6 7 Odkritje novega rodu podzemnih hroščev v Sloveniji Besedilo: Teo Delić stanka rodu pred približno 2,8 milijona let (95-% interval zaupanja med 1,5 in 4,3 milijona let) v popolnosti ujema z oceno obdobja geološkega dviga tega de- la Kamniško-Savinjskih Alp. Tako lahko sklepamo, da je prav dvig tega območja Alp povzročil ekološko ločitev med tesno sorodnima in sobivajočima rodovoma Petraphaenops in Aphaenopidius. Dvig Slovenija velja po bogastvu podzemne- ga živalstva za vrstno najbolj pestro območje na svetu. Pri nas živi veliko troglobiotskih vrst hroščev, torej teh, ki so popolnoma prilagojene na življe- nje v podzemlju. Poddružina Trechi- nae (družine Carabidae) ima na Bal- kanu prav v Sloveniji največje število vrst. A zanimivo je, da te pripadajo le nekaj rodovom: z vrstami maloštevilni rodovi pri nas so Orotrechus, Aphaeno­ pidius in Typhlotrechus (ki je v Sloveni- ji prisoten le z eno vrsto), medtem ko je vrstno izjemno bogat le rod brezok- cev (Anophthalmus). Novejše raziskave vzorcev pestrosti hroščev kažejo, da imata največji vpliv nanje razpoložlji- vost in heterogenost podzemnih habi- tatov, vplivata pa tudi preplet ugodnih klimatskih razmer v preteklosti in de- loma visoka primarna produkcija na površju. Ne samo da je slovensko ozemlje eno vr- stno najbogatejših v podzemni pestrosti, ampak velja tudi za eno bolj raziskanih. Prav na naših tleh se je rodila veda o življenju v podzemlju, speleobiologija, in to z znanstvenim opisom hrošča drobno- vratnika (Leptodirus hochenwartii), ki je bil že v opisu, leta 1832, prepoznan kot izključno podzemni hrošč. Temu so sle- dile raziskave številnih koleopterologov in drugih speleobiologov, sredi 20. sto- letja pa zlasti Egona Pretnerja. Slednji je razi skoval predvsem hrošče, obiskal pa je izjemno veliko število jam po celem Bal- kanu. To je botrovalo temu, da imamo o podzemnih hroščih relativno veliko po- datkov, toda kar nekaj novejših raziskav kaže, da živalstva našega podzemlja še ne poznamo v celoti. Ko sem pred nekaj leti premišljeval, v katero jamo bi šel iskat podzemne živali, sem postal pozoren na Devettisočo jamo (kat. št. 9.000) na Veliki Raduhi. Na tem območju je bilo narejenih malo speleo- bioloških raziskav, poleg Snežne jame na planini Arto je bilo pregledanih le še ne- kaj drugih jam. Obiskov Devettisoče jame ne bi bilo brez jamarjev in raziskovalcev Milana Podpečana in Matica Boršnaka, članov Koroško Šaleškega jamarskega kluba »Speleos-Siga« Velenje, ki sta števil- ne vikende posvetila raziskovanju njenih globin. Danes globoka skoraj 700 m, je v času mojih obiskov segala »šele« 450 m v drobovje gore. V jami sem nastavil ži- volovne talne pasti z usmrajeno vabo na do tedaj najgloblje točke, torej na 450 m globine. Po treh tednih sem jih prišel pobrat. V pasteh sem našel tri vrste jam- skih hroščev: Anophthalmus erebus ter dve lokalno razširjeni in iz Snežne jame na planini Arto opisani podvrsti oziroma vrsti, Anophthalmus pretneri naraglavi in Oryotus raduhensis. Že sem bil na poti ven iz jame, ko me je v zadnji, na pol v vodnem toku nastavljeni pasti pričakalo presene- čenje. Čeprav nisem vedel, kaj ujeti hrošč pravzaprav je, mi je bilo že takoj jasno, da je ujeta žival nekaj neobičajnega. Zato sem jo prinesel na površje, naredil nekaj fotografij ter jo še živo predal izvrstnemu