Razne stvari. Domače. (Iz Središča) se nam poroča : C. kr. namestnik Marquis Bacquehem pride v soboto, dne 23. t. m. s predpoldanskim vlakom v Središče, da bode tam prisoten jubilejnemu ogledu in premiranju konjev. (Mladi doktorji.) Na graškem vseučilišču sta dobila te dni doktorski klobuk g. medicinec Viktor Kac iz Slov. Gradca in pravnik Fran Zižek iz Gradca (Sv. Anton v Slov. goricah.) (0 s e b n e v e s t i.) Dr. Jožel Pipenbacher je imenovan profesorjem v Novem Mestu, pravima učiteljema za gimnazijo v Kranju sta imenovana g. L. Poljanec in g. dr. Jož. Tominšek. — G. Mihael Cizelj, učitelj na šoli Leitersberg-Krčevina v Mariboru je imenovan učiteljein na c. kr. kaznilnici v Gradcu, g. Jožef Urlep, učitelj pri Šentilju v Slov. gor. pa učiteljem v Sarajevu. Škoda, da nas vsled preganjanja zapuščajo najboljši učitelji. Bog ju živi! (Na šmarskem shodu volilcev) se je vprašalo, kdo so socijalni deruokratje? »Nova stranka politična, ki se poganja za koristi delavcev; kolikor se njih načela strinjajo s katoliško vero, so opravičena, kolikor pa tej nasprotujejo, dolžen jih je odklanjati in zavračati vsak veren kristjan«. Tako je odgovoril naš poslanec dr. Gregorec in pristavil, da so se v narodnem oziru pokazali Slovanom pravičnejše od Luegrovcev. Poslancu so po obširnem poročilu o drž. zboru jn političnem položaju na predlog e. g. dekana Juga volilci z velikim veseljem izrekli svojo zahvalo in zaupanje. (Iz Zakota pri Brežicah) se nam poroča, da se nad brežškim okrajem zbirajo temni oblaki, da se bliža huda nevihta in da namerava kmalu treščiti v nemški okrajni zastop. Naša želja je, naj trešči tako močno, da ga za vselaj raznese! Slovenci pa naj sestavijo potem nov slovenski okrajni zastop! (Pesnica) povzroča že 4. leto kaj veliko škode; letos je že četrtokrat izstopila iz svoje struge, ter poplavila in zblatila toliko lepega sena; obupen orator zre z velikimi skrbmi v bodočnost; koliko živine je že vsled blatne mrve poginilo, koliko pa je še bode. Sliši se, da so že začeli od 1. julija t. 1. Pesnico pri izlivu v Dravo regulirati ter nameravajo tje do železniškega mosta to delo izvršiti. Ko bi še hoteli tudi dalje to regulacijo proti izviru Pesnice izvršiti? (Nezaslišano surovost) so izvršili fantje, celo tudi možje iz Lasigovec v Litmerku pri plesni zabavi v Kaučič-evi gostilni napram fantom iz Polenšaka. Vsled prepira so se oborožili zgoraj imenovani z motiko, sekiro, kranipom ter so mahnili po onih iz Polenšaka. Dva sta srečno ušla, a ostala dva pa sta se skrila na nek škedenj, kjer jih je grozna smrt pričakovala. Jednega so tako dolgo z motiko po glavi tolkli, da so mu možgani, kakor žemlja debeli, po licu viseli ter še celo kosci motike v glavi obtičali; drugemu pa so s sekiro glavo na dvoje razbili, da so se možgani po steni razškropili. 0 ti nesrečno pijančevanje! (Razpisane službe.) Na Kalobju v Št. Jerneju pri Ločah, v Stranicah, Št. Vidu pri Šmarju, pri Ksaveriju v savinjski dolini, na Ostervici pri Št. Juriju ob Taboru, na Zibiki, na Sladki gori in v Hrastniku so razpisane podučiteljske službe s 3. plačilnim razredom do 15. avgusta. (Mariborski Nemci in pamet.) Skoro ni dneva, da bi naši Nemci ne zinili kake neumne besede v javnosti. Pred par dnevi se je zopet lahko občudovala velika omika jednega naših tukajšnjih Nemcev. Cloveče je bilo pri službi božji, katero so imeli učiteljiščniki in mestni šolarji povodom sklepa šolskega leta. Pri sv. maSi so učiteljiščniki peli latinsko skladbo. NaS nemški poslužalec ni toliko izobražen, da bi lahko razločeval