nnn Anil ifhif
UlLUwlIiLiICIIiJC
tflasiht (iffot'iic skupnosti twvuvnv ohutvv alpina živi
LETNIK 17
ŠTEVILKA 1
ZIRI, JANUAR 1978
Srečno
1978
Kar verjeti ne morem, da je že leto naokoli, ko smo si lani ob tem času stiskali roke in želeli: Srečno 1977! Je bilo srečno? Vsak bo odgovoril po svoje. Dva v en mah »Da!« in »Ne!«. Za Alpino kot celoto lahko brez velike hvale ugotovimo, da je bilo uspešno:
živi in zdravi smo »preživeli« burno tridesetletnico
pod streho smo spravili novo halo v plastiki
dobro smo proizvajali vse leto
dobro prodajali in obilno izvažali
si uspeli z osebnimi dohodki v poprečju kar za 1.400,00 din popraviti osebni standard
in še bo ostalo na koncu za »dobiček« in reprodukcijo.
OPSem članom cLeLoane 6kupno&ti tonacne obutve a4lpine OLici Scečno in u£pe&no nooo teto 1978
Družbenopolitične organizacije in uredniški odbor
ŠE NA MNOGA LETA mora biti naša ocena in obenem želja za naprej. Seveda si bo leto 1978 vsak zastavil po svoje. Tako tudi sam želim vsakemu srečno 1978. Vsem skupaj pa želim:
—	DA BI DELALI NA DELOVNEM MESTU Z VESELJEM IN ELANOM
—	DA BI BILI S SVOJIM DELOM ZADOVOLJNI
—	DA BI PROBLEME REŠEVALI STRPNO IN DOBRONAMERNO
—	DA BI BILI NAŠI ODNOSI TOVARIŠKI
—	DA BI BILI TRDNEGA ZRAVJA
—	IN DA BI VAS CELO LETO 1978 SPREMLJALA SREČA — TAKO NA DELOVNEM MESTU KOT DOMA!
Martin KOPAČ
]	OPSem občanom	!j
t	ketimo notnem Letu	!|
]	aetiko detoanitj	!j
]	uspehov	!j
i	in o&ebne Steče
j	Krajevna konferenca SZDL Žiri


Odgovornost je jamstvo io uspešno leto
Poslovno leto 1977 se Izteka. Počakali bomo še na to, da bo dokončno ugotovljen dohodek In ostanek dohodka ter višina zalog ob koncu leta, in potem bomo lahko napravili dokončno oceno letošnjega poslovanja in primerjavo s predhodnimi obdobji. Vsekakor pa so je med letom nabralo celo vrsto zanimivih in pomembnih spoznanj, na osnovi katerih lahko in moramo razmišljati o tem, kako bomo poslovali v prihodnjem letu.
Ce ocenjujemo poslovanje v letu 1977 z vidika prodaje, lahko ugotovimo, da so se prav v letu 1977 pokazala nekatera dejstva, ki bodo usmerjala naše delo v prihodnje. Ena od teh je ugotovitev, da lahko v prihodnosti pričakujemo postopno zmanjševanje poslov s Sovjetsko zvezo, zaradi vse večjega pritiska kupcev na cene. To narekuje iskanje novih poti za izkoriščanje zmogljivosti za lahko obutev. Za izvoz lahke obutve na zahod nimamo posebnih možnosti, pač pa se skušamo ponovno vključiti v izvoz v NDR. Na domačem trgu je povečanje prodaje lahke obutve pogojeno s ponovno razširitvijo kolekcije. V zadnjih letih smo šli precej v specializacijo samo na žensko obutev, kar je sicer za proizvodnjo gotovo dobro, vendar pa to omejuje količine, ki jih na domačem tržišču ob ozki kolekciji lahko prodamo.
Pri prodaji smučarskih čevljev je položaj zadovoljiv. Izvoz pan-cerjev na zahod bomo v letu 1978, po napovedih, nekoliko povečali. Izvoz na vzhod, ki je v letu 1977 močno porastel, bomo skušali obdržati na tej ravni. Resno se bomo pripravili tudi na prodajo pancerjev na domačem trgu, saj sta zadnji dve sezoni pokazali, da postaja domači trg pancerjev vse večji in vse bolj pomemben.
Pri prodaji tekaške obutve smo v letu 1977 dosegli lep uspeh, zato ostaja odprto v glavnem vprašanje, kako obdržati to prodajo na ravni leta 1977. Upamo, da nam bo tudi to v glavnem uspelo.
Prodaja podplatov je bila v letu 1977 uspešna, tako da tudi tu moramo v glavnem nadaljevati zastavljeno delo.