poznavalcu podzemnih hroščev, tržaške- mu entomologu Andrei Colli. Andrea je že s fotografij povedal, da take- ga hrošča še ni videl. Ko je dobil in pre- gledal primerek, pa je podkrepil svojo do- mnevo – da gleda ne le novo vrsto, ampak celo nov rod podzemnih hroščev. Kar 35 let je minilo od poslednjega znanstvenega opisa novega podzemnega rodu hroščev v celotnih Alpah (rodova Luraphaenops in Trichaphaenops iz Francoskih Alp), zato sva se lotila priprave znanstvenega prispevka. K sodelovanju sva povabila še Andreja Kaplo, ki je naredil izjemne foto- grafije prepariranih primerkov. Slovenski in italijanski Andrej sta pripravila mor- fološki opis, jaz pa sem naredil genetske raziskave in žival postavil v filogenetski kontekst alpskih podzemnih krešičev. Primerjava telesne zgradbe novega hrošča z na istem območju razširjenimi krešiči iz rodov Anophthalmus in Aphaenopidius je pokazala na zelo verjetno sorodnost. To smo potrdili tudi z genetskimi raziskava- mi, temelječimi na odsekih mitohondrij- ske in jedrne DNK. Ker je bil hrošč najden v posebnem habitatu, to je na navpičnih stenah s stalno tekočo vodo (jamski hi- gropetrik), smo novi rod poimenovali Petraphaenops. V grškem jeziku beseda petros označuje kamen, drugi del rodov- nega imena Aphaenops pa smo uporabili zaradi morfološke podobnosti novega rodu z rodom Aphaenops, ki živi na Iber- skem polotoku. Žival novega rodu ima na konicah nog izredno dolge kremplje, kar med podzemnimi krešiči še ni bilo vide- no. Ti kremplji mu olajšujejo premikanje po mehkem jamskem mleku ali higrope- triku, kjer išče svoj plen. Zato je dobil vrstno ime unguiculatus, kar bi z malo domišljije lahko prevedli kot krempljičar. Novi rod z edino vrsto je tako poimeno- van kot Petraphaenops unguiculatus. V prispevku, ki je bil objavljen leta 2019 v reviji Zoological Journal of the Linnean Society, smo poleg opisa rodu in vrste do- dali tudi oceno evolucijske starosti tega hrošča. Za časovno umeritev dogodkov smo uporabili znan čas paleogeograf- skega odcepa Sardinije od Evropskega kontinenta (pred približno 30 milijoni let). Zelo zanimivo je, da se starost na- Kamniško-Savinjskih Alp je povzročil nastanek vadozne cone, to je cone s pre- niklo vodo, v kateri se je lahko oblikoval tudi poseben habitat, jamski higropetrik. Oba rodova sta si tudi morfološko zelo različna. Aphaenopidius je dvakrat večji od sorodnika, ta razlika v telesni zgrad- bi pa tudi nakazuje na ekološke razlike. Znanstveni opis novega rodu trenutno temelji le na enem osebku, saj nam do- datnih primerkov kljub večkratnim obi- skom jame ni uspelo najti. S svojim odkri- tjem pa smo pokazali, da z raziskovanjem ne smemo prenehati niti tam, kjer se zdi, da je že vse znano in ni veliko možnosti za nova odkritja. Zato že zdaj z radostjo pričakujem nove najdbe in možnost bli- žnjega vpogleda v biologijo teh nenava- dnih in izjemno redkih živali. DODATNO BRANJE Bregović P., Zagmajster M. (2016): Understanding hotspots within a global hotspot – identifying the drivers of regional species richness patterns in terrestrial subterranean habitats. Insect Conservation and Diversity 9: 268–281. Delić T., Kapla A., Colla A. (2019): Orogeny, sympatry and emergence of a new genus of Alpine subterranean Trechini (Coleoptera, Carabidae). Zoological Journal of the Linnean Society: https://doi.org/10.1093/zoolinnean/zlz157. Faille A., Casale A., Balke M., Ribera I. (2013): A molecular phylogeny of Alpine subterranean Trechini (Coleoptera: Carabidae). BMC Evolutionary Biology 13: 248. Häuselmann P., Mihevc A., Pruner P., Horáček I., Čermák S., Hercman H., Sahy D., Fiebig M., Zupan Hajna N., Bosák P. (2015): Snežna jama ( Slovenia): interdisciplinary dating of cave sediments and implication for landscape evolution. Geomorphology 247: 10–24. Polak S. (2005): Importance of the discovery of the first cave beetle Leptodirus hochenwartii Schmidt, 1832. Endins 28: 71–80. Sket B. (2004): The cave hygropetric – a little known habitat and its inhabitants. Archiv für Hydrobiologie 160: 413–425. Razširjenost rodu Petraphaenops in obeh vrst rodu Aphaenopidius (levo) ter stranski ris Devettisoče jame; mesto najdbe novega rodu je označeno z rdečo piko (desno). (povzeto po: Delić s sod. 2019) Novi rod in vrsta hroščev, Petraphaenops unguiculatus, v naravnem okolju. (foto: Teo Delić) Morfološka primerjava štirih sobivajočih in ozko sorodnih vrst iz Devettisoče jame: Petraphaenops ungui­ culatus (A), Aphaenopidius cf. kamnikensis (B), Anophthalmus erebus (C) in Anophthalmus pretneri (D). (foto: Andrej Kapla) Avtorja, ki sta poskrbela za morfološki opis nove- ga rodu: Andrea Colla (levo) in Andrej Kapla (de­ sno). (foto: Ester Premate) 5 m m A B C D ? ? 0 m 50 m 100 m 200 m 300 m 400 m 500 m 600 m 700 m ? ? ? ? ? ? ? ? ? ? ? ? ? ? ? ? ? ? ? ? 1804 m a.s.l. Petraphaenops unguiculatus gen. & sp. nov. 15.00 °E 10km 46.25 °N Petraphaenops gen. n. Aphaenopidius kamnikensis Aphaenopidius treulandi S l o v e n i j a A v s t r i j a 6 7 Odkritje novega rodu podzemnih hroščev v Sloveniji Besedilo: Teo Delić stanka rodu pred približno 2,8 milijona let (95-% interval zaupanja med 1,5 in 4,3 milijona let) v popolnosti ujema z oceno obdobja geološkega dviga tega de- la Kamniško-Savinjskih Alp. Tako lahko sklepamo, da je prav dvig tega območja Alp povzročil ekološko ločitev med tesno sorodnima in sobivajočima rodovoma Petraphaenops in Aphaenopidius. Dvig Slovenija velja po bogastvu podzemne- ga živalstva za vrstno najbolj pestro območje na svetu. Pri nas živi veliko troglobiotskih vrst hroščev, torej teh, ki so popolnoma prilagojene na življe- nje v podzemlju. Poddružina Trechi- nae (družine Carabidae) ima na Bal- kanu prav v Sloveniji največje število vrst. A zanimivo je, da te pripadajo le nekaj rodovom: z vrstami maloštevilni rodovi pri nas so Orotrechus, Aphaeno­ pidius in Typhlotrechus (ki je v Sloveni- ji prisoten le z eno vrsto), medtem ko je vrstno izjemno bogat le rod brezok- cev (Anophthalmus). Novejše raziskave vzorcev pestrosti hroščev kažejo, da imata največji vpliv nanje razpoložlji- vost in heterogenost podzemnih habi- tatov, vplivata pa tudi preplet ugodnih klimatskih razmer v preteklosti in de- loma visoka primarna produkcija na površju. Ne samo da je slovensko ozemlje eno vr- stno najbogatejših v podzemni pestrosti, ampak velja tudi za eno bolj raziskanih. Prav na naših tleh se je rodila veda o življenju v podzemlju, speleobiologija, in to z znanstvenim opisom hrošča drobno- vratnika (Leptodirus hochenwartii), ki je bil že v opisu, leta 1832, prepoznan kot izključno podzemni hrošč. Temu so sle- dile raziskave številnih koleopterologov in drugih