latinščino od slovenščine. Zato je šel k svoji mizi in tam zapisal, poln germanske jeze, da so učiteljiščniki peli slovenski, da je to nečuveno, škandalozno, da je to izzivanje. Svoj spis je objavil v graški klepetulji »Tagespošti« ter s tem celemu svetu pokazal svojo velikansko nemško neuJinost. Častitamo! (Taborsko grajSčino) pri Vojniku je baron Manteulfel prodal Slovencu J. Berdajsu v Litiji; sovražnikom Slovencev je ni hotel dati, akoravno so vefi obetali, češ bi Slovence preveč stiskali. Slava poštenjaku! Ostane nam v hvaležnem spominu. (Zlato poroko) obhajal je dne 11. t. m. 471etni cerkveni ključar Starotrški Pavel Poplaz v Paraeški eerkvi, ob enem s poroko svojega sina Vincenca, organista Pameškega. (Shod slov. abituriientov) gimnazij, realk in učiteljišč povodom zlatega jubileja presvitl. cesarja Frana Jožefa I. vrši se 26., 27. in 28. malega srpana v Ljubljani. Štajarci vozili se bodo tje vkupno 26. z onim vlakom, ki odhaja iz Maribora ob 8. uri zjutraj; na Zidanem mostu pridružijo se njim hrvatski bratje. Shod bode zraven resnih pogovorov ponujal drugemu slavnemu občinstvu, katero se s tem najuljudneje vabi, raznih zabav. 26. bode zvečer ob 8 uri koraerz v veliki Sokolovi dvorani, ravnotam je drugi dan ob 9. uri zjutraj zborovanje abiturijentov; po zborovanju je skupni obed, potem ogledovanje mesta; 27. zvečer ob pol deveti uri je «Beseda» s plesom v veliki čitalnični dvorani; 28. je izlet v Bled. Mi želimo mladim vrlim rojakom, da bi se jim shod najizvrstneje obnesel. (Oskrbnik vojniske hiralnice,) njegovi uslužbenci in nekateri celjski predrzni komiji, kateri so bili dne 10. t. m. uprav po roparsko napadli z revolverji in nožmi tri vojniške fante in jim prizadjali težke rane, pridejo pred okrožno sodišče. V prilog javne varnosti je res želeti, da se ta druhal enkrat občutno kaznuje. (V celjskem mestu) velikonemška kuga, ki se jej pravi tudi «wolfizem», hudo razgraja. Bolniki hodijo s cvetom znanega rženega plevela okoli, ob večerih pa se zbirajo, hodijo po ulieah in vjednomer kričijQ: «Die Wacht am Rhein,» ki je menda njihova hirana. Mestni očetje s policijo vred tudi bolehajo. Slovenci smo vajeni na to kugo; pa tujci jo bodo ob teh razmerah bržkone popihali od tod. (D o m a č u m e t n i k.) Za veliki altar nove čadramske cerkve je akad. kipar gosp. Jakob Žnider, ki stanuje zdaj v Konjicah, krasno izdelal podobe sv. Joakima in sv. Ane, sv. Mohorja in sv. Maksimilijana s pomočjo g. akademika Perneker-ja. Na vrsto pridejo zdaj še podobe sv. Cirila in Metoda, sv. Zaharije in Elizabete in 2 angelov pri tabernakeljnu in pozneje še podobe za stranske altarje, ki se delajo v Ljubljani. Kot domačin ie g. Žnider vsega priporočila vreden, saj vsaki narod po umetnikih in umotvorih šele pravo veljavo dobi. (U m r 1.) V torek, 19. julija je v Gradcu po dolgotrajni, mučni bolezni umrl veleč. g. misijonar Jože Navinšek v 28. letu svoje starosti. — V Ljubljani in pri Sv. Jožefu nad Mariborom trudil se je neumorno za dušni blagor svojega naroda. Ohranimo vrlega rojaka v blagem spominu! (I z C e 1 j a) se nam poroča: Dosedaj sta odvetnika gg. dr. Ludovik Filipič in dr. Juro Hrašovec oba v Celji, in sicer početkom tega meseca v svojih pisarnah že vpeljala nedeljski počitek. — Društvo odvetniških in notarskih uradnikov na Spodnjem Štajarskem je poslalo spodnještaiarskim odvetnikom in notarjem obeh narodnosti proSnjo za uvedenje nedeljskega počitka v odvetniških in notarskih pisarnah. Ker se že od raznih strani čuje — zadnji čas iz Lipnice in Feldbacha — da se ie po enakih pisarnah popolen nedeljski pofiitek vpeljal, upamo, da bodo tudi spodnještajarski odvetniki in notarji tej prošnji vstregli. Sedaj ravno, ko so sodiščne počitnice, imajo časa dovolj, da se sporazumno tega vprašanja lotijo in prošnjo ugodno rešijo. (Egon von Pistor) se jezi, da mu naš list včasi potipa nekoliko njegove nemške kosti. V zadnji seji okrajnega zastopa je bridko tožil o tej naši neprijetni mu navadi. Ubogi Pistor! — Pri tej priliki opozarjamo kmete, okoli Maribora, da sedijo v okrajnem zastopu skoro sami mestjani. Okoličani! Otresite se pri prihodnjih volitvah vsiljivih mestjanov in upravljajte si sami svoje zadeve. Saj niste mladoletni, da bi morali vedno le mestjani gospodariti z Vašim denarjem. Torej na noge! (V Čresnicah) je umrl 11. julija na daleč okoli spoštovani gospodar Jožef Kranjc. Blag mu spomin! Ako bo nam prostor dopuščal, prinesli bomo Se o poštenem možu daljši životopis — 18. julija je umrla v Mariboru blaga gospa Ana Haubenreich, mati č. g. Alojzija Haubenreicha. N. v m. p.! (Učiteljske spremembe.) Gpca. Hermina Ravnikar je prestavljena v Braslovče, Emilija Gherbac v Slovensko Bistrico. (V Zdolah pri Brežicah) se nek nemškorček poteguje za županski stol, čeprav je pred par leli prijadral k nam s praznimi rokami. Trdno upa, da mu bodo smodke pomagale do zaželjenega cilja, zato tudi ne štedi ž njimi. (IzVitanjske okolice) se nam naznanja, da ni bilo na predvečer slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda videti nobenega kresa. Izgovor, da je bilo vreme deževno, ne velja; vreme je bilo slabo tudi drugod, kjer so žgali krasne kresove. Želeti bi bilo nekoliko več požrtvovalnosti. (Bolnišnica v Radgoni) je dogotovljena in sedaj se bode pričelo preseljevanje v novo poslopje. — Zidanje nove bolnišnice v Slovengradcu se je izročilo zidarskemu mojstru v Volšberku na Koroškem, Valentinu Urbaniju. (Rok D r a f e n i k), znani socijalistični pisatelj, bi se smel imenovati tudi slovenski Ahasver, kajti vedno je na potovanju. Najprej je začel oznanovati socijalistični evangelij v Celju. Tam mu je spodkopal tla mladi kapelan Kržišnik in Rok je moral dalje. Šel je na Dunaj. Tam so bila vsa mastna mesta že zasedena. PriSel ie v Ljubljano. Tam mu je bil Zadnik na potu. Pobrisal jo je v Trst, kjer mu sedaj reže kruh agitator Učekar. Kislo se drži neki Učekar, kadar mu reže kruh, kislo se drži tudi Rok, kadar ga prejema. (Nemška 1 a ž.) Pri okrož. sodišču v Mariboru je nosil namestnik drž. pravdnika, kojega ime nam }e dobro znano, pri javnih obravnavah črno - rudeče - žolti trak. To izzivalno postopanje se je razglasilo po listih. Nemci so bili radovedni, kdo je to razglasil, kajti maščevanje je njihova strast. Toda zaman, ni se dalo izvedeti. Začeli so ugibati. Najprej so zgrabili dr. Pipuša. A ta sedaj v listih izjavlja, da je prišel le po laži v celo zadevo. Naši Nemci se vedno kažejo v lepši luči. (C v e t n e m š k e o ra i k e) je bil zbran pri zadnji prusaški slovesnosti «Sulferajna* in «siidmarke» v Cmureku. Kaj se je tam vse v blagor Tevtonije govorilo, napivalo in sklenilo, ne vemo, pač pa smo imeli priliko opazovati «blagodejne nasledke» onega nemčurskega dirindaja. — Z vlakom, ki vozi iz Spielfelda v Ljutomer, se je vozilo drugi dan nenavadno veliko popotnikov. In ti so na cmureSki postajiimeli «prijetno> priložnost občudovati "VVolfove bratee. Na dotični postaji se je zbrala cela tolpa pijanih obrazov (sladka kapljica iz bližnjih slovenskih goric je kaj dobro razgrela modre tevtonske glave!) in gosposko oblečenih postopačev. Dočim