Predpogoje in težave, ki nastajajo pri uresničevanju navedenih ciljev, lahko spravimo na dva skupna imenovalca. Prvo skupino težav predstavljajo naše visoke in previsoke cene. Problem je najbolj pereč pri lahki obutvi, tekaških čevljih in tudi pri podplatih. Preslabo gospodarimo, preslabo organiziramo delo, še-pamo v produktivnosti, prednja-čimo v visoki režiji; da bi lahko prodajali, bomo morali izkoristiti čim več teh rezerv, s tem pa priti do konkurenčnih con.
Vsi vemo, da kakovost naših izdelkov pri vseh artiklih ni bila v redu in da je to najpogosteje primer, ko taki čevlji ne gredo v prodajo, če pa gredo, se je treba že na začetku odpovedati ostanku dohodka, ko ni upanja, da bi jih prodali brez znižanja. S tem se avtomatično manjša naša akumulacija in možnost za razširjeno reprodukcijo. Ce pa hočemo še naprej obdržati tak ugled kot ga je Alpina dosedaj imela, je pa nujno, da odpravimo še tiste napake, ki nas danes tarejo, da bomo lahko držali ko-
Drugo skupino problemov predstavljajo težave, ki povzročijo, da izdelek ni takšen, kot bi moral biti, ali pa da zamudimo rok. Teh težav ne bi podrobno navajal, ker so nam poznane, dejstvo pa je, da obstajajo in da jih je treba odpravljati.
Naj te ugotovitve strnem v eno misel, ki naj nam bo vodilo ob vstopu v prihodnje leto: smo v branži, kjer je zelo velika konkurenca. Ugotavljamo, da se pri plasmaju naših izdelkov sicer pojavljajo številne težave, vendar pa pot naprej obstoji in jo poznamo.
To, ali bomo na tej naši poti dosegli rezultat, s katerim bomo samo životarili, ali pa bo rezultat boljši, tak, na katerega bomo lahko ponosni, pa je odvisno v največji meri od nas samih. To je odvisno od tega, s kolikšno mero odgovornosti in zavesti bomo reševali probleme, vsak tiste, ki sodijo v njegov delokrog.
Tomaii KOŠIR
rak z ostalimi vodilnimi proizvajalci obutve v državi.
Da bo pa končni rezultat TOZD obutve in delovne organizacije res najboljši, je pa odvisen tudi od vseh ostalih temeljnih organizacij. Če pogledamo samo, kaj lahko vpliva na kvaliteto v neposredni proizvodnji: Eden od najpoglavitnejših vzrokov je ta, da nekateri delavci svoje delovne operacije ne opravijo tako kot bi jo morali. Drugi, morda še večji razlog je prehitra menjava artiklov na trako-
vih. (S škornjev na salonke ali tekače in obratno.)
Pomemben dejavnik je tudi dejstvo, da je za proizvodnimi linijami vsak dan manj dovolj usposobljenih delavcev. Zahteve pa so iz dneva v dan večje. Seveda se dogaja tudi to, da moramo dostikrat zaradi pomanjkanja materiala ali ostalih sestavnih delov čevljev prekiniti že tako majhno serijo. Vsi ti zgoraj našteti dejavniki, tki niso edini, so vrok velikega premeščanja in upravičene slabe volje delavcev na koncu pa slabe kvalitete.
Iz tega je razvidno, da so za del dobre kvalitete posredno odgovorni tudi tisti, ki so trdno prepričani, da pri žaganju veje nimajo nič.
Seveda je pa vse to povezano tudi s finančnim rezultatom in končnim uspehom TOZD ali delovne organizacije. Tudi zaloge gotovih izdelkov imajo več strani, toda neizpodbitno je, da so v obratnih sredstvih TOZD Obutve, za katere je treba velikokrat najemati kredite, zanj pa plačevati visoke obresti.
Ravno tak primer je z osnovnim materialom in ostalimi sestavnimi deli, ko dostikrat pridejo neprimerni, kasnijo, da pa ni zastojev ga pa z večjimi stroški predelamo, čeprav vemo, da tržišče tega ne bo priznalo in spet gre tu za zmanjšanje dohodka.
Ko pa človek analizira take stvari, pa ima vsak posameznik izgovor za svojo napako. Kaj bo moralo priti čez nas, da se bomo dokončno streznili in opravljali vsak svoje delo tako, kot smo zanj nagrajeni.
Če si na kratko ogledamo še rezultate letošnjega leta, lahko ugotovimo, da bomo količinski in finančni plan pred rokom dosegli, pa čeprav je bil precej visok (količinski plan 1.200.000).
Seveda gre tu velika pobuda delavcem, ki so razumeli položaj. Tako nismo mudili z dobavnimi roki, pa čeprav so se ljudje morali odpovedovati marsikateri prosti soboti in celo nedelji.