speleobiologov, sredi 20. sto- letja pa zlasti Egona Pretnerja. Slednji je razi skoval predvsem hrošče, obiskal pa je izjemno veliko število jam po celem Bal- kanu. To je botrovalo temu, da imamo o podzemnih hroščih relativno veliko po- datkov, toda kar nekaj novejših raziskav kaže, da živalstva našega podzemlja še ne poznamo v celoti. Ko sem pred nekaj leti premišljeval, v katero jamo bi šel iskat podzemne živali, sem postal pozoren na Devettisočo jamo (kat. št. 9.000) na Veliki Raduhi. Na tem območju je bilo narejenih malo speleo- bioloških raziskav, poleg Snežne jame na planini Arto je bilo pregledanih le še ne- kaj drugih jam. Obiskov Devettisoče jame ne bi bilo brez jamarjev in raziskovalcev Milana Podpečana in Matica Boršnaka, članov Koroško Šaleškega jamarskega kluba »Speleos-Siga« Velenje, ki sta števil- ne vikende posvetila raziskovanju njenih globin. Danes globoka skoraj 700 m, je v času mojih obiskov segala »šele« 450 m v drobovje gore. V jami sem nastavil ži- volovne talne pasti z usmrajeno vabo na do tedaj najgloblje točke, torej na 450 m globine. Po treh tednih sem jih prišel pobrat. V pasteh sem našel tri vrste jam- skih hroščev: Anophthalmus erebus ter dve lokalno razširjeni in iz Snežne jame na planini Arto opisani podvrsti oziroma vrsti, Anophthalmus pretneri naraglavi in Oryotus raduhensis. Že sem bil na poti ven iz jame, ko me je v zadnji, na pol v vodnem toku nastavljeni pasti pričakalo presene- čenje. Čeprav nisem vedel, kaj ujeti hrošč pravzaprav je, mi je bilo že takoj jasno, da je ujeta žival nekaj neobičajnega. Zato sem jo prinesel na površje, naredil nekaj fotografij ter jo še živo predal izvrstnemu poznavalcu podzemnih hroščev, tržaške- mu entomologu Andrei Colli. Andrea je že s fotografij povedal, da take- ga hrošča še ni videl. Ko je dobil in pre- gledal primerek, pa je podkrepil svojo do- mnevo – da gleda ne le novo vrsto, ampak celo nov rod podzemnih hroščev. Kar 35 let je minilo od poslednjega znanstvenega opisa novega podzemnega rodu hroščev v celotnih Alpah (rodova Luraphaenops in Trichaphaenops iz Francoskih Alp), zato sva se lotila priprave znanstvenega prispevka. K sodelovanju sva povabila še Andreja Kaplo, ki je naredil izjemne foto- grafije prepariranih primerkov. Slovenski in italijanski Andrej sta pripravila mor- fološki opis, jaz pa sem naredil genetske raziskave in žival postavil v filogenetski kontekst alpskih podzemnih krešičev. Primerjava telesne zgradbe novega hrošča z na istem območju razširjenimi krešiči iz rodov Anophthalmus in Aphaenopidius je pokazala na zelo verjetno sorodnost. To smo potrdili tudi z genetskimi raziskava- mi, temelječimi na odsekih mitohondrij- ske in jedrne DNK. Ker je bil hrošč najden v posebnem habitatu, to je na navpičnih stenah s stalno tekočo vodo (jamski hi- gropetrik), smo novi rod poimenovali Petraphaenops. V grškem jeziku beseda petros označuje kamen, drugi del rodov- nega imena Aphaenops pa smo uporabili zaradi morfološke podobnosti novega rodu z rodom Aphaenops, ki živi na Iber- skem polotoku. Žival novega rodu ima na konicah nog izredno dolge kremplje, kar med podzemnimi krešiči še ni bilo vide- no. Ti kremplji mu olajšujejo premikanje po mehkem jamskem mleku ali higrope- triku, kjer išče svoj plen. Zato je dobil vrstno ime unguiculatus, kar bi z malo domišljije lahko