je pri slovenskih slovesnostih na kolodvorih navadno strogo prepovedana vsaka «demonstracija,* ni imel cmureSki načelnik postaje nič zoper to, da so pijani hajlovci tik pri železniškem tiru uganjali svoje burke; Se celo frankfurterca je mogočno vihrala na postaji. Napravili so iz lesa in slame šemo z glavo Luegerievo. Oblekli so mu črno, talarju podobno halio, na roke bele rokovice, na glavo germansko čepico z mrtvaško glavo. Krog pasu so mu privezali ože in ga vlačili semtertje, vpijoč: «Abzug Lueger! Pfaffentrager!* Ko so možaki zavohali, da sta na železniškem vozu tudi dva duhovnika, so nalaSč svoje budalosti uganjali pred dotičnim kupejem. — Če nemška omika sloni na takih stebrih, kakoršni so bili zbrani na cmureški svečanosti, tedaj čestitamo Mariboržanki, Tagespošti itd.. od železniškega vodstva pa pričakujemo, da bo potrebno ukrenilo, da popotnikov, ki svojo voznino dobro plačajo, na postajah ne bo motila in žalila pijana prusaška druhal. (¦Delavca* ni več?) Socijalisti zatrjujejo, da še «Delavec» vedno v Trstu izhaja. Vendar trdijo tržaški delavci, da ga nikjer ni več dobiti. (D r u ž b a s v. M o h o r j a.) Slavna naša družba sv. Mohorja šteje letos 77.131 udov, t. j. 5621 več kakor lani. (U t o n i 1) je v soboto v Razvanju 191etni Friderik Lubenšek v ribniku, kamor se je šel s tovariši kopat. Ker ni znal plavati in ker je prišel na globoko mesto, je utonil. Tovariši so prestrašeni zbežali, ne da bi mu kaj pomagali. (Ogenj) je uničil preteklo soboto v Hočah poslopje Antona Novaka po domače Jakovarja. Zanetil je otrok, ki je igral z vžigalicami. — V nedeljo pa je zgorela hiša in gospodarsko poslopje Fr. Beleka v Ivanjšici blizu Št. Jurija ob Sčavniei. — Dne 16. jul. je nastal na neznan način ogenj pri posestniku Ferd. Marinšeku v Prelogah pri Konjicah ter upepelil hišno in gospodarsko poslopje. (Duhovniške spremembe.) Č. gosp. Anton Rodošek, župnik v Šmartinu za Dreto je dobil župnijo v Mozirju. Umrl je 6. g. Par, župnik v Gotovljah in Jernej Bogataj v Št. Jedrti nad Laškim. Provizorjem sta imenovana č. gsp. Ivan Rožman, kapelan v Loki, za Loko in Jak. Palir, provizor na Frankolovem za Št. Emo pri Šmarju. Prestavljena sta č. g. Martin Lah, provizor v Št. Emi kot kapelan v Galicijo in Frančišek Mandeliček iz Sladke gore na Rerašnik. Na novo so nastavljeni čč. gg. semeniški duhovniki: Ferd. Ciuha v Pilštanju, Ant. Jerovšek v Vojniku, Ant. Kolarič v Št. Juriju ob južni železnici, Franč. Krošelj v Loki, Fr. Trop v Vitanju in Friderik Volčič na Sladki gori. Dpuštvene. (Zborovanje podružnice sv. GirilainMetoda) v Slov. Bistrici naznanjeno za dne 24. julija t. 1. se preloži na nedeljo 31. julija t. 1. (Na Ponikvi) priredi »Kmet. bralno društvo« v nedeljo, t. j. 24. t. m. zborovanje, pri katerem bode poročal veleč. g. župnik Jož. Zičkar, državni poslanec, o svojem delovanju in o razmerah v državnem zboru. Začetek ob 3. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. (Predsednikom našihdruštev in prirediteljera shodov) se priporoča dobra knjižica: «Das osterreichische Vereins- und Versammlungsrecht, gemeinverstandlich erlautert von Dr. R. Biirner. Wien. Hartlebens Verlag. 