Da bi čimbolj smotrno izkoriščali naše proizvodne zmogljivosti in s tem dosegali tudi zaže-ljeno kvaliteto, je nujno, da specializiramo proizvodne linije, ker bomo le tako lahko še nekaj časa konkurenčni tako hudi konkurenci v naši stroki.
Seveda se tu spet pojavlja vprašanje, kaj tržišče zahteva.
Vsi obeti za leto 1978 kažejo, da bo dela dovolj, seveda manjkalo ne bo tudi problemov, toda upam, da bomo s skupnimi močmi tudi drugo leto dosegli zadovoljive uspehe.
Prepričani smo, da bomo dosegli uspehe, če bomo tudi pri vsakdanjem delu tako borbeni kot smo pri točkovanju.
Jaka BOGATAJ
Rezultat In uspeh DO je odvisen od vseh TOZD
Kdo žaga vejo?
Ce bi danes, ko ugotavljamo, kako smo poslovali v letu 1977, odšteli vse tiste dejavnike, ki so negativno vplivali na uspeh TOZD Proizvodnje obutve, bi se tudi tale članek lahko glasil »Žagamo si vejo«. Nimam namena zanikati napake, ki smo Jih napravili v tem letu, prav pa bi bilo, da si malo natančneje ogledamo tudi drugo stran medalje.
Vsak posameznik mora biti prizadeven pri delu
Ugrizniti bomo motali tudi v kislo jabolko
Ob tem pa ne smemo obsojati samo nabavo, češ, da niso naredili, kar je njihova dolžnost. Vzroki za njene napake so večkrat drugje. Tako kot prične drevo rasti iz korenin, je tudi tu najvažnejše izhodiščna točka pri naročilih. Ce bodo naročila prihajala pravočasno, bo mnogo manj nevšečnosti v celi organizacijski verigi; od planiranja, nabave materiala, tehnološke priprave in proizvodnje. Včasih se nam primeri, da so kratki izdo-bavni roki, tokrat pa se prične dirka s časom v nabavi, tehnološki pripravi in proizvodnji. Potem pa se še kje kaj zatakne, da ne gre vse tako kot bi moralo, je pa proizvodnja tista, ki mora večkrat skoraj v nemogočih okoliščinah narediti kvaliteten izdelek. Vedeti moramo naslednje: Produktivnost in kvaliteto tx>mo dvignili le, če se bomo držali planov, da bo vsaka služba naredila svoje delo pravočasno in da se bo vsak posameznik prizadeval pri svojem delu vsaj toliko kot pri svoji analitični oceni.
Tako lahko upamo na uspeh. Največkrat pa se zgodi, da vse preveč časa porabimo do proizvodnje, potem pa naj bi ta stresla čevlje, ki morajo biti seveda kvalitetni, iz rokava.
Ker pa tega proizvodnja včasih tudi ne more, pa potem kažemo samo na jabolko, da je
Leto je okoli in ozrimo se nazaj, kaj vse se je' zgodilo v preteklem letu. Kaj je bilo dobrega in kaj bi moralo biti drugače, da bi bili uspehi boljši. Da bi bili bolj zadovoljni. Ugotavljamo, s kakšnimi težavami smo se spopadli med letom ali smo jih vedno v redu
reševali ali smo bili kos vsem problemom, ki so se pojavljali. Kako smo jih reševali? Ali smo jih vedno v skupno korist? Na nekaj (vprašanj bom poskušal odgovoriti.
Leto 1977 je bilo zelo burno, tako v gospodarskem kot političnem področju. Tudi v naši delovni organizaciji je bilo veliko sprememb. Takoj po novem letu smo se ustanovno organizirali. Oddelek plastike je postal TOZD. S tem so nastali novi problemi. Vedno je tako, če dobiš večje pravice, vzporedno dobiš tudi večje dolžnosti. Velikokrat so leteli razni očitki na račun TOZD Plastika, včasih upravičeno, velikokrat pa tudi ne. To sem omenil zato, ker menim, da so dobri odnosi zelo važen dejavnik v delovnem procesu.
Produktivnost je v letošnjem prvem polletju močno porasla v oddelku PU in termoplastič-nih izdelkov.
V začetku drugega polletja smo se preselili v nove delovne prostore. Vsi smo pričakovali boljše delovne pogoje, boljše počutje delavcev in večjo storilnost. Vendar ni vse tako lepo. Delovni pogoji pri vrtiljakih in barvarni so res nekoliko boljši. S preselitvijo v nove delovne prostore so nastali novi problemi. Manjkalo je še toliko stvari, da je bilo nemogoče normalