člane društva sv. Alojzija štev. -il JSKJ. v Braddocku vljudno prosim, da se v največjem številu vdeleže prihodnje seje, ker imamo več važnih stvari na dnevnem redu. Poleg tega imamo tudi izvoliti nove kandidate za 1. 1921. Iliadi tega van člane in članice o-pomnim, da si ne bo kateri izmed.
\as mislil ali oporekal, da društveni tajnik ne por«n'a v glasilu JSKJ.. kar je njegova dolžnost Torej, člani in članice vdeležite I s»- v najlepšem številu kar naj i več je mogoče. |Yi enajsti redni konvi-neiji JSKJ. v i 'hicagi t. 1. se j«-malo izpremenilo. ne bo več tako kot je bilo dosedaj. Torej pri prihodnji s»-ji vam lahko malo pojasnim, s kakšnimi pravili jni-••nemo 1. januarja 1921. Na svidenje v m-deljo 21. nov.!
Martin Huda le. tajnik, t * J
La Salle, £1.
Društvo Danica št. 124 JSKJ. I v La Salle priredi v četrtek 25. novembra (Zahvalen dan > veselico v Slovenskem Narodnem Do mu. Začetek ob 1. uri popoldtie. Dobiček b«> v korist društvene blagajne. Vabljeni so vsi člani društva, da se v polnem številu vdeleže veselice, ker itak bodo •isorali prispevati v blagajno p> sklepu zapisnika. Torej nikarte zamuditi te prilike, da se ne bo treba izgovarjati to ali ono, da ni mogel priti* Obenem društvo vabi so.sedna društva, kakor tudi vse rojake iz La Salle in okolice, da se mnogoštevilno vdeleže veselice na Zahvalni dan. Za obilpo vde-ležbo vabi društvo Dai«h*a. za dobi •o postrežbo pa bo skrbel vese-lični <»db<»r. Torej na svidenje 25. nov. v Slov. Nar. Domu!
Veselični odbor.
31yf Minn.
Članicam društva Marije Čistega Spočetja št. 120 JSKJ. se naznanja, da bo društvo praznovalo društveno patrono J 2. decembra.
V ta namen se bo društvo vdele-žilo skupno sv. maše. Vse članice se naj zberejo točno ol> osmi uri v dvorani Josipa Skale, od kjer društvo skupno odkoraka k sveti maši.
Obenem se naznanja, da bo dne 5. decembra glavno zborovanje, na katerem se bo volilo odbor za prihodnje leto. Z ono. katrra se ne vdeleži tega zborovanja brez opravičenega vzroka, se bo postopalo po zakonih društva in Jed-note. Društvena zborovanja se sedaj vrše v zgoraj omenjeni dvorani.
S sestrski nt pozdravom
Johana Šneler, predsednica.
Katarina Pešel, tajnica.
Oregon City, Ore.
Tem potom naznanjam vsem članom in članicam društva sv. | Jožefa št. 76 JSKJ., da sem se preselil v moje novo poslopje na 1202 Jackson St., Oregon City ! Oregon. Zato prosim, da se vse( pošiljatve. kar spada v tajniško, in blagajniško svrho, pošilja na(
zgoraj omenjeni naslov. Toliko v naznanilo.
Z bratskim pozdravom
Joseph Misley.
Židovski svetGvni program po zapisniku "sveta naj-modrejših in najstarejših Sionov" iz leta 1905.
V britskem muzeju v T.ordonn sc nahaja tak zapisnik, ki so ga j ši le letos j atančnejše preštudira-j'i pri reviziji v muzeju. Omenjeni | svet je politi "-na. tajna organi-jZacija židovskega sveta. Deluje za I svetovno židovsko gospodstvo in ima stalne konference o vseh političnih svetovnih krščansko-na-I rodnih državah. Glavno svojo >i-
10	obračajo svrlii. da bi se v države zanesle take ideje, ki so praktično izvedene sposobne, da zlo-nijo moč teh teles. Za najpristop-
ln«,;š<* takim idejam smatrajo -o-cijal i stične mase, ki jih treba koral: za korakom vsp<>sabiti za to, da bi razbile organizem držav in napravile pot popolnemu anarhizmu. Potreba je. da ostane t;i mz-v«;j v židovskih rokah, da bi se l..>nčuo ne obrnil proti zidom. Na-
■ rcnli ne vrnejo »Htido inirii in >kr-
f i - *
11	za svoje aotr-inje zatb-ve. zato
treba vplivali t;a gospfnlarstvo, i f.nanee, pr»»m«t ip tisk. da se \7b11di medsebojno nezatipatije ' i::ed narodi in bodo ruvali med seboj. Vodstvo »vela mora biti v 1 rokah "najstarejše intellgeni-e". • Najglavuejši eilj delovanja pa I mora biti splošna vojna. I »a more-' o zagospodovati nad evropej-s» imi narodi, ^e moramo polastili
:<lržav s pomo.jo proletarijata. z v'adanjem terorja....	to >e
urt sničuje.
------ ---m
Duh časa ali legitimacija za debeluharje
Berlinski list "Da.. Ta<rchti< h'*-1 | iš<-: Vojna in slaba prehrana sta tivrdla nove običaje. Pošt-n ."lo-' vek mora d..današn ji biti suh (suh tudi v /tfj)u . Kdor je postal ( urircl, te«i j,- tr.-ba tjik«»j staviti i I »red sodiš«"-.-. Ljudje danes v >a-
-	kfffa debeluh.irja opazujejo * i e-. zaupanjem. K -r pa so tudi ljudje, t ki so po svoji naravi debeli, bi ; l ilo treba, di se Za te vrst" ljudi . uvedejo po«. bne legitimacije, iz
-	katerih naj bo razvidno, da se ni-
-	so odebelili morda kot verižniki
-	i 1 vojni dobičkarji. To pa zr:to, da se jih obvaruje zasmehovanja in obrekovanja. V SaTzbtirjru jc to potrebno u videl t tuli so.4jalist F.reitenfelder, ki jo vsled tejra. l.t-r je bil na agitaeijskih vtiodih
-jiedno napada n vsled svoje debe-'	napisi! v "Salzburger
. .V.'aelit** to- fe pojasnilo: ■j Moja mati je bila 100 kg težka, ; j«;, pa sem ;dl dovršivši šolo fe-1 žak 70 ksr. L.da 1909 sem tehtal ' 120 kg, leta 1014 121, dams pa tehtam 114 kg.
S to objav? so prenehali napa- " C i nanj.
AMERIKANCI ZGRADIJO Š0 L0 V CRNIGORI
Robert P. Lane iz Fort VVavne, jlnd., ravnatelj Ameriškega 1^1--če ga Križa za Kvropo. j.- pieil svojim fKlhorlom iz Pariza na enomesečno potovanje radi načrtov ameriškega Junior Red Cross naznanil. da m- je sklenilo darovati 200.000/frankov za gradnjo nove srednje šole v Podgorici v < 'rni-gori. Ta dar omogočuje nadaljevanje gradnje, ki je bila za vstavljena radi pomanjkanja sredstev. Denar prihaja iz prispevkov ame-jriških ?<olskih otn>k. Postavila se (bo v novi š<di spominska plošča, .ki naj spominja n.> radodarnost [amerilcih otrok. .
V.	.
-
—M——^mmm
■	^vH
Borba za življenje ▼ Rusiji.
• V umski "Epoci" poroča Guglielmo Pannunzio o aprovizacij-sketa sestavu v sovjetski Rusiji. Vso stvar mu je razložil sam ljudski komisar za prehrano Brjuhanov. nekatere ustanove je osebno o-gledal. Pri tem ne je pokazalo, da dejanske razmere postavljajo na lsi velike številke, ki jih je o produk. navajal Brjuhanov. Sicer pa komisar šara ni prikrival, da v Rusiji "jedo malo in slabo''.
Prehrana v Rusiji je popolnoma centralizirana v državnih rokah. Vse, kar *e pridela v deželi ali dobi od odzuuaj, prevzema država in nalaga v svojih skladiščih. Razdelitev sc vrši potom zadrug. Zadruge so po vseh mestih in večjih krajih. Tem zadrugam nakazuje in pošilja živil« država i/ svojih skladišč. Clan zadruge je vsak konsumeiit, ne da bi plaval kak delež. V odboru morajo biti zastopani brez razlike v*i t. loj i. Te /adruge dele vse potrebščine, ki jih daje država med svoje člane po svoji volji; država se v razdeljevanje ne vtika, marveč samo nadzoruje |m.kovanje zadrug. Razen zadrug ne more v Rusiji nihče dobiti za prodajo živil ali drugih potrebščin. Vse blago in vsa trgovina je v državnih rokah. Zato ne more nobena država trgovati c Rusijo, ne da bi občevala s nov jet »ko vlado.
Pridelke in blago kupuje vlada od kmetov, oziroma ga dobiva iz državnih rudnikov iu podjetij. Od zunaj ne prihaja skoro nič«*sar ker enttmtna blokada še vedno traja. I^e iz Estonske je zadnji čas do-šlo milijon ptidev krompirja. Kupčija sc vrši bodisi proti gotovemu denarju, ImhIim proti zamenjavi blaga. V tem drugem sluččaju dobi posameznik potrdilo o danem blagu; blago, ki ga daje država v zameno. pride nato n azadruge, ki ga proti izročitvi certifikatov razde-le me dupravičence.
Kmetje sedaj prostovoljno oddajajo državi tiste količine pridelkov, ki jih predpisuje zakon; rekvizieij skoraj nikjer ni več treba.' Te m vri*' le še proti velekmetom, "kulakom". (Torej veleposestvo v Rusiji »e obstoja dalje-. Kar ostane prebivalcem preko določene ko-' 11 čine, ki jo morajo oddati državi po določeni eeni, ali živila, ki jih država ne prevzema, kakor jajea surovo maslo in drugo, so njihova' neomejena lastnina, s katero smejo svobodno razpolagati. S tem je dana možnost za špekulativno trgovino ki se izdatno izkorišča.
1'mevno je, da so se izprva pri državni prehrani vršile nerodnosti, toda vlada je nastopila z vso strogostjo ter nerede z železno ro-1 ko iztrebila. "Mi se ne šalimo z ljudmi, ki špekulirajo s stradanjem ljudstva«', je cartdil Brjuhanov.
Žit* je posebno v južni Rusiji toliko, da trohni po skladiščih, do-i
čim sever stnnla. Temu je krivo pomanjkanje prometnih sredstev. _
To vprašanje je v Rusiji najtežje. Letošnji pridelek žita znaša 430 ml-' li j« »nov pndov proti 240 milijonom pudov lani <1 pud je nkaj manj nego 16 kg). 1'krajina tu ni všteta.
Kar se tiče odelovanja zemlje, je padel oliseg obdelane zemlje me<l vojno /a 10 do 1"» odstotkov; za časa revolucije se to razmerje ni poftlahšalo. Nasprotno *e na severu, kjer je dosti tovarn, obdelovanje hitre* širi.
Razen žita je pa monopoliziran tudi krompir. Lani ga je imela državi« v svojih «kladiš.~ih 40 milijonov pudov, letos računa na 65 mili j nov pudov. Žito in krompir preskrbuje džav. prehranjevalni urad tudi za seme.
K-ir se tiče mesa. je država lani razpolagala s petimi milijoni pu-di. lek.i je precej, zelo pa pomanjkuje jajc in pa snrovega mas?s.
Preskrba s kurivom bo letošnjo zimo znatno boljša neg olansko zimo. ki ie bila v tem ozira fit rašna4 Letos ima država na razpolago 1 nafto iz Itakua. Lokomotive in tovarniški stroji se kurijo v veliki no ri / nafto, tako da brnlo ostale veliko množine drv za razdelitev! med prebivalstvo. Sedaj ima sovjetska vlada na razpolago tudi pre-niof? iz Done a.
Tako komisar za prehrano Barjuhanov, ki sc ume na posel olepševanja kakor vsak meščanski tovariš. Kako je pa v resnici s prehrano v l{iiNjiwse je pa Pannunzia prepričal na lastne oči.
Ker obstoja obvezno javno delo za možke in ženske, ki traja od 11. ure tlo 17. nrf, kosijo ljudje navadno tam. kjer delajo ali pa vi sov jetskih restavrsnith; otroei jedo v šoli. Sovjetski restavranti so' ogromne javno jedilnicv katerih se hrani po mnogo tisoč oseh. Vi Moskvi je 3tH) takih jedilnic. V eni teh je bil Pannunzio in si jo je te-j meljito ogledal. Dnevnih gostov ima vpisanih 13.000. V podjetjih je največja snaga in disciplina. Streže se na kamenitili mizah brez prtov IIrana se dobiva na izkaznico in jo morjo opravičenci nžiti v jedilnici ali pa jo nest i na svoj dom. Vsak dobi svoj "pajok", predpisani dleŽ. Toda ob tem nihče ne more živeti. Zato je vsak na večnem lovu
za živili, ki se tu^li dobivajo pod roko, toda po strahovitih cenah. _
1 jajce stanei!."» 0 rubljcv, 1 jabolko 100 rabljev. 1 funt surovega masla 4000 rabljev, 1 funt kruha 300 rabljev itd. Seveda ima 1000 rabljev približno vrednost 5 lir (25 K).
Vsled stradanja je umrljivost v Rusiji ogromna; pred vojno je' umrlo na 10 000 ljudi 261 oseb, letos pa je znašla umrljisr>st že v prvem polletju 390 na 10.000.
Pannunzio zaključuje svoje poročilo s pozivom, naj se odpravi noT'Ioveaka blokada proti Rusiji, vsled katere stmda in umira na milijone nedolžih ljudi, a ki nikomur ne korsti.
Mala ententa*
V odseku za zunanje zadeve je izjavil češk minister dr. Bencš glede dogovora med Češkoslovaško, Jugoslavijo in Rumunijo. J ta dmivor je politično izvanredno pomenljivo dejstvo, ki ne bo' imelo pomejia samo za vzdrževanje političnega položaja omenjen h1 držav, ampak bo večinoma tudi določevalo politiko osrednje Ev-' rope. Temelje ideje tega dogovora so: 1. Varnost od zunaj je po-' goj za red in mir v notranjosti. 2. Edina pot k trajnemu mira je hitra vpostavitev gospodarskih odnošajev z vsemi sosedi. Miroljub-' na politiko je osnovna ideja takozvane "male entente*'. 3. Vse tri1 države so interesrane na tem, da se po Mažarih podpisani trianon-i ski mir tudi izvede. Potrebno pa je. da si poiščemo poti, kako bi! mogli v bodočnosti dospeti do prijateljskeh odnošajev. Kot četrto] osnovo misel navaja minister, da moramo nastopiti proti vsakii rekonstrukciji stare monarhije in proti vsaki novi federaciji. Nedvomno je, da bi rekonstrukcija podobnega državnega ustroja bila v političnem kakor tudi gospodarskem ozira za omenjene države usodepolna. Dejstvo, da se je osnovala mala ententa, pomeni prvi korak k tvoritvi novega političnega in ggspodarskega sistema v osrednji Evropi. Glede pete osnove smernice se je izjavil minister dr. Bene!, da je splošna politična situacija v Evropi zelo težavna In da bo v kratkem nastopila izprememba. Če hočemo osrednjo Evropo obvarovati razpada in zmešnjave, ki jo sedaj občutita Rusija in Poljska, mora mala ententa določiti skupne smernice v interesni sferi ter skupne politične tendence. Naloga zveze je torej, obvarovati skupne potrebe med seboj in jih' čuvati tudi z ozirom na splošne razmere v Evropi. Naši odnošaji do entente so jasni in vsa pogajanja se gibljejo v okviru podpisanih pogodb. Hitro moramo stopiti v gospodarske od nosa je z Rusijo. Naši odnošaji do Poljske bodo v načelu gotovo odkritosrčni; glede Avstrije pa smo že določili skupne smernice, da omogočimo Avstriji obstoj in da more Avstrija z nami skupno delovati. — Besedilo pogodbe z Jugoslavijo se objavi. Pogodba ima popolnoma obramben značaj in se je javila tydi zvezi narodov in zavezoiknm.
tST ROJAKI,- NAROČAJTE MM NA "OLAB NAMODA", NAJ-MT VB0JI ftfcOTOftm JDUZVMZK V ZDB, DMtAYAJf.
Tragedija avijatikov v Sahari.
Poroča Marcel Vaslin.
Skozi več minut smo leteli pre-1 ,ko Ta niaii rase t in Hogar pokraji-jiio. Nato pa smo odleteli proti ju-J; gozapa>Iu, sledeč kolik«»r mogoče* ikamelski poti proti Tin Raro. Poj] ! nekako dvanajstih miljah ni bilo i j .več videti sledu in vsled tega smo sledili neki dolini, o kateri sinoj domnevali, da *vodi v pravo smer. Poveljnik Vuillcmain je vodil, a\ nekoliko nižje in pribočnik Bernard je sledil, kot dogovorjeno. 1,
Ker ni bilo ob poldvanajstih še j v idet i Tin Zauaten in ker smo < imeli gasa le še za dvajset minut, , smo sklenili poslati brezžičen signal ter pristati.	, Tla so predstavljala obširno ! planjavo, zelo mehko, in proti se- ] veni je bilo vidoti peščene sipine, j V višini več kot šest tisoč čev-'; I je v je bil veter pred nami. lier- j nard je zavil proti jugu ter šel j navzdol. Ko je bil nekako 75 čev-j Ijev od tal, je nenaden sunek ve-,] tra preobrnil stroj. I General, ki ni bil privezan, je I prišel med mene ter ščit proti ve- 1 tra. Zlomil si je kost pri rami in čutil je tudi notranje poškodbe. ? Bernard je splezal nepoškodovan1] j izpod stroja in kar se tiče ineiie,'i i sem imel le opraskano glavo, ki t se je zarila v pesek. 1 j Po prvem presenečenju smo j i bili neprijetno razočarani, ko smo videli, da je aeroplan Vuille- ] maina. izginil. Naša prva skrb je > j bila. zbrati skupaj steklenice, v > katerih smo imeli rezervno vodo. i Vse je bilo pomešano skupaj ter < .zakopano v pesku. i Opoldne je kazal toplomer 113] s stopinj Fahrenheita in sedli smo! v ^eiico kril preobrnjenega aero- i (plana. General Laperine nama je 1 rekel: J > — Fantje, sedaj bomo skušali i jesti. Potem pa bomo počivali do i jutri. t Bernard in jaz. ki sva mislila,.! ;da p -ztia general pokrajino, ni-ji ;sva bila preveč vznemirjena ter j vsled tega mirno zavžila lunč in j izpila nekaj vode. General je le i malo jedel, nakar smo vsi legli in j skušali zaspati, a zaman. i Ob štirih popoldne je bila vro- 1 ; čina bolj znosna in slekli smo se 1 j ter legli na pesek, ki je postajal i bolj hladan. Ponoči smo sicer s ; spali, a se večkrat prebudili. J V jutra dne 19. februarja, še > prodno je napočil dan, je sklenil I general, da nmraamo odkorakati i v severozapadno smer v upanju. > da zadencino na Adrar gore. i Vsled tega smo zbrali skupaj vsej kar je bilo potrebno za pohod. <■ Imeli smo nekaj konserviranega i mesa. čokolade, sladkorja ter šest steklenic vode, kojih vsaka je t vsebovala po dva litra vode ter > dve steklenici po eno galono, na- i dalje kavalerijsko karabinko, o- s
<lejo ter svoje osebne stvari. i Ko je napočil dan, sino odšli. < General je nosil svoj daljnogled > ter le s težavo hodil. Bernard in' jaz sva nosila živila, vodo in dru- 1 co, kar je predstavljalo preeej- ] injo težo. Po petih urah koraka- I nja smo se ustavili da počivamo. 1 S pomočjo kirahinke smo posta-] i vili šotor in pf>d tem bornim kri- i t jem smo pričakovali večera. Raz- 1 delili smo vod<». Dogovorili smo j se. da ne bo noben zavžil več kot t "n kvart vode v teku štiriindvaj-J setili ur. Zelo vroče je bilo in zelo( smo trpeli, a vsakdo je upošteval i (dogovor. Jed ni nikomur teknila. 1 General naju je navduševal ter i rekel, da ne more biti slf-d dalje 1 | kot trideset milj proč. Rekel je, < naj napravimo ogenjw da obrnemo , nase pozornost. Našli smo nekaj < suhih rastlin, s pomočjo katerih ; .-ino napravili majhen ogenj, ki pa je gorel le deset minut. Po- j noči smo oddali tri strele, a za- < man. kajti nikogar ni bilo, ki bi j nas cul.	ji
Zgodaj dne 20. februarja smo ] nadaljevali s pohodom v isti sme- ] ri. 1'pali Jano, da bomo še pred i večerom zagledali Adrar gore.* Mehki pesek je zelo otežkočal ko- ] rakanje. kajti pri vsakem koraku i se je vdrla noga za več inčev v i pesek. Od časa do časa je pogle- i dal generaf skozi daljnogled, a ni ; zapazil ničesar dragega kot neiz- < riterno prostranost.	1
Krog enajstih smo se ustavili ter kampirali do štirih. Bolela so i nas ramena in izmučeni smo bili . tako, da. smo le s težavo sli na- < P1**	____L___ 1*1»
Ko je zahajalo solnce, smo do-1 speli do majhnega griča, s katerega smo upali zagledati zaželje-■ne gore, a ničesar ni bilo videti | kot sipine, ki so se stezale naprej na milje in milje. Čutili smo, kako je pešal naš pogum. General' je skušal ugotoviti na karti, kje se pravzaprav nahajamo in midva sva ga napeto opazovala. Njegov obraz pa nama je kazal, da vnio izgubljeni. Vsled tega jc rekel, da se moramo naslednji dan vrniti k aeroplanu. in sicer čim preje mogoče.
Dne 21. februarja zjutraj smo odkorakali nazaj proti aeroplanu, katerega smo zapustili dva dnf poprej. General je bil zelo slab. j Delali smo pohode po eno uro ter zadeli ob desetih na sledove ka-! inel, k«, pa so se takoj izgubili vi pesku.
General je pustil na licu mesta poslanico naslednje vsebine: I
—	Koramo proti aeroplanu, ki leži nekako dvanajst milj <»d tukaj. —
Stoje ime je podpisal z arabskimi črkami. Poslanico smo po-1 I ožili med dva kamena, da bi je veter ne odnesel. Nato smo odišli. Čimbolj pa se je manjšala teža, katero smo nosili, tem večja je
postajala izniučenost.	'
(►b enajstih smo se ustavili kot ponavadi. Naša grla so bila tako suha, da nismo mogli ničesar jesti in vsled tega smo čakali do večera. Ob štirih smo se zopet! dvignili ter hodili do sedmih, ko, nismo mogli več naprej, ker ni-i smo videli svojih sledov.
Zvečer je bilo zdravstveno sta-
i
nje generala zelo vznemirljivo. Komaj je mogel priti do prenočišča ter se pritoževal nad bolečinami v hrbtu. Ker ni mogel jesti nič drugega, smo rezervirali zanj čokolado ter kondenzirano mleko.; Bernard ga je pa masiral z ža-| njem.
* * *
Dne 22. februarja krog štirih j zjutraj smo imeli težavo, kajti' general sc ni mogel dvigniti na noge in pomagati sva mu morala. Končno smo odšli, a počivali vsake pol ure.
Zagledali smo aeroplan ter bili srečni, čeprav smo vedeli, da nam ne nudi to nikake rešitve. Bil je videti blizu, a treba je bilo dolgo korakati, predno smo prišli do i njega. Ko smo bili nekako štiristo jardov od njega, ni mogel general več naprej.
—	Fantje, — jo rekel, — pojdite naprej ter uredite vse.. Pome! pridite pozneje.
Bernard pa ga je podpiral in tako smo dospeli ob poldesetih na svoj cilj. Aeroplan je bil še vedno na starem mestu, a gornja krila so bila že zakopana v pesek. Po-| gledali smo v radiator, da vidimo, če je, voda še notri ter videli <z ve-j seljem, da je bil še poln.
Nato smo napravili zavetišče, v. katero smo položili generala. Ne-' prestano je stokal in najmanjša kretnja je povzročala velike bolečine.
Ko je solnce zašlo, ano izpraznili radiator v steklenice* ter do-j bili nekako osemnajst kvartov, a pustili eno galono Še v radiatorju.	I
# . • 1
Dne 23. februarja se ni zgodilo nič novega. Dne 24. sem oddal devet strelov na neko gazelo, a je nisem zadel. Oblaki, ki so se po-1 kazali, so vzbudili v nas upanje.' da so ljudje, ki bližaj«j. a upanje je bilo prazno. Dne 25. smo vi-' deli nadaljno gazelo. Bernard je zaman streljal nanjo.
V noči od 25. na 26. februar je general večkrat poklical Bernarda. da se prepriča, če spi. Ničesar novega dne 26., a se vedno smo imeli upanje., da nas bodo nasfi. Dne 27. nas je velik pešeni vihar prisilil iskati zavetja pod aero-planom. Zdravstveno stanje generala naju je vznemirjalo. 1 Dne 28. smo izgubili vse upanje in. Bernard je pričel pisati svojo oporoko. Vročina je bila rtrašna in skozi šest ur smo stra£ no trpeli. Snedli smo nekaj paste za zobe, kar nas je za trenutek olajšalo, a žeja je bila potem še bolj mučna.	* j
Na nedeljo 29. februarja sem' sestavil tudi jjuc oporoko ter jo zaključil na naslednji način: Marcel Vaslin, katerega vede usoda ik Bogu.	i
i;
j Dne L marca. — Že dvanajst : |dni nismo videli nikogar, niti prijatelja. niti sovražnika. Globok obup je izražen v naših obrazih. Porabila sva čas,' da sva demontirala inštrumente.
2. marec je potekel kot ostali dnevi. Zjutraj in zvečer oddamo po tri strele, a zaman, kajti ni- , kdo nas ne čuje.
Dne 3. marca je zopet prišel peščeni vihar. Bernard je študiral, mapo ter ugotovil, da smo nekako SO milj od od Tin Zauaten. Skle- 1 nila sva iti do te postojanke v u- 1 panju, da najdeva na poti pomoč. General nama je dal dovoljenje. 1 a rekel-:	]
— Fantje, če greste, se gotovo i ne boste vrnili.	J
Ob devetih zjutraj sva odšla in i | vzela s seboj vodo za štiri dni.ji Kmalu pa je Bernard padel ter < ;rekel, da ne more nikamor na-'; 'prej. Tudi jaz sem bil slab in le z največjo težavo sva prišla na- i za j k aeroplanu. General j»« med-' j 'tem tako oslabel, da ni mogel piti niti vode.
I)ne 4. marca sva vsaki trenutek pričakovala, da bo generaali j umrl. Videla sva kragulje nad'j liauii ter vedela, da čakajo na
»J
nas.	^
Dne 5. marca nama je rekel ge- 1 neral:	1
j — Fantje, domnevalo se je, da 1 jaz poznam puščavo. Nikdo pa je 1 ne pozna. Jaz sem kriv vajine ne; i i sreče. Desetkrat sem prekoračil 1 •Saharo in enajstič boiVi ostal naj ; njej.	j]
Mislila sva, da l>o vzdržal še ^ dva ali tri dni.	j
Proti opoldne je zahteval vode* Jaz sem ga nekoliko dvignil in < Bernard mu je dal vode. Položil t sem ga zopet dol. Krog treh sva' (govorila z Bernardom in sle<}nji je rekel:	I
j — Crdno, da general ne prosi j za vodo.
Bernard se ga je dotaknil ter( j videl, da je general inrrev. Umrli 'je, ne da bi enkrat zastokal.	1
To naju je napravilo še bolj žalostna. Spoznala sva, da sc tudi najin konec vedno bolj bliža. Sla- * Iia sva bila ter komaj stala na no- i gah, a vendar sva zlvlekla truplo generala na drugo stran ter ga < pokrila z blagom, vzetim iz enega i krila aeroplana.
6. marca sva ga mislila poko- J pati, a še vedno sva upala, da nas < bodo našli. Vročina je bila hujša kot kdaj poprej. Imela sva vode j za šest dni iu hrane za štiri. Do-; govorila sva se, da izpijeva dva jkvarta in pol v«wfe na dan. Ber- j nard je bil strašno žejen, a se ni p hotel dotakniti svoje racije. Rajše je razbil kompas ter popil teko- ' čino, ki se je nahajala v njem. J Zvečer sva pojedla vsak po en 1 biskvit. Ponoči sva se tresla od < i mraza in zjutraj sva bila vsa j trda.	<
j Ko je zašlo solnce, sva z rokami I izkopala jamo ter potožila vanjo truplo generala. Na «rob sva po-Jožila kolo aeroplana ter genera-jlovo čepico. Grob se je nahajal 10 (metrov od aeroplana. J Dne 8. marca sva spravila svoje osebne stvari v dva majhna pa-. keta. napisala naslove družin ter jpridejala denar za poštnino. Vse sva spravila v kovček generala, katerega sva položila na aero plan.
, Dne 9. marca sva se zbudila (brež upanja. Bernard je napisal na zadnjo stran omota: I — General je pokopan deset jardov od aeroplana. Odprite kovček. kajti v njem so stvari za naše družine. Vse je pripravljeno tudi denar za poštnino. Hvala o-neiuu. ki bo oddal. Dne 9. marca Misliva, da bova vzdržala do 12 Bernard.
Dne 10. marca se nisva premaknila. Neprestano sva zrla v daljavo, a naše oči niso videle ničesar. Hrana je pošla. Bernard j( pojedel nekaj glicerina in jaz nekaj paste za zobe.
Dne II. marca sva pričakovala smrti. Dva dni nisva Ik ničesai jedla, ostali so nam še trije kvar ti vode.
Dne 12. marca je stavil Ber-inard predlog, da napraviva v«£-nru konec. Storil sem, kar sem mogel, da ga ojunačim, a on jc rekel, da bo najin konte strašen če ne napraviva preje tarna kon ca. Jas sem hU zadovoljen.
Kdor nekoliko globlje pogleda v življenje, kmalu zapazi, da je prebivalstvo utrujeno. Zelo malo interesa kaže za javno življenje, j Revnejšim in povprečnim državljanom je glavna skrb da se prerinejo skozi življenje. Kruh je škandalozen, moke dodeljene dosti pre-t malo, pod roko stane pa kg okoli 50 K. Jajca so že sedaj po y K in i- krompir po 8 do 9 K en kg. Celo oni grižljaj mesa, ki ga dele vsake k redke čase, stane preko 60 Tv. Km tu sc godi dobro kakor povsod. Po mestih špekulira vse. kar jc malo bolj zbrihtano. Kamor prideš, se zabavajo o valuti, špekulirajo pa značilo sedaj vsi na padanje krone. Za eno krono se dobi v Švici poldrugi santim. če sploh dobi ■J kupca. Pred avstrijsko krono vse luži in kupuje raagari somalsko ' valuto. Ljudje vidijo, da se papirnat denar množi kakor kuga. Bli-
zr. 24 milijard bankovcev imajo. Vsako minuto sc tiska cele skla- * j dovnice kron. Obetom, da jim ententa pomai».i in da uvede nove j bankovce z zlato podlago, ne vrjainejo prav. Socijalistov so bili že ^naveličani, in so volili za klerikalce tudi taki. ki jim je vera za _ gorami. Monarhistično gibanje narašča. Agitacija je tiha in sis-te-_ matična, pa v danih razmerah precej lahka. Na drugi strani smešijo Ilabsburžane protimonarhisti. Po Dunaju se je vozil v izvoščeku >: nemoteno možakar, k: je bil inaskiran za Franca Jožefa in je počasi 1*1 iz velike buteljke žganje. Na stenah se vidijo najrazličnejši gro-> teskni lepaki iz časa velikega volilnega boja. V velikem sta bili dve smeri: socijalisti ena n klerikalna. Nemško naeijonalne in podobne i stranke itak niso prišle resno v pošte v. SocijalisJi m> pravzaprav ve-i-lseli, da so se odkrižili odgovornosti vlade. Republikanci niso brez r strahu pred Karlom. Tudi velikonemška stranka vodi odločno proti--^agitacijo proti Hahsburžanom. čijih agentje m> postali predrznejši. e|V Gradcu izhaja list "Der Repuhlikaner", ki je jako drastičen. "jI redil iki morajo mnogo odgovora < laja t i pred soduijo. Zmagoslav-;,nim krščanskim socijalistom jc pred kratkim člankar te^a tednika 1 predlagal novo devizo: "Viribus svphilitis". Takozvani "der dum-ine Kerl" pa le vrjame počasi na staro cesarsko slavo. Med krščanskimi socijalisti sta dve straji, ena je odločno hal>sburžanska.
Gledališča in kini so polni, dasi je drago gledališče in kino. Za-^tbavni davek za kino je občuten. Pri sedežu za is K je plačati še T ^ K davka. V prvih vrstah v gledališču ni sedeti. Novi bogataši se obnašajo škandalozno ui nepopisno neokusno. Pred predstavo etno-kajo jedoč svoje obložene kruhke. Med predstavo, zlasti če Je tem-a nejše v hiši, se posvečajo ti si a d ost ra st ni kravopasi aktivno z roka-e mi svojim "družicam"' Na prednjih sedežih jc videti malo boljših - ir res omikanih ljudi. Ti se zadovoije s skromnimi prostorčki viso-1 ko gori ali daleč zadaj.
41 Življenje je težko. Kdor more. si dobi postranski zaslužek. Za (postranski zaslužek mu je potem več nego za glavni poklic. V trgo-e vino sc je zverižilo neb roj novih oseb. Po večj:h mestih pohajkuje J mnogo Lahov, ki nastopajo kaleor prekupei s pisano rol>o. Videl sem atleta, slavnega bokserja. Piisii! je svoj poklie. ki je opasen. 1 C emu bi tvegal vsak dan zobe in oko. če kot 'trjrovec" laže ln go-^jtovejše zasluži. Domačini jih ne marajo, ali troeti jih morajo. 1 S to "žlahtno" valuto je res velika krivica. Švicar dobi za svoj ^frank v Avstriji skoni 70 kron. Za ia znesek si more kupiti v mestu pol lepetra ocvrtega piščanca. Za 10 frankov ima blizu 700 kron, s jkaterimi more precej dobro tri dni živeti v večjem mestu. Z 10 fran-r'ki v Bernu komaj en dan skromno živi. Plačilna vrednost krone je I v republiki kakor pri nas vse drugo nego njena mednarodna vred-j-ost. V tem tiči jedro krivice sedanjega valutnega kaosa.
Ob devetih zvečer je ob luči električne svetilke napisal naslednje besede:
—	Danes zvečer, dne 12. marca
ob devetih sva s«? prostovoljno usmrtila, ker nimava niti hrane, niti vode. Ne morem razumeti, kako se nas ni v 23 dnevih našlo,' če so nas Iskali. Z Bogom svet!
Jaz pa sem ga pregovoril in zjutraj due 13. marca sva bila še vedno na svetu.
Zvečer istega dne jc iJernard zopet mislil ua smrt. Izpila sva zadnji kvart vode.
Bilo je sklenjeno. Bernard j«-vzel iz kovčeka dve klini za var-, nostno britev. Vsak naju je vzel eno in predse sva postavila poso-' do, v katero sva hotela ujeti kri. katero bi izpila, da na ta način še enkrat utešiva svojo žejo.
Bernard, ki je "oil "bolj pogumen, je. pričel prvi. Napravil je globoko zarezo v žilo na levi roki. Tudi jaz sem že pričel re/ati, ko sem zapazil, da Bernardova kri ne teče. Prenehal sem. Moj ubogi . tovariš je bil zelo jesen. Vrijla sva klini proč in Bernard je rekel:
—	Napravila bova jutri konec z zadnjimi patronami.
Dne 14. marca "se je zelo zgodaj dvignil velik vihar. Bernard je rekel
—	Ali sva pripravljena? Končala bova '»poldne. Jaz imam še vedno nekaj upanja.
Legla sva nazaj ter pričela razmišljati.
Komaj Je potekla ena ura. ko sem čul riganje kamele.
Še danes ne vem. kako je prišla v mene naenkrat izvanredna moč. Vrgel sem <>dejo na stran, prijel ia karabinko ter oddal v zrak zadnje tri strele.
Culi so najij in rešena sva bila.
Videl sem prihajati dva jezd<*ca n pohitel sem proti njima. Ko-naj sem prišel deset jardov daleč n že sem padel na tla pred svojega rešitelja.
Par minut pozneje sem videl >oroemka Pruvost-a, ki je priha-lal z dvema tovarišema. Takoj so >ostavili šotor ter nam ponudili i >krepefla.
Najina radost je bila tako ve-ika, da skoro nisva mogla govoriti. Utiran trideset krat sva oni lan pila sladek čaj in zavžila sva tndi do*i močne juhe,	. i
Naslednjega dne, 15. marca, nama je poročil i k Pravost pojasnil. Ia s > naju našli slučajno, ker nas niso iskali. <hi se je nahajal na poti v Agardes po zaloge ter jo domneval, da so nas našli že deset Jni j»oprej.
Po dvanajstdnevnetn pohodu ono dospeli v oazo Tainaja, kjer sva ostala dvanajst dni, da se o-krepčava. Petnajst dni pozneje smo <mLšIi v Tamanrasct, kjer »nio pokopali truplo generala l^aper-riiie-a poleg onega patra de Fou-rault, ki je istotako umrl v pu-ščavi.
Podkupljen list o Koroški.
Pariški "Eclair" piše z ozirom na dogodke na Koroškem: Jugoslovani niso zadovoljni samo s tem. da so prelomili mirovno po-go«I!>o z okupacijo koroškega o-/■•tiilja. ampak razširjajo tudi lendejiciozna poročila o nemškem nasilju s pomočjo zaveznikov. Nasproti tej hudobni propagandi se morejo ugotoviti sledeča dejstva: Ozemlje, na katerem se je izvršil pi^biseit, .se nahaja po sklenjenem u emirju, torej dve leti. izključno
jugoslovanski upravi, ki je lahko pripravila javno mnenje po svoji volji. Demarkacijska črta med to cono in ostalo Koroško je bila ves ta čas hermetično zaprta in vojaško nadzorovana po -Judo-dovanih. Medzavezniaka komisija v Celovcu je z veliko težavo dosegla omejen promet. Trditev, da so Avstrijci pod takimi pogoji mogli vplivati na izid plebiscita, ni samo laž. ampak tudi krivica naprafn medzavezniski komisiji. Tako ravnanje ne more shižiti jugoslovanski stvari, ampak odtuju-je iimpatije zaveznikov.
Tako poroča pariški list, ki je v službi madžarske vlade. "Becsi Magyar 1'jsag" (Dunajske Madžarske Novice) in "Vilag Uj-sag fSvetove Novice) sta priobčila 13. oktobra natančne podatke o organizaciji madžarske propagande v inozemstvu. V tem poročilu stoji med dragim, da je madžarski poslanec Praznovsky kupil pariški "Eclair", ki piše v madžarskem duhu in katerega vodi Madžar Praznovsky.
BS.* Q55SM.* BČ9
Mlakarje? Janez, ~ boljševik.
(, K<>nt*c.) —— Antikrist h<*li po deželi naokrog kot tuleč lev ter gleda, koga bi poirl.
.... Moj Ik>g, če bi Janez v re*niei minJU "šreti", bi gotovo bolj razmiiljal o tem, kaj bo požrl, ne pa koga bi požrl. Kosilo b nedeljo, katero skuha mati, je \ »hI no nekaj posebnega....
Ko pa je »topil po zavrženi službi božji i* rerkve. je moral ven-«!ur kotiečno opaziti, da »e ga 1 juti. » i/ogibajo. Naenkrat mi^je po-i»t,»l»» jasno, d« obstaja m»-d pridi-l p'j župnika ' er njim samim neka I
Tedaj pa *> je ponoan« vzravnal v eeli svoji velikosti, šel je tu:ravnost v jo^tilno. — Cilka, četrt vina! ( rnolasa natakarica se mu je rainuhuila v »»brnz ter rekla:
■ Kdo pa sflem pravzaprav jaz.i dM bi stregla t. bi? Sedaj je pri-«•« I drug i'aj». Sedaj m» wi ljudje enaki. (> Inn-re imeti vina, pojili
T»*<lnj pa s«' je Janez jezno obrnil na gostilničarja:
Ali si slišal? Tuka nc*raru-tio„r. < V |i<M*-ei kaj takega trpet v
»vojo hiši. po!«in ratakoj za-
Mi pa< ne bo preostalo nič
tlnigega, je stokal gostilničar t«*r hinavsko dvignil svoje o«"-i pro-t. ii< loi. !\o| s*-ni zadnjič rita' v listih, i4> v HiiMtji že zavili * •'ui alkoholih riiu vragu. Ko bodo tudi pri i h« kuj takega uvedli, Ih) iimm- obrti koin-e. I'otem ImkIo j točili vino V še apotekarji, — v tnedieinskiii steklen)«'tea h, za bolnike. Pivo pa bodo pili prašiči,
tU bodo postali bolj debeli____
I'm, moj <lr:iu'» Janez, tako irre
J»a<- na tem sv. tu____
.Jam/ j«-	klftvi.M«. kate-
io je /t- imel .ju jeziku ter pustil
Na krgljiičii so že ropotale i krof I je, .liint/ si je mislil, da bi I*.|o najbolj pametno, če tudi on | v rze eno hI j itve. Pri tem bo v*aj ] lahko «Im1 n>-kolik<» .luška svoji 1 je*i. {>. ček. ki postavlja keglje, < naj b* pazi, da mu kroglja n** pri 1 leti v bu<o. lanea je čutil danes < v sebi Strašno moč in jezo.	]
Ponosno kot petelin se je p0-& avil ter /veuketal s svojim dro- i b.iem v /.epu. - Eno kroneo na < I r\« ga. Kdo d.ii ?	<
Fantje pa so presenečeni o-arli vanj. Eden njih pa je rekel: Ali reN Me ničesar ne veš? Sedaj ni nobenega prvega več. Eden je tako kot diugi.
Torej na kralja, dve kronei! ,
—	Osel, — se mu je suiejai drugi. — Sedaj ni nobenega kralja več, tudi kmetov ne. V.;e je en budi«* t
Sele tedaj je zapazil Janez, da ga hočejo ini"ti za norca. Njego v« prva misel je bila skočiti prvemu /a vrat. Bilo pa jih je pre-vpi"' in precej tmjažrljno so tudi izgleiiali .	,]
—	Vi ste osli, vsi skupaj. — je j zakričal v onemogli jezi ter pla- < id' iz kegljišča. Za seboj je čul . glasen saneh «er klie: — Že mogo-
< • da smo odi. Si-daj, ko so vsi ,
ljudje enaki, si li tudi osel____ ]
Iz gostilne je planil Janez kot j t:ivjak. Od hitel je po cesti na- 1 vzdol in po prvi stnftihki stezi ven. ] i a prosto polje. Ni vedel kaj naj stori, od jez« in sramote. Da bi le ne videl nojenega človeka! —' Drugoče bi >e trotovo spozabil in tudi če bi bil pretepen....
Tam, daleč od njega, pa sta vendar šla dva človeka. Popolnoma* počasti sta hodila, kot da si imata Bog ve kaj povedati, sta ol*ntala, zopet šla naprej ter si celo podala roki.... '
Janezu je naenkrat postalo črno pred očmi. Zdelo se mu je kot cla bo oslepel. Kljub temu pa je popolnoma dobro videl. Da, kako z t vratra mo^e Smrekarjev Fran-Kaj hoče ta od nje? Zakaj gre z njim na izprehod! Zakaj jo drži za roko. kot da je noče nikdar ve» izpustiti?
Se tega je manjkalo Janezu in ravno danes, — ljubosumnosti.
Kot preganjan jelen je skočil preko polja. francelj je naenkrat izginil, kot ia se je udri v tla. Janez pa ni 'edel, ali naj ga išče v gozdu aH pa v jarku.
Skoro brez sape je pohitel pro-
—	Kam je šel Fran cel j! Kaj de-
-	laš ti tukaj? Kaj imata opraviti
-	med seboj?
Rezika pa se je kljubovalno o-
*	zrla njemu v cbraz.
*	— Preve.'- vprašaš naenkrat. —
-	Sploh pa ti nisem dolžna nobene-» i>a odgovora.
—	Tako-o* — je rekel Janez j ter tako raztegnil to besedo kot
*	\je imel navado njegov oče v zad-,
njem časti. — In na svojo obljubo '
-	prav nič ne misliš, da mi hočeš o- ^ ■ siUi zvesta, da hočeš čakati, do- 1 |Uer -»e ne vrnem?
K«ziki so <>iale solze v očeh. 1 F ljub temu pa se je junaški zadr- ' zevala.	*
Ali mogoče nisem čakala? ' Ali nisem drsala svoje besede? Z,f t ob.-uim nisem hodila ves ta čas.', nobenega nis« »n imela v mislih i kot le tebe. Štiri dolga leta....|l " e daj pa je ponosno vrgla glavo.1 p; zaj. — Sedaj pa je prišel drug čas. Sedaj ne veljaj«! več stare.1 ehljube. Zvestoba je odpravljena ' iz sveta. Sedaj vlada le šr "pro- '
sia " ljubezen....	1
Tako je 1 kla. se obrnila od njega ter »nlšta naprej svojo pot,m kot da ni bilo nikdar nobenega/1 Mlakarjevega Janeza na svetu. I' Janez pa je stal kot malo dete, I* kateremu je nekaj ušlo v hlače ter^ ni vedel, kaj naj ji odgovori. ali|A t.a.i ji sledi ali pa naj jo pusti 2 oditi. V njegovem lastnem slnča-,1 ju >e mu novi svetovni red ni zdel.^ več tako lep.	!«"
Razjarjen kot divji mrjasee je,4 prišel krog ooldue domov. l>rugi j so že sedeli pri obedu. Mati z ob- jI jnkaniini oT-mi in oče temnega o- j braza. Bilo to zelo molčeče ko-J silo.	•	1 ti
Po molitvi j.- pričel Janez iska-.1 ti po vseh žepih.	fr
—	Kam za vrajra sem ntakni! » <fVoj<» pipo.'	's
Mali hlapec pa je pomežiknil z ^ (n-esom ter rt kel:	|i
—	Pipo? Jaz sem mislil, da ne ^ pripada več tebi. Ti sj vendar re- 1 kel, tla je lastnina tatvina. Vsled J' tejra sem jo »lal Tinetn. Cbojn s:
I
».ts'-ek naj ima tudi enkrat svoje j veselje. Tudi radite-ra. da bi lju-«lj< II.' lekli, da je Mlakarjev Ja- f nez tat________|k
Ko je hotel Janez skočiti na(t* Tioge v svoji divji jezi, je napravil < <-e kretnjo 7. roko in Janezu je v obtičala lieseda v ^rrlu.	I-
—	Pustimo to neumnost ter go-j k voiimo na r.-^n način. — Oče je!> i/gledal divje, a obenem skriv- I n ost no miren, da bi se ga človek
v	resniei hal. K;ir pravijo lju- 1 d je, to bi si že davno lahko mi- s slil. Ker pa govore slabo o člove- 0 k't za hrbtom in nikdar v obraz, s
m spoznal vsr šele danes, ko je j' župnik s pri/ni«-e pov.-da!.	s
S tisnjeno pastjo j<i udaril start Mlakar po mizi. da so pričeli 1 krožniki poskakovati.	^
—	Da se mora ravno meni kaj ^ ti.kega pripetiti! Mlakarju! Da 11 ljudje s prsti kažejo na človeka 7 i rt da si mora stara mati izjokati z očj od sramote.... Pihnil je ter * s." medtem nekoliko pomiril.
—	Dva tedna sem te pustil le- s t ariti ter voditi življenje kot kak 1 baron. Privoščil bi ti tako življenje še dalje, čeprav se meni ni še nikdar godilo na svetu tako do- r 1 ro. Mislil sem sin. da si pošteno zaslužil malo lenarenja po vsem * trm kar si moral prestati v šti- ■ 4:1» letih________1
Njegov glas je bil izvanredno P r>ehak. ko je rekel to. Takoj nato 1 pa je postal trd in tudi trda po-t- za je legla krog njegovih ust. s
—	Sedaj pa je vsega konec. Ti r sam si pridfeoval skozi eeli čas: -I.dor ne dela. naj tudi ne je. Se- r cTaj pa si premisli celo stvar. Do jutri zjutraj imaš časa za to. Te 1 potem ne bo drugače, si danes c zadnjikrat j Me! z nami za mizo. 1
Okorno, kot da ga stane velik c 1 opor, se je dvignil izza mize. — p Poj«1 i mati, — je rekel, — pojdi- t
vi	malo na polje. Danes mi je -pretesno v sobi.	s
---- Dolg, neznansko dolg je l
bil ta nedeljski popoldan, ko človek ni vedel, kaj naj počne s sa-ttim seboj. V hiai je bilo vse tiho in mrtvo. Stara dva sta odšla, > raali hlapec se je nekam izgpbil't in Tine je pač čepel v kakem ko-J* til, da dobi s prvo pipo tobaka * tudi prvo morsko bolezen. Le sta-'v ri Tonejc ia mlada Mick« st« Q-'<
stala doma v družbi psa in mačke Ti štirje so smrčali za stavo.
Tedaj pa je pričel misliti Janez, tla bi bilo na vse zadnje vendarle dobro privoščiti Reziki dobro besedo. Kakorhuro pa je prišel do! 1 jene hiše t -r jo pozdravil, sedečo kot ponavadi pred hišo na klopi. je ona vstala ter odšla v hišo.
Tudi vrata je zaloputnila za se-
... ,
Tedaj pa si je mislil Janez:
—	Grem po Smrekarjevega 4 ranceljna in zbil ga bom tako, da ne bo imel več časa misliti na ljubezen. To bo dobro zanj in tudi zame.	j
Franceljna pa Jii mogel nikjer rajtil. Ne doma. ne na polju in tudi ne v gostilni. Tako je prišlo, tla je nosil Janez svojo srčno bol in svojo jezo »-elega pol dneva naokrog, brez namena in cilja. Ko
Ije kotiečno prišel večer, se mu je
**
zjlelo kot da je bil 011 tepcu, ne jpa oni drugi, kateremu je name-ji I bat inc. Vsaka kost v telesu ga je -bo!cla od neprestanega bega-'t je semintja in glava jc bila kot čeber, prav ';ot ob velikem mačku. Pri tem pa ni izpil celi dan kapljice vina '
Pri večerji, ki je potekla po-1 polnori;i tiho. je Janez oponašali Vrneta. Ni se namreč dotaknil no-1 lene mrvice ter se čim p reje izjm- j b;l. a s to razliko, da je Tine kma-| 1 i zaspal, doeim se je on pol noči] valjal po.postelji, ne da bi mogel, zaspati. Konečno, proti jutru, pa' fu je nekaj padlo v glavo, ne-' kaj. kar je *ul nekoč v Rusiji odi t'lovcka, katerepra so pozneje ra-ditega preganjali:
Človeštvo 11 še tlosti zrelo, da li sprejeli vase holjševiško ide-
j,,	1
Se predno so prisvetili prvi pra-. Hit ni solnea pieko gore, je bil Ja-j i>ez že na no«rah. Sel je ven na polje z drugimi vred ter delal z(; 1 .i.mi do poznega večera. Nikdo. se ni čudil temu in nikdo ni re-j ki! besedice. Prav kot da je moralo biti tak i Janez pa je priča-' koval vsaj eno pohvalno besedo j I ot slabo nadomestilo za to, da se!.
je t hI povedal visokoletečiin mi-
1 -
slim.
Tudi večerja je potekla kot tla Janez sploh ui šel z doma. kot ila^ < na štiri leta sploh niso stala v' koledarju. S*dri Mlakar je govo-]i 1 i! o letini. .> delavnem redu za|. naslednje dni in mali hlapec je', \saki stvari prikimaval. Pri tem ] pa je mislil .e na svojo risanieo, katero je imel skrito zgoraj v go-j: li in srnjaka, 11a katerega je imel,] |iko.... V Kotu peči je dremal j si ari Toneje, potiskal mrzlo pipi-m iz enega kota ust v drugega ter smatral to za užitkapolno zabc-o Micka pa je kimala z glavo, se stresla vsakih pet minut ter se jezila, da drugi še ne mislijo na spanje.
Edinole maii Tine je bil danes povsem drugačen kot pouaVodi. Vedel ni, kaj je pravzaprav. Prejšnji dan, k« mu je izročil mali hlapec pipo Janeza, se je smatral za moža. Danes pa je visela pipa zopet v ustih Janeza. Tine pa je \edel, da jc Še vedno snirjcovec.
—	Skoda, da novi čas še ni pri-fcd. — je mrmral. — Potem bo pipa vendarle moja.
Stari Mlakar pa je vstal izza mize. — Spat, ljudje božji, — je rekel. — Jutri je še en dan.
—	In še težak zraven, — je dost evil Janez. — Vreme ne izgleda posebno dobro. Podvizati se moramo, da spravimo seno iz gozdnih travnikov pod streho, še predno pride dež.
Ko je rekel to tako mirno in samo posebi umevno, se je ozrla mati vanj z zaljubljenimi očmi. Na skrivnem ga je pogladila po rokavu.
—	Lahko noč, Janez, — je rekla. Rada bi dostavila: — Moje c'rago dete. — a tega si ni več tipala. Tako čudno jo je nekaj davilo v grlu in v očeh so ji zopet stale solze, ne da bi se jih mogla ubraniti. Kljub temu pa je bilo Mlakariei čudovito blaženo pri{ srcu. Bile so zq>pet solze veselja^ katere je lahko pretakala.... j
Sinov j ev izgnan iz Nemčije.
Predsednik izvrševalnega od-st ka tretje internacijonale Si-' rovjev in predsednik splošne ru-1 |Ske delavske zveze strokovnih or-J |ganizacij Losov ski sta dobila po-' \elje. naj odpotujeta iz remške uržave.
Raznoterosti.
Bnaki boljšsviki nameravali za-sesti Gdansko. Na zadnji seji usta- 1 votvorne skupščine v Gdanskem 1 so prišla na dan seuzacijonelna 1 ] razkritja. Gdanski poslanec in de- 1 legat v Parizu Sehummer je obto- 1 'žil neodvisne socialiste, da so i- 1 meli zvezo, z boljševiki v svrho za- 1 j sedbe Gilanskega med zadnjo bo- <
ljševiško ofenzivo na Poljskem._ 1
Neodvisni socialist Man je odgo- \ voril, da so se vršila v resnici po- 1 gajanja, toda sporazumno s komi- 1 siju za zunanje zadeve, kakor tudi 1 s predsednikom državnega sveta. ( Ta pogajanja so se vršila v Berli-|( nu meseca avgusta. Boljševiski de- , legati so izjavili, da mora Rusija , uničiti Poljsko za to. ker je Gdan- , sko neobhodno potrebna luka za ruski izvoz. Župan Sham je skušal zman;šati utis socialističnega odgovora z zatrjevanji, da komisija za zunanje zadeve ni imela pogajanj z boljševiki v svrho za set! be . mesta, ampak le za to, da je bila poučena o bistvu pogajanj med < neodvisnimi socialista iti zastopniki sovjetske Rusije. Meščansko ča-, sopisje smatra vso zadevo za pra-[vo veleizdajo. Med Gdanskim in ' vzhodno Prusijo ter sovjetsko Ru-jsijo se vrši neprestana tajna ku-jrirska služba.
Izgon Rusov iz Francije. Francoske oblasti so izgnale zadnjih < ! 2000 ruskih vojakov, ki so se na- . I hajali v Franciji. Pred odhodom i ,pa je policija aretirala dve žen-i< ski, preoblečeni v ruske vojake, kiji sta hoteli ubežati z Rusi.	j.
Vse kakor pri nas. Rimski do- ^ pisnik ^Frankfurter Zeitung" po-^ roča: Stanovanjska beda, zaradi 1 katere trpi ves svet, je postala v i [Rimu naravnost kalamiteta. Med j vojno in po sklepu miru se je riin-( i sko prebivalstvo pomnožilo najmanj za polovico. Centralna voja- . ška in civila birokracija je močno j narastla iz Benečije je dospelo po i katastrofi pri Kobaridu v Rim; mnogo begunskih družin, ki se v|' Rimu »lobro počutijo 111 se noče-!' jo vrniti v staro domovino in kon- 1 eno se mnogo mladih častnikov, 1 ki so bili v Rimu zaposleni pri l
raznih misijah, ne more odločiti, da bi ostavil Riim. Zato so stano ' vanja silno draga. Za prazna sta- i 110vanja se ponujajo nečttvene vso-1 * te in v enem slučaju se je ponudi- ] lo 100.000 lir. Sedaj se je ustano- t vila 4'zveza brezstanovanjeev ki > se bori proti protekeijam in veriž- c ništvu s stanovanji. Občinstvo pa ^ si pomaga samo na različne, včasi i zelo drastične načine. V neki veli- " ki hiši v Via Aleardi ne dale? od i La terana, si je pomagal posestnik,] 1 ki je hotel stranke odstraniti s i tem, da je vsa stanovanja oddal 1 drugim strankam. Ko so hotele j nove stranke v stanovanja, so sej.-uprle stare, odstranile so hišnika'1 ter spremenile vso hišo v trdnja-J vo. Kalcorhitro se prikaže kak tn-h jec p^ed hišo. opozori straža na ne- 1 varnost, hišne stranke pa se poja- s vijo na balkonu in na dvorišču ra- 1 zobošijo rdečo zastavo ter se pripravijo na boj Oblast je proti temu brez moči.
Kuga. V hrvatskem naravoslov-
skem društvu je predaval dr. Lju-j
devit Gutschv o strašni kugi, ki i
0 1
je umorila že milijone ljudi in se sedaj vnovič pojavlja na Reki in j v Trstu. Predavatelj je poročal, ida prenašajo kugo 11a ljudi bolhe ki so bile.poprej na okuženih pod-; ganah. Okužena podgana razširja! s svojimi bolhami kugo. Treba je| torej uničiti vse podgane, in s tem se zatre tudi kuga. Mestni magistrat v Zagrebu je že odredil, da' se začne uničevati podgane v vsem ; mestnem okrožju ter je nastavil posebne organe, ki imajo nalogo! po hišah uničevati podgane.