1897. Ta knjižica jako dobro razlaga omenjeni dve postavi in služi v praktično porabo. Stane 1 gl. Žal, da moramo v to svrho priporočati neraško knjigo, toda slovenske še nimamo, ker se naši juristi ne ganejo. (Jamsko ljudsko veselico v H u d i 1 u k n j i) priredi g. Ivan Vivod dne 31. julija 1.1. Ob tej priliki krasna bengalična luč, godba, ples in petje. Tamburaši od katerekoli strani so dobro došli in se bodo v zadovoljnost odškodovali. Ako bi bilo slabo vreme, se veselica preloži na drugo nedeljo, dne 7. avgusta 1898. Za 18. avgusta se namerava druga veselica, da se je lahko tudi oni udeležijo, ki so po nedeljah službeno zadržani. (Prvi splošni zbor zastopnikov slovenskih posojilnic) bode v ponedeljek, 1. avgusta v Ljubljani v «Narodnem domu» ob 10. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom: 1.) Praznovanje cesarskega jubileja od strani slov. posojilništva. 2.) Načela in 3.) organizacija slovenskega posojilništva. 4.) Strokovno izobraženje upravnikov slovenskih posojilnic. — Prejšnji dan zvečer ob 9. uri je predzborovanje. — K temu shodu uljudno vabi načelstvo «Centralne posojilnice slovenske*. (Slovenci iz brežškega okraja), v nedeljo 31. julija popoldan ob 4. uri se vidimo v »Narodnem domu«. Tu bo poročal vrli naš poslanec, g. Jožef Zičkar, o svojem delovanju v državnem in deželnem zboru. Tu bode prilika, da se poučite o sedanjem žalostnem političnem položaju, katerega je zakrivila ona stranka, koji pripada Pommer, katerega so volili tudi nekateri zaslepljeni brežski kmetje. Sramota njim, da poslušajo svoje najhujše sovražnike, svojih prijateljev pa nočejo spoznati. Naj le pridejo zdaj tudi ti in se prepričajo, je li vse jedno, če volijo človeka, ki jih izdaja ali pa moža, ki žrtvuje vse svoje moči za njih blagor. Vsi drugi pa, ki ste si bili svesti svojih dolžnosti do naroda svojega, pridite, da se narodna zavest če mogoče v vaših srcih še bolj utrdi. (Sv. Andraž v Slov. gor.) Veselica »Bralnega društva« dne 10. julija, se je odlikovala po izvanredno veliki udeležbi. Odličnih gostov smo dočakali mnogo od vseh strani, vzlasti pa iz Ptuja; na čelu jim naš rojak g. dr. Jurtela, odvetnik in deželni poslanec, nadalje prof. M. Cilenšek s svojo obiteljo, več odvetnikov, učiteljev, odvetniških kandidatov, trgovcev itd. PoCastili so društvo odlični gostje od Sv. Benedikta, Sv. Lovrenca, Kapele, Sv. Antona, Sv. Marka, Sv. Roprta, Sv. Trojice itd. Oficijelni del se je vršil pri naših razmerah v občno zadovoljnost. Domači diletanti, dečki in dekleta, so uprizorili igro: »Mala pevka« z vso natančnostjo, za kar so želi spložno pohvalo. Tudi pevci so nastopali v čast društvu. Ker je društvu podaril Janez Bliš 131 vsakovrstnih mičnih partitur, bode mogoče pesmi po okusu izbirati. Daritelju pa za tako blag dar lepa hvala! Po oficijelnem delu smo se zbrali na vrtu g. Role, kjer smo se pri izvrstni postrežbi in veselem petju težko ločili. (Mariborska moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda) je nabrala tekom leta 1898. do meseca julija sledeče doneske ter jih odposlala glavnemu vodstvu v Ljubljano. Darovali so gospodje: dr. Glančnik 10 fl., Simonič 4 fl., Hudovernik 3 fl.; po 2 fl. č. gg. Bohinc, Medved, Orožen, Štrakl in Vreže; g. Kavčič 1 11. 50 kr.; po 1 11. gg.: Bahovec, dr. Bezjak, Cerjak, Cestnik, Čede, Divjak, Dolenc, Haubenreich, Herg, Holuša, Hribernik, Hribovšek, Knef, Košan, Košenina, dr. Kovačič, dr. Križanič, Lah, Lešnik, G. Majcen, Majciger, Marin, Bl. Matek, dr. M. Matek, Miiller, Novak, dr. Pajek, Pavlič, Perko, Pernovšek, dr. Pipuš, Pokorn, dr. Fr. Radej, Rakovec, Rapoc, Rotner, Schiffrer, Schreiner, Simon, Stanič, Stefan, Straka, Tajek, dr. Tertnik, dr. Voušek, Zidanšek in Žitek; po 1 krono gg. Mir. Nerat in Voh; pri občnem zboru nabranih 11 11. 45 kr.; volitev pokojnega prof. MurSeca 10 fl.; prirodopisni pouk (spisala Schreiner in Koprivnik) 4 11.; neka igra pri Gambrinu 1 fl. Skupaj 102 11. 95 kr.