Novi občinski zakon. Občinski zakon spada med tiste zakone, ki najgloblje posegajo v javno življenje. On mora biti odločni branitelj prve in najpristnejše avtonomije, brez koje vobce ni nobene istinite samouprave ljudstva v državi. Zato je razumljivo, da vlada v najširših krogih našega ljudstva veliko zanimanje za novi obcinski zakon, ki se že dolgo časa napoveduje ter sedaj kot načrt leži pred ministrom notranjih del. Načrt, ki ga je izdelala posebna komisija uradnikov in prav nikov, je tudi dostavljen velikim županom, da o njem povedo svoje mnenje. Ko ga preuči minister notranjih zadev, ga predloži vladi, da ga preštudira ter popravi, odnosno, kar je bolj verjetno, pokvari. Po tem bo predložen narodni skupščini v pretres in sprejetje. Je še dolga pot, predno bo ta načrt postal zakon. Vsled važnosti stvari pa vendar smatramo za potrebno, da naše citatelje in z njimi naše ljudstvo obvestimo o glavnih točkah tega načrta. Načrt zakona o občinah, kakor se glasi njegov naslov, velja za vse občine, ki niso izvzete po zakonu o upravi in samoupravi mest, torej za občine po deželi, ne pa za mestne občine, ki imajo svoj lastni štatut. Za naše razmere je velevažno dolocilo par. 3, ki določa: »Vsaka občina mora imeti najmanj 2000 prebivalcev. Izjemno v krajih, kjer to zahtevajo terenske razmere in redka naseljenost, smejo občine imeti manj kot 2000, stanovalcev.« Ta dolocba, ako postane zakon, bi popolnoma spremenila stanje občin na Slovenskem Siajerskem, kakor se je razvilo tekom dolgotrajnega zgodovinskega razvoja. Mi ima- mo veliko število, smemo reči največje število mnlih občin, katere so s svojim dosedanjim plodono*nim delovanjem dokazale pravico do nadaljnega ol)stoja. Te bi morale vse prenehati ter napraviti pr» stor za ustvaritev velikih občin. Taka združitev bi yo našem mišljenju morala biti prostovoljna, zgoditi bl se morala iz uvidevnosti, iz praktičnih razlogov, nikakor pa ne bi smeli biti zapovedana. Načrt sici r predvideva izjemo, da smejo v krajih, kjer to zahtevajo terenske prilike in redka naseljenost, ostati olčine izpod 2000 prebivalcev. V praksi, v dejanskih razmerah pa ta izjema ne bo posebno omiljenje trd-* zakonške dolocbe, ker bo državna oblast, ae pa thmošnje prebivalstvo sodilo o tem, ali terenske pr;like in ljudska naseljenost zahtevajo manjše občinc Spore občin radi meje rešuje okrajni glavar, Če gre za spor med občinami, ki spadajo v različna glfavarstva, veliki župan, ako pa spadajo v različne oiV lasti, minister notranjih zadev. Obcinski pečati morajo imeti na sredi državxi grb, okoli pa napisano ime občine iii oblasti. Poleg teh smejo obcine uporabljati tudi svoje od oblasti pri enane pečate. Načrtu velikih občin je prikladen predpis par. 1"2 o občinskem domu, ki ga mora imeti vsaka občina iu kjer so nameščene občinske pisarne, soba za seje, občinske ječe in po možnosti 3tanovanja za občinske nameščence. Občinski domovi se bodo morali postaviti tekom 10 let. Važna so določila o domovinstvu. Vsak držaAljan mora biti član ene občine. Članstvo v občini (pri stojnost) se dobi z rojstvom (ce so bili starši že člfeni), s sprejemom v clanstvo na podlagi predpisov tega zakona. Zena postane z omožitvijo pristojna v občini, kjer ima domovinstvo njen mož, posinovljeDci v občini, kamor spadajo njih posinovniki, najdencki v obcini, kjer so bili najdeni. Državni in samoupravni javni uslužbenci in duhovniki so člani občine, v kateri imajo stalni službeni sedež. Mladoletnl zakonski otroci slede članstvu občine svojega očett. nezakonski članstvu svoje matere. Kdor živi nepretrgoma pet let v neki občini in uživa državljansko čast, se ne nahaja v sodni preiskavi radi dejanj, ki imajo za posledico izgubo državljanske časti ter je zmožen preživljati sebe in družino, sme zahtevati sprejem v domovinstvo in občinski odbor te prošnje ne sme odbiti. Kdor pa je pod zgorajšnjimi pogoji živel v neki občini že deset let nepretrgoma, je s tem dobil domovinstvo v tej občini in ga je zgubil v dosedanji občini. Občinsko upravo vodijo obcinski organi, ki so: občinski odbor, občinska uprava in predsednik občine (župan). Obcinski odbor je sestavljen v občinah do 2000 prebivalcev iz 15 odbornikov, od 2000 do 4000 prebivalcev 18 odbornikov, od 4000 do 8000 prebivalcev 21 odbornikov, preko 8000 prebivalcev iz 24 odbornikov. Odbor se voli potom splošnih, neposrednih in tajnih volitev za dobo 4 let. Redne občinske volitve se vršijo isti dan v celi državi in sicer 3. nedeljo meseca avgusta. Volilno pravico imajo vei polnoletni moški prebivalci, ki so vpisarii v stalni vo *lilni imenik. Ženske nimajo volilne pravice. Volitve tae vršijo po potrjenih kandidatnih listah na podlagi *proporca. Na čelu občine stoji župan, ki ga Lz svoje srede izvoli občinski odbor za dobo 4 let. Osebe, ki so v javni aktivni državni, samoupravni ali cerkveni -službi, ne smejo biti izvoljeni za župana. Poleg predsednika izbere občinski odbor na prvi svoji seji 2 «li 4 odbornike in toliko namestnikov za člane občKnske uprave (občinskega starešinstva), ki je pomožrij organ obcinskega odbora. Občinska uprava, ki >jo sklicuje župan, sklepa z večino glasov. Njeni člani nadomestujejo župana v slučaju zapreke, in sicer po •vrsti, kakor so bili izvoljeni. V delokrog občine spadajo vsi posli, ki se tieejo obcinske zajodnice in ki jih občina vrši na svojo od^ovomost in s svojimi sredstvi, a pod nadzorom državnih vlasti. Važne so določbe VI. poglavja: o občinskih Bslužbencih. Vsaka obcina mora imeti zadostno šte-vilo občinskih uradnikov, stražarjev in slug. Nastavlja jih občinski odbor na trojni predlog občinske uprave. Obeinski upravni uradniki (tajniki, blagajniki) morajo imeti vseučiliščne študije s predpisanimi izpiti ali nižje srednje šole, ali 12 let službe kot podoficirji v vojski, ali orožništvu in šolo za občinsko službo z dovršeriiin izpitom itd. Šolo za občinsko službo z dovršenim izpitom itd. Šolo za obeinsko služ bo, ki traja najmanj leto dni, bo ustanovila država na sedežih oblastne uprave. Plače stalnih uradnikov ne morejo blti manjše od onih, ki jih uživajo državni uradniki odgovarjajoMh kategorij. Penzije za stalno nameščene uradnike se i^plačujeio iz penzijskih !ondov. Vsaka oblaet je doižna v to svrho v teku šestih mesecev ustanoviti tak penzijski fond. V ta fond mo•ra prispevati občiaa za vsakega uslužbenca, ki ima .pravico do penzije, enlcrat za vselej 10% od celotne ;piače nslužbenca, uslužbenec sam pa mora plačati prvo leto 25% plače, v nadaljnih letih pa po 4%. Občinski proračun sestavlja obcinska uprava, in fiicer najdalje do 15. oktobra vsakega leta ter ga raz položi osem dni prebivalcem na vpogled. Do 15. novembra vsakega leta mora občinski odbor vzeti proračun z vloženimi pomisleki v pretres ter skleniti, kako se ima priman}kljaj pokriti. Proračuu z vsemi sklepi odbora in z vloženimi ugovori se mora najdalje do 1. decembra predložiti nadzorstvenemu držav•nemu oblastvu, ki ga mora pregledati v roku 15 dni. Velovažne in za duha, iz kojega je ta zakonski načrt vznikel, značilne so dolocbe IX. poglavja o nad •zorni vlasti. Državna uprava nad~oruje občine po•tom srezkega poglavarja (okrajnega glavarja). Okraj m glavar ima pravico, da prisostvuje sejara občins'kega odbora, seveda brez glasovalne pravice. Nadzorna oblast sme vs-aki čas pregledfiti poslovanje obžinske uprave. Občinsko blagajno mora pregledati vsako leto vsaj enltrat. Prepis zapisnika vsake scje občinskega odbora se mora predložiti v roku petih •dni nadzorni oblasti, ki ima pravico, v roku petih idni po sprejemu izvreitev sklepov, ki so protizakouiti, prepovedati. Proti takemu odloku ima občina pravico se pritožiti. Nadzorna oblast sme odstaviti župana ali razpu-atiti občinsko upravo: 1. ako to zahteva večina obč. •odbora, 2. ako župan ali obeins-ka uprava ne izpol- njuje uradnih dolžnosti, naloženih od državne upra-ve na podlagi zakona. Odlok glede razrešitve v drugem slucaju izda veliki župan na predlog okrajnega glavarja po zasliša-nju oblastnega odbora. Proti odloku veJikega župana ima občinski odbor pravico do pritožbe na upravno sodišče. V rolni 14 dni mora občinski odbor v takeic slučaju izvoliti novega župana, odnosno obcinsko upravo. Obcinski odbor sme razpustiti minister notranjih zadev na predlog nadzorne oblasti in sicer v naslednjih sliičajih: 1. ako občinski odbor ni izvolil občinske uprave; 2. ako dve leti zaporedoma ni rešil občinskega proračuna iti 3. ako so sklepi, izjave ali delo občinskega odbora v škodo države in je ostalo opozorilo pristojne oblasti brez uspeha. Iz vzrokov, naštetih pod 3. točko, se sme občinski odbor razpustiti samo s pristankom državnega sveta. Nove volitve se morajo izvršiti v teku dveh mesecev po razpujstu. Proti tem odredbam je potrebno naglasiti naček>, da je občina ne samovoljna, marveč samorasla in naravna, od države različna družba, ki ima svoj določen in svoj naraven delokrog, v kojem je in mora biti neodvisna od državne vlasti. V tem samostojnem podrocju ne sme dopuščati zakon državnim oblastim na noben način neposrednega vmešavainja niti v prvi niti v višji inštanci. Občipo kot avtoTiomno saraoupra\Tio korporacijo sme v samostojnem podroCju nadzirati le višja a^tonomna korporucija, to je okrajna in oblastna skupšeina, odnosno njih odbori.