Pesimističen francoski glas o jadranskem vprašanju. "Gazettej Lausanne", govoreč o zadnjih fazah jadranskega vprašanja, zaklju, čuje, da to vprašanje še ni bilo nikoli tako komplicirano, kakor je baš danes, ko se sodi, da o skoro rešeno. Niti ene točke ni, na kateri bi se moglo začeti z realnim delom, niti enega konkretnega predloga nimamo. Italija ne priznava j niti londonskega pakta, niti-Wil-sonove črte, pa tudi ne samoodloČ-jbe naroda. Jugoslavija zahteva samoodločbo, pa je pripravljena tudi na kompromisne predloge, ali težko je dobiti tak predlog, ki bi ,zadovoljil obe strani. Ako je resnična vest, da pride qjp>ro do neposrednih pogajanj, je jako malo j verjetno, da bodo doseženi kaki pozitivni rezultati, ako pridejo na sestanek državniki obeh držav brez vsakega kompromisnega predloga.
BHHE33H
|| Držite tafiniment 1 11 pri rokL	11
' ' Kadar trpite na rennatUmn. hnata*ci, ' '
( I sciatic i, neunlciji, bolečih milicah, otrp- ( | 3
. ljenih {lenih, krtih In drugih snnaajib : j
bolečinah, rabite samo	' '
V. !
I! Several Gothardol
! '	(l*ej®SeverovoOothanlskoclje) na mesta, ^ ' ;
i ►	.■cjer jo bolečina, in ste lahko prepričani, d* | (
I I	bo kmalu odleglo. Ta zanesljivi do- ■ :
euaii liniment je bil rabljen skoii Itiri- 1
{ \	deset let z naj Te? jim in zadovoljivim i ) '
^ (	nspehom 2=. o3vrt:tev lokalnih bolečin ^n ( 1
.	odstranjeoja oteklin. Naprodaj t vseh 4 '
i I	lekarnah. V dveh merah, 30c in eOo. | |
Italijanski komiinlsti. Mnogo po slaneev in drugih znamenitih članov socialistične stranke se je sestalo k razgovoru o programu in zadržanju stranke, zlasti glede moskovskih pogojev. Zborovanje se je vršilo z izključbo javnosti. — "Messaggero*' meni. da bo to zborovanje odločilo za ostajo komunistov v stranki.
Belgijsko - italijanske simpatije Belgijsko društvo "Amitie Itnli-enne". kateremu pretlseduje minister Destree. jc izposlovalo pri vojnih oblastih, da izroči 51. belgijski polk r»l. italijanskemu polku belgijsko zastavo v spomin belgij-sko-italijanske zveze v svetovni vojni.
Preki sod na Hrvatskem ukinjen. Službeni list prinaša banove naretlbe, da se ukinja preki sod na . Hrvatskem m v Sloveniji izvzem- | ši varaždinske belovarsko-križe-vačke in zagrebške župnije. Dalje je izšla banova naredba. s katero je odpravljena prepoved zbiranja in združevanja.
Plače poslanikom. Ministrski svet je sklenil, da se zvišajo plače našim poslanikom v LondomlT Parizu in Washington« na oOOO fran kov mesečno. Poslaniki v tlrugih krajih imajo samo 4000 frankov.
Lahi kradejo diplomatične spise. "Obzor*" javlja jio zanesljivih in-fontiacijah. da sta meseca julija odšla iz Pariza dva vagona z di-plprnatičnimi spisi naše mirovne delegacije. Ta dva vagona sta dospela v Trst.kjer so ju italijanske, oblasti zadržale. Spremljevalca tega transp. so Italijani enostavno vrgli v temnico in ga šele po inter-veneiji naše diplomatske agenture izpustili na svobodo. V času,ko je
bii spremljevalec še v zaporu, je] izginil en vagon, doeim drugi še vedno ni prišel na svoje mesto.
"Camera del Lavoro" (delavska zbornica) v Trstu je po zadnjem štrajku izključila nastopne: organizacije: zvezo brivskih po-j močnikov in natakarjev v Trstu,| uradnikovin uslužbencev v Julij-j ski Benečiji, bančnih in zavaroval- j nih uradnikov v Trstu. Vzrok iz- '
ključitve je, ker se te organizacije niso odzvale pozivu k zadnjemu štrajku.
Kmetje Sicilije zasedajo velepo-
sestva. "Avaiiti** poroča, da so kmetje v Siciliji zasedli že skoro vsa veleposestva. Gibanje je izšlo iz društva "Cooprativa agrieola" ki se je polastilo najprvo veh posestva barona Totnasinija. potem poslanca Di Lorenzo, barona Vahla vora, Bona in baronese Di Salvo ter markiza Camporeale. Kmetje so bili oboroženi, ali do rabe orožja ni prišlo.
Neodvisna socialistična stranka.
Neodvisna socialistična stranka na Saškem je pridobila po poročilu strankinega tajnika od 1. januarja do 13. junija 35.000 novih članov ter šteje skupim 107.000 neodvisnih socialistov.
s VAŽNO ZA ONE,
i KATERIH SE TIČE
^ _
i
Pri nas imajo pisma i/ starega ) kraja:
>	Mihael Abramovič. Matevž l»a-i nič, Matija t ej. Mar*;n <'eneel;. . Matija Dremelj. John Fabjančič. . Matija Uajtlek. Joip Groltolj'ek, i Andrej Ilribljan. Luka Jaiunikar, i ali Jenninger. Matevž Janko. Ja-
>	!it»l> Judi ž. družina Alojzija K ipš. • Anton Kristan. Anton Kontpoš. - K ran« in Janez Križnar. Andrej
Math>u. Frank Malnar. Ignac Masi e?*. K. 'Ionian Nemeth. M;:rija [ Paulin, Krsto Pelie, Jane/. Petrič. { Ana Poje. Jože P<«dgoruik in An-. ton P<<lgoiuik. Marija Thomo. .Frank Račič. John Rudolf. Olga . Svogna. l'rb;tn Stražišar. J »ž.-Svet. Fiank Zlobec, Anton Za-iai'. . Jožef Žagar, Fei linand Žagar. Valentin Žurga. Anton Zornada. Ivan Zarna.
V slučaju, da ,i<- kdo \/ ud gori , omenjenih mh i vojno umrl. naj s" nam p »r« ča v-f i>> lrob;i isti o iijem.
Cpravnišivo tllas Naroda. ' š2 < 'ortlandt St.. Ne"' York N. V.
(l .s—1 1 V ll)
W^;: !\VSS' W?^ (WiS!
Začimb«, ielišča In najraznomv asjia
domača zdravila
katera prinorera msgr. Knelt?p imam večno v zalogi Pičite po brezplačni cenik MATH. PEZDIR
P. o. Box 772. City Hall Statios NEW VORf niTV
WSS1 3VSH
Patenti.
Xa zahtevo vam bo poslana brezplačno dra^neena knjižica z informacijami o patentih.
iznajditelji
in druqi, pižife ponjo. Ime A. M. WILSON je ie znano 30 LKT in vsaka nam poverjena patentna zadeva bo deležna najboljše pozornosti. Pošljite model ali sliko vaše iznujdlie v pregled.
Pišite danes po a ovensko patentno knjižico v slovenskem jezi. na s edeči nas'ov:
A. M. W£LS0N '"c.
Registered Patent Attorney!
320 Victor Bldg., ___Washington. D. C.
COLUMBIA "S ZALOGA -
^.n a m	PLOSC V VCEK JE2iI-
GRAMOFONE
VICTOR NAVINSEK, 331 Greete St., CONEMMJGH, PA
DOCTOR LORENZp
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK	'	F,
iPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI
644 Penn Ave Pittsburgh, pa.
Moja atroka j« zdravljenja akntnib in kroničnih bolezni. Jaz aam že edravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in k«^ znam slovensko, zato vas L.oiem popolnoma ra.Tumeti in epozna ti vašo bele^en, da va£ ozdravim in vrnem mo5 in zdravje. Skozi 23 lei sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moakii bole/ni. Zato >se morete ponolnoma zanesti na mene, moja »krt pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odl&iajte, ampak pridit« Čimpreje.
laz ozdravim xa«truoll«na kri. mazulj« In 11 m k uImu. bo lun i v arlu. is-sadanje las, bolečine v kosteh, stara rane, SlvCn« bolezni, oslabelost, bo.esnf ' mehurju, led ca h. Jetra h In telodcu, rmer.teo, r«vmitl!i*m, kiur. iitu tile. teduha Itd.
ty-adne ure eo: V pondeljek. sredah In aetklh od ». ure slutra) de ■. enooldna. V torkih. Četrtkih In aobotah od 9. u-a iju..aj da a ure xvecer. Ob nedeljah p* Jo t. ere piuo'.dne. PO ^OiTI NE ZDRAVtM. PR.DETE OSEBNO. NE POHABITE 1MB IN
MA8LO Ve
Dr. L0RENZ 644 Penn Ave. PITTSBURGH, ^A.
Nekateri drugI zdravniki rabijo tolma2e. da vas raiumajo Jas zn'm hrvatski
l-m •*.. b..l.	_____.______.__________
ZA^TO^J 9 PREDMETOV ZASTONJ
Nikdar ie	imeli tako dobre prilike kot vam jo nudimo danes. Urm. ki Jo vidita tekaj auttaaP, i- • ■ . r. ,J-
bolJSih. kar jih izdelujejo. Da omogočimo vsakomur nabavo te <lra«o<.en*» urfe. ki bo služila	If t. nudimo p^i-Nno
nizke cene An prihodnjih 30 dni jo bomo prodajali po lastn« ceni. Take poKla^ene ure «r*-dnJ»-v»«llkosti z umetnimi ..kraki in garantirana *a ve-5 let. Izdeljuje -Illinois Watch C i.-e Po.". KoiesJ«. Je l, . isteK-i niklja. ; ost#vlj«.I:«, v |.ri-»tne draKuljH in garantirano. Kaie t>o'.j?e faa Vot katerakoli druga. Te ure amatrajo za nnjt>olJ#*> na svetu in vsak-lo. kilor jo Ima. bo vedel ceniti njeno vrednost in jo r.e bo rt .l nikomur za nobeno »»-no. k.ijti II«*. <t-> I., v;im ne dalo takega zadovoljstva kot ga vam bo dala ta ura za IZ2.M. I>t p.i oznanimo čitatelje s temi ur^mi na<bolj«fga am#-rt Skt-ga izdetka, emo sklenili prodajati jih i*> tovarniški ceni. ki J-
POZOR. .. tCer smo za tv. 30. dnevro razpro.Jajo daJl nv stran samo 2 0->0 teh ur po tej J iko nizki <-«-nl on ,sar<a-mn čitateije. naj, hjte z naročili, in vsakdo bo dobil kot danlo, zastonj. sledeVe predmete n) avtomati no lilo s ka- ' terim si lahko popravljate »voje čevlje ali žimnice. ker *iva kot ^troj ter x^im- isto^sno dvo> vov z ol,eh'strar.i - i^-i »n 25 jardov Čevljarske dret^ zaerc z vsakim Šilom. <2) Hviieni priv*-*elk za veriilro	\vtomit 'n| stroj z s»rl- •
2ejf las. s katerim lahko vsakdo striže lase po svoji volji brez vsakih navpdll. (4) I^p ž^pni glavnik	fv.zl u en
prstan z valima zafetni^ma. Patentirana verižica xa k.jute. >') Nov p. Makuien sf-c^k-f, ki r>ovf<"uJe ^ ,J-n.njfif predmete do njihove naravne velikos'1 in polegtega 50 atik. 1'stnlk za cigarete iz tistega Jantarja (itB^rcrr^r ' najnovejia Iznajdba, ki naznmja izpremembe vremena z t en ali več- dni vr.aprej. Zpralen Je v obliki hliir* v kai^rl 1 živita dve osebi. mo*ki In ženska. Ce naznanja lepo Trtm- p.i.*^ tz h:3ioe ž-nska. pa deževno. ženska skrije tn i iz hiSice pride možki s dežnikom. AM ni zanimivo !n doo'o. imate tak termometer v svoji hiši"'
Nobenega t«-h predmetov se ne ino.-e prodati po- ^^mm1 sebej za katerokoli ceno. kajti imamo Jih za samo
z.1 darilo za vso uro. katera kupite pri nas. Ml no-	GARANCIJSKI KUPON
*emo denarja vnaprej, samo Izretlte ta kupon, na-	Cosp^Jc: Prosim. poSIJtte ml uro katero pročalate no
miiie natančen naslov, pndenlte »5 centov Za poito tovarniški cnl za Iti te in	^J^JlVJj J . ' 1. ^
tn za stvari boete p.a.alh ko Jih dobite. Ml .a-	breipl" no ^pr"h^Jih ^i^za^^^m
KiVe^dSS!" SadOVOlJ*tV°' ^ ^ Vrnem° denar 15	- n-«tr.e strolke ir. za stvari L	l /o S
UNION SALES CO. -
Dept. 324	N'aslov .........................................................
ZQZ* W C1>iC*«0 ATe	ffl o't^; »»van Zdruien.h drtdv ^^ denar g na^iW.
| KRALJICA SV ETA. I
Roman. — Spisal Kari Figborg.	g
i	. *	HB
B	Za "Glr.< Naroda" priredil O. P.	f®
■»^ifgfflfflffimfi^^
-»	(Nadaljevanje.)
Nikdo pa ni kazhl nol»oiepa znuku ii>niilj«*nja. Ali naj umre, ravno sedaj — k«« j«' že na cilju T.... Tedaj pa je zhra'H skupaj vso moč, ki je še bila v njej. Duhovnik s krivo palico, ki se ji je počasi bližal, je bil edini ki jo je mogel tešiti.
On jo mora prslušati! <Mi j<« mora razumeti!
'/.v je >.t,i! prid nio. koje ilati iasje so se vsipali po vratu. Na nje*.cm vratu pa je blestela zlata škatljiea z znamenjen
goloba.
Tedaj pii je padel 4*0 g led velikega duhovna nanjo. I » je btf 1 »ogle I mo/.a, ki je bil vajen spoznavati človeško i: 1 ožaiiKtveno.	%
Narukcat pn je vzplamtclo v njegovih očeh.	•
Ali so govorili lw»govi .' Duhoven se je pri« el tresti po čelen životu.
Vis«.k«> i« vzr.-ivnal. dvignil i<>ki t«*r raz [»ros tri prste, tako tli je kriva palica padla n 1 tla.
Njegove ust: u-> so ve odprle. Hotel jcgovonli. a nobena besedi 1 i mop'a priti preko njih .Njegove (ni pa so bile uprte v podobi L« le ženske 7. zlatimi lasmi,
Konei-no pa j,- izvil iz njegovih ust krik.
s i| ji- pred Jimbko množieo, ki je bila prestrašena vspričt n« pi ičakovan« tra. ki ,*■ inyralo biti razotleto duhovniku. Znamenje troloba! je zakričal duhoven.' 7. a me a je goloba:
/« je bil pred Mand ter omahnil preil njo na kolena. Hkb-nil j* njenih nog, jih pričel poljiibovaU In pri tem j-il i in stokal vspri o nnzaslišanega razodetja milosti,
\aio p.i >e je ju« asi vzravnal ter se obrnil proti imi«hTu.
x -t m rt a j- pnsla! Izginja je /«<pet med i.aini! Pozabljeni im i«m| je bil ustišan.
.Molite in se veselite! Tedaj pa je hil«. čuti en sam krik iz grl tisočglave množice. Maud je utala, visoko vzravnana, bela iu zlata, kot kako nadr a r.n-io bitje, ltlesk brezmejne sreče j«- žarel v njenih očeh. Ona ni 1 • / u m» ' 11 teh bes»d. a dejanja so pričala. Njena roka j«- posegla p< škutljiei iz eiwtega /lata.
>in«>vi si>(n«-a «.«» spoznali znamenje. K**šeni je bila. • ►»»'itn je div.da z lev ie«» ka|»s»n«». je iztegnila ib-sni«-^ ua-l na-rotiom.
I ako j.- sla!.1 v v«»ji b poti, k«»t l>oginja l.'tilx'Ziii in življenja. \> premi« no j« stala na svojem mestu. J^e v ii jcr.ili laseh se jc poigraval retrič, ki je pihal z g«»re. liila jc na cilju.
Šestintrideseto poglavje.
Zunaj pred me*! mi. na vrhu gore. je stalo sredi prastarih «lie-v \«!iko svehše« boginje ljube/ni. K temu svetišču je vodil dre-\ored obdati od kipov raznih živali.
dolgih vrstah je hitel narod po široki cesti proti drevoredu. \ »si I je in radost sta vladala v mestu zapuščenih. V, e*iitu udarcem je kuga ugasnila. Attarta si* jc zopet vrnila!
>* j. zgodaj zjutraj. Danes bo stavljen praznik boginje K«»t rikdur poprej.
\a v ikiiii j. staio sv etiš. «-, katero so zgraddi pradedje na tem 1 ' l . r v, je n.ihiJala tam razpoka, iz katere jc prihaja' dim. I omešan s paro.
Ž« so stali pr.d velikimi vratmi svečeniki. Njih bele obleke so blestele v solactt.	\
Nnrod je prihaj-i! v tusko«'ni h množicah. Veli kaši so s«- vozili * .Iv«.k«, nicah, v kai.-re so bile vprcžeiie zebre. Na glavah so nosili čel««Je iz kovanega zlata
M.«1'- /« živino, ki ,i«- bila nam« njena za žrtve, je korakal veli-1 ;u -ki bik Imel je pozla-'« ne rogove in Mražniki. ki so «:« držali 1 .« «.b. h straneh «... n ort«li naj« ti v«. > svoje sile. «ta mi ga zadrževali. N.i lij«govem hrbtu pa j»* se«bla naga ž«iiska.
Ta /.-tiska je bila najbolj odlična devica v mestu. Duhovniki so J< že /jutraj posvetili za službo A sta rte. Postava zahteva, da dopri-1 • < «1« kina boginji žrtev svoje «i*ioti. p red 110 j,, spozna za vredno, da opravlja svoje dolžnosti kot /< na na svet i,
\ sc okraš« ne s cvetjem pa so skakale za njo device.
Sedemintrideseto poglavje.
\
Mlačna in hladna je stala »velika dvorana svetišča. Le plameni« e „0 gorele ob stemh ter metale svoj svit na veliki prestol, na ka I« rem je sedela boginja.
A sta rt a !	,
Wlik diadem iz kovanega zlat i je počival na njeni glavi. Na I it i/ /lata ji je tu«li pokrival nrsi iu obleka, ki je segala do tal. j« bila »tkana iz najfinejšega blaga pot-utega z biseri. Na belem vratu ,.a je blestel simbol goloba
Pr««l b«.ginj«» pa je k I ca I. zatopljen v molitve, stari veliki sve 1 mik.
I 'o\>.nd v sve I iiv-11 je blestelo od zlate p«»sod? in tik pre«! stop t-iii-umi, ki -ft v «x 11 b- k prestolu, je zijala odprtim. obdana le «jd pri biižno čevelj visokega zidu.
Para je prihajala i/ te odprti« \ To so bila vrata sedmih peča lov, globina, na koj • dno ni š<* nikdo dospel žjv m jz katere s«, vča •>«h švigali piano- i. krdar je bii ognjenik bolj delaven. Tukaj so pa
(Lk" rllvr živali. posv«-eciiih Astarti,
\'elikaiiska vrata svetišča so st- odprla, Celi val luči je vdrl 110
f-r. —	*
Veliki duhoven se ie vzravnal, stopil na stir.n ter čakal, opiraje *r rta svojo krivo pulico.
Svečeniki so se ntižali. Obtlane «*I naroda in mož z golimi meči so se približale tudi živali, namenjene za daritev.
Zarožljale so verige in speevod živali se jc umaknil na desno in levo.
f Skozi odprto ce«Ni pa je prišel velikanski bik. na kojega hrbtu j« sedela naga deklica. Že je *tal bik pred prestolom boginje, pred luknjo, ki je vodila \ notranjost »vete zemlje, btražiriki na levi in
»iesni so potihnili glivo bika navdol. Z enim skokom je s&očila de-kliea na tla. Pri«"ela je »livje plesiiti ter poljubila bika na čelo. Z veliko ročnostjo je nato iztrgala nt č iz rok najbližjega stražnika ter jia zasadila v prsi velikanske živali.
Curek krvi je jilanil naprej, naravnost v odprtino.
I»ik sc jc za trenutek vspel. a omahnil nazaj ter padel.
Straži iki so ^-a zavlekli vstran.	"
Padala je žrtev za žrtvijo. Kri je tekla v potokih v odprtino pred prestolom. Narod pa je klečal na tleh ter mrmral svoje molitve.
Medtem pa so so oglasili bobni 111 svečeniki so se približali. |
Veliki duhoven je zopet stopil pred prestol. Dvignil je roki v. zahvalo za podeljeno milost.
Nato pa je >top:l zopet nazaj. Približale sc device, ki so se j osvei le službi Astarte V prekrižanih rokah so nosile cvetke ter plesala pred prestolom b velikanskim navdušenjem.
Naenkrat pa so se vrata svetišča zaprla in ugasn-le so plame-i'i«*e. iVmno je postalo v svetišču :r» le iz o<lpriine pred prestolom, je prihajal rožnat sijaj . i. Mramranje. stok inje in udarjanje 'lagili noj.
Naenkrat pa je zopet zažarela piameuica.
Svctiš«"-e je bilo prazno. Izginile so deklice, izginili svečeniki i.i ; izginil tudi narod. Podzemska vrat i so sprejela vse in divjj^ služba boginje jih je poklicala 11 Maud pa je est:'!:j sama na svojem prestolu.
(Dalje prihodnjič. )
1 Rada bi izvedela za nasb»v (IA-SPKRA VIDRIH. doma s Trnja ! pri Št. Petru na Krasu. Za"j i imam pisma « «1 nieg«-ve žene iz starega kraje, v haterih ve-1
t
t liko važnil. s: vari. Pr »sM cenjene rojahe	ka*eri ve /.;: t; njegov naslov, naj mi ga blago-j ,; voli naznanili, ali naj s? pa s".:.i j javi. — Tina Kresevich, li >x ,
290, Morgant.nvn. \V. Va. J	(17-1S—11)
Flada bi izvedela za moja 2 brata MHHAKLA in -HHINA KO TAl?. Prosim, če sama bereta t«? vrstice, naj se mi oglasita, ali pa če kateri izmed rojakov ve
za njun naslov, n.ij mi ga blagovoli naznaniti, za kar se že vnaprej znlividjujem. Sjioročiti j njima imam tiižuo \is! o smrti sestre N« žkc in še vi it drugih i važnih stvari. — Maric Kot ar.'
\V. L»:». Place. Cicero. III.
i j (Iti is- 11) » -—-----
^	ESS 1W53
11
Iščem svojega brata JOHNA ŽP-IIA. Doma je iz Bele cerkve pri. Novem mestu in sedaj se-naha-j j 1 nekje v West Virginiji. Jaz ^■i bij p dpisani njegov brat J < (it)otujem 1. decembra v stari: zato prosim cenjene roja-; I ke, ai;o kateri ve za njegov na-' .'» »v. naj mi ga blagovoli na-! znan it i. ker 011 ne zna citati, za j kar se že vnaprej zahvaljujem. Alois Žiira, 4124 St. Clair Ave.. Cleveland, Ohio. (17-18-11)
Kj« sc nahaja IVANA CERAR'j Pr«-«1 par meseci jc prišla iz starega kraja v Cleveland, Ohio.j V Clasu Naroda s<'in bral. da je; iskala svo jo mater. Zanjo želi i izvedeli njen stric Valentin-Podbelšek, di»ma i/ K rajnega llrda, fara Krasna. <'«• k«b» n»-kov ve za njen naslov. pros.*:u, <la mi ga sporoči, ako pa sama l bere le vrstice, naj se oglasi j svojemu stricu Valentinu P'*l-belšek, P.«»x 11.*>. Linton, Iiid.