prevedli kot krempljičar. Novi rod z edino vrsto je tako poimeno- van kot Petraphaenops unguiculatus. V prispevku, ki je bil objavljen leta 2019 v reviji Zoological Journal of the Linnean Society, smo poleg opisa rodu in vrste do- dali tudi oceno evolucijske starosti tega hrošča. Za časovno umeritev dogodkov smo uporabili znan čas paleogeograf- skega odcepa Sardinije od Evropskega kontinenta (pred približno 30 milijoni let). Zelo zanimivo je, da se starost na- Kamniško-Savinjskih Alp je povzročil nastanek vadozne cone, to je cone s pre- niklo vodo, v kateri se je lahko oblikoval tudi poseben habitat, jamski higropetrik. Oba rodova sta si tudi morfološko zelo različna. Aphaenopidius je dvakrat večji od sorodnika, ta razlika v telesni zgrad- bi pa tudi nakazuje na ekološke razlike. Znanstveni opis novega rodu trenutno temelji le na enem osebku, saj nam do- datnih primerkov kljub večkratnim obi- skom jame ni uspelo najti. S svojim odkri- tjem pa smo pokazali, da z raziskovanjem ne smemo prenehati niti tam, kjer se zdi, da je že vse znano in ni veliko možnosti za nova odkritja. Zato že zdaj z radostjo pričakujem nove najdbe in možnost bli- žnjega vpogleda v biologijo teh nenava- dnih in izjemno redkih živali. DODATNO BRANJE Bregović P., Zagmajster M. (2016): Understanding hotspots within a global hotspot – identifying the drivers of regional species richness patterns in terrestrial subterranean habitats. Insect Conservation and Diversity 9: 268–281. Delić T., Kapla A., Colla A. (2019): Orogeny, sympatry and emergence of a new genus of Alpine subterranean Trechini (Coleoptera, Carabidae). Zoological Journal of the Linnean Society: https://doi.org/10.1093/zoolinnean/zlz157. Faille A., Casale A., Balke M., Ribera I. (2013): A molecular phylogeny of Alpine subterranean Trechini (Coleoptera: Carabidae). BMC Evolutionary Biology 13: 248. Häuselmann P., Mihevc A., Pruner P., Horáček I., Čermák S., Hercman H., Sahy D., Fiebig M., Zupan Hajna N., Bosák P. (2015): Snežna jama ( Slovenia): interdisciplinary dating of cave sediments and implication for landscape evolution. Geomorphology 247: 10–24. Polak S. (2005): Importance of the discovery of the first cave beetle Leptodirus hochenwartii Schmidt, 1832. Endins 28: 71–80. Sket B. (2004): The cave hygropetric – a little known habitat and its inhabitants. Archiv für Hydrobiologie 160: 413–425. Razširjenost rodu Petraphaenops in obeh vrst rodu Aphaenopidius (levo) ter stranski ris Devettisoče jame; mesto najdbe novega rodu je označeno z rdečo piko (desno). (povzeto po: Delić s sod. 2019) Novi rod in vrsta hroščev, Petraphaenops unguiculatus, v naravnem okolju. (foto: Teo Delić) Morfološka primerjava štirih sobivajočih in ozko sorodnih vrst iz Devettisoče jame: Petraphaenops ungui­ culatus (A), Aphaenopidius cf. kamnikensis (B), Anophthalmus erebus (C) in Anophthalmus pretneri (D). (foto: Andrej Kapla) Avtorja, ki sta poskrbela za morfološki opis nove- ga rodu: Andrea Colla (levo) in Andrej Kapla (de­ sno). (foto: Ester Premate) 5 m m A B C D ? ? 0 m 50 m 100 m 200 m 300 m 400 m 500 m 600 m 700 m ? ? ? ? ? ? ? ? ? ? ? ? ? ? ? ? ? ? ? ? 1804 m a.s.l. Petraphaenops unguiculatus gen. & sp. nov. 15.00 °E 10km 46.25 °N Petraphaenops gen. n. Aphaenopidius kamnikensis Aphaenopidius treulandi S l o v e n i j a A v s t r i j a