( 16-10-^11)
Pridite! Tukaj je nekaj ve ikanskega. Pridite?
Ura z godbo.
I'.i'ssiiia j»-, da liiw"r vs.ika drn-
,	Ironce z «metnišk«-m okraskom
t«1'* j** nadeb^lo pozlač-ena. Ga-
»S^B^j. jFif^* ' «»■/./,	Ta u» je veMko vredna. n*-
C	J^jiJy	WFJ..	Pfimo kot ('asomer. j»a<: pa tudi
i £.	■ 1	' lir i	kot poklalo. Tra jalo vam bo v«**
^^ ' "	r J i treba T"">šj?jj«ti not-.-ne-
mT- ' f I '	V• I	il/ ;/i	- ' denarja, samo izr^^ite ta ORlas,
aajL ' "j'J	' i	II 1	poftljite R3» nam f« 5'» eenti v po-
RL ^ Jfi-"	•	u	ftr h znamkah in mi vam bomo
' ")	*	mUi'	i-oplali to krasno uro. Ostanek
^ v ^	^	'''r fi	* 1 • "T"' Ik., vam bo ura do
^^^-^m	1 javna	za kratek ras, kajti
'^^Cjar^^ i»ozneje bo stala ura $20.00. ~	Sedaj na delo.
Uflion Sales Company 2029 W- Chicago Ave., Chicago, IU.
___•	J	Dept. 238
Pozor!
■ ^
Slovenci, Hrvati in Srbi
ki potujete- skozi New York.
Ne pozabite na dioj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj postrežem. Ciste sobfe z eno ali dvema poste— Ijima. Prostor za 250 oseb. Domača kuhinja. Najnižje cene.
August Bach
a)
; SLOVENSKO AMERIŠKI KOLEDAR
• V dobrih dveh tednih izide "Slovensko-Ameriški Koledar za ' leto 1921". t'ena ista kot lansko ;leto. Glede vsebine in zanimivih jsiik to ta izdaja presegla vse dosedanje. Politiko smo v tem Koledarju popolnoma opustili. Lju-c*je so informirani o političnih ^ vprašanjih iz dnevnega časopisja. Pri čitanju teh sestavkov £e do podal čitatelj v duhu med zlato-' iskalce divjega zapada, spremljal * bo slavne detektive pri razreševanju najbolj zapletenih kriminalnih vprašanj ter stopal z znanstveniki po raznih nepreiskanih ! deželah ter se žnjimi vred čutil raravnim pojavom.
Citateljem tudi naznanjamo, da bo imel v tem Koledarju svoj po-_ sebni oddelek stari znanec Peter . Zgaga. Da on kremenito pove, kar . pove, je vsakemu znano. '( Precejšen 'lel je posvečen tudi z zdravstvu, donm in gospodarstvu j i Kdor ga hoče prej imeti, ga .j ioora prej naročiti. Tiskali ga bo jjmo le omejeno število. Tofej hitre t. na delo, da ne boste brez Kole darja.
a Naročila sprejema že Sfcdaj:
1 S^.ovenic Publishing Company, r.2 Cortlandt St.. ffc\7 York. N. Y
NAZNANILO IN VABILO, i	Johnstown, Pa.
! Tem ])otom se naznanja vsen ((T-lanoiii društva Pomočnik štev. ; jj'SDPZ. v J«»lmstownu, »ia se v.-u!
I j ■«"" 1 <i 11 vfleleži ]>rili«»«lti je re«ln«- me s«'j«'. ki sc vrši dne .">. «!•■ , eembra ; izvzeti samo bolniki 11 , pa nad milje oddaljeni člani '"lati. ki s«- te sej«- ne vdeleži, pla r*a t «b»lar v društveno btagajmi Nm tej s«-ji t»r» t ti' t i volil n'»i c«llw»r za prihodnje leto. Tak« j ■hibi sklenjeno na zadnji seji dri* 7. novembra. Torej vpoštevajt ■ društveni sklep, da ne bo /oj»<-t kakega« ]»rerckanja in j>raznib i/ V «;ovoniv, kakor j«* to v navadi,
.Joseph Pudiia. |---
k LETOŠNJE
0	Suho Grozdje
importirano iz starega kraja
18 centov fant. *. Boksa 50 funtov	$9.0<
l! Posebne cene na veliko.
' BALKAN IMPOI17IHO C0
;	51-53 Cherry Street
New York. N. Y.
E Pozor rojaki in rojakinje!
CM A lpentinkture
Vam zrastejo kraaii lasje v '{tih tednih Ol Alpenpoinade zrastejo v fitili tednih moškim krasne ' brke in bra«la- Itevmntizeni ali k«>stil»o - bi- ozdravi iMipolnoma v 6tih dneh. Oc ° Bmslintiuktnre Vata postanejo siv ^ lasje p<»polnonia naturni kakor so bil v mladosti Zdravilo za rane, opekllo< . kraste, bule, turove, za kurje o/^sa 'l bradwice. i^'tne noje. ozebline. Zasta rnne ž<-lo<leiie tM.lezni se wlravljo bitrt in iKw*oni. 1'i.Cite takoj cenik li [ Koledar po>lj<"m zastonj
Jakob Wahcich
1	»HO! Bonna Ave., N. E. Cleveland. O
Dr. Koler
i
SLOVENSKI ZDRAVNIK,
638 Peso Ave. Pittsburgh, Pa. i
^Mfe	Dr. Koler ]• naj
st&rtj« ilofemk ^ »aravnik. foocia * T-v IUt * Plttabarahu ~ ki low SS-totno 4 orakso t adr&vlic d Ju mb acwUk —bol«xnl.
jJ^^kJlht batraplHnl« um »1 adravl m fk •ovitem M. ki mm. J« Inmtl *. prof Erllch. C« Im htm mo«oli« ali aanur fik« po telesu t *rlu. izpadaoj« laa bolečine v koateh. predite ta fMmt* vam bom kri. f'» ^akajta. kar ta lesen aa nalasa.
Vaw m-jikf noi«mi dmria po a-krajtanl meto«. Kakor hitra cvmalte da vam DrctMuuto *dravje. nc Aafeal ta. temveč orldlte In Jaa na aa boa aopet pcrmll.
Hydroa-la ali vo*no kilo ortravla t li nrU In alrar ures Klffdja
Boiasal athnrji. ki »tnroCr)* ko
i«Un> v krili. !u lrbu In vtafla tu4l nr* miUaiLa voda uadnda a into-voatio.
Revmatlaeaa. trsanja. feoMtot a '«4itiik. emacioa. šttroJm ta Iran kotna bolenl. kS B!ft»le »M Milite k-vl. osdravim v >>■!>— Caau nI potrebno latatL
Uradno aro: vaak dan M a ara o9a-traj do S. rvafier; v patklk od a rta-traj do S. popoldno: ob niillit od klotraj do M. Mdtoa
KRETANJE PARNI KOV
< EOAJ PRIBLIŽNO OOPLUJEJO 12
NEW YORK A.
ADRIATIC	130 nov. — Cherboura
ST. PAUL	j 20 nov. Cherbourg
N. A MSI t ROAN	I 23 nov. — Boulogne
AQ U IT AN IA	23 nov. — Cherbourg
CARONIA	27 nov. — Hamburq PHILADELPHIA 27 nov. — Cherbourg
LA SAVOIE	27 nov. — Cherbourg
FRANCE	2 dec. — Havre
RYNDAM	1 dec. — Havre
AKGFNTINA	j dsc. — Tr»i
ROCHAMBEAU	4 dec. — Havre
SAXON 1A	7 dec. — Hamburg
IMPERATOR	9 dec. — Cherbourg
LA LORRAINE	.11 dec. — Havre
NEW YO^	• 11 detj — Cherbourg
ROTTERDAM	11 uec. — Boulogne
AQUITANIA	i 14 dec. — Cherbourg
CANOPIC	16 dec. — Genoa
3T. PAUL	1 18 dec. — Cherbourg
»RES WILSON	,27 lee. — Tr*t
IMPERATOR	23 dec. — Cherbourg
CRET1C	, 6 jan. — Genoa
IMPERATOR	i3 jan. — Cherbourg
AQUITANIA	25 Jan. — Cherbourq
Glede cen sa vozne listke in vsa druga pojasnila, obrnite se na tvrdko
FRANK SAKSER
82 Cortlandt St. New York
IWS5J [W55i IWSSNWSSIWS*
i.'ummnnmmi.'mmiiimiiruijiiuutf
iCosulich črta!
Direktno potovanje w Dubrovnik «>r.io»l In Trd.
]{EL\T:i>rrk
'li n«>\ rtnhra
AKl.KNTINA 4. derembra PRES. WILSON Z1. dermibra
: Potom listkov, izdanih za vee kro-]e v Jugoslaviji In Srbiji. Razkošne ugodnosti prvega, druga- i ga In t~?t;eqa razredu. :: Potnik! tretjega razreda dcb!ff»|o Si brezplačne vino.	H
PHELPS BROTHERS & |
Passenger Departmont g'1 West Street	Uew *o»fc *t
--^ ... ----' —---------—
TLOYD ~ŠABAU D O
P- -hinliiji o.inlutJe Iz N". T narnlk n. 2 . t RE D' ITALIA — 30. dec.
FESA.RO — 8. jan^ 1z.Ih)hJ<> o«rektnl vo«.ni u«tL do THfc i
rlavnth mn» v Juaoalarlfl. BrespU^no vino potnikom, t. rsLflroda. i
Kdor želi pred Božičejn in Novim letom dospeti v Jugoslavijo in potovati na Trst, priporočamo sledeče brzoparnike:
"BELVEDERE" odpluje 18. novembra. Cena za m. razred do Trsta $105.00.
'ITALIA" odpluje 20. novembra. Cena sa m. rvred do Trsta $105.00.
"ARGENTINA" odpluje 3. decembra. Cena ra IIL razred do Tista $125.00.
\
Pri navedenih cenah je všteta svoia *a vojni
davek.
Na vseh navedenih parnikih, je dobiti tudi prostor za II. razred za nizko ceno.
Za vsa pojasnila se obrnite in pišite na znano in zanesljivo tvrdko:
FRANK SAKSER »2
CUNARD LINE
V
Hamburg in Gdansk
preko Angleške.	d
Parnik AQUITANIA- 23. novembra I
Cena za, tretji razred:	I
lamirarg-...................$125.00	I
Jdansk ................... $135.00	I
in $5.00 vojnega davka.	i
Oglasite se pri najblirjem j ___CUNARD agentu.______=
Potovanje za Božič. I Parnik "CARONIA" 20.000 ton 27. nov.: I
2.	razred .......... $180.00).
3.	razerd ..........$123.00),n	TOjneca davka-
Parnik "SAX0NIA" 14 300 ton 9. dec. i
Kabina .......... $180.00). _ ^ ..	,
3. razerd.......... $125.00),n ^00 vojne-a davka.
Najreiji parniki NARAVNOST V H VMBI RIi 3. razred "f»derbnrc** preko Hamburga $129.20 in $3. voj. davka Asjetil je v \asem domarem mpstu ali bližini.
P^ik Itailia 1
odpluje 2 O. novembra I
v Dubrovnik in Trst.
Cena za tretji razred:
DUBROVNIK .............................. $125.00
TRST ...................................... $100.00
in $5.00 vojnega davka.
V vašem mestu je Cunard Anchor agent. Pojdite k njemu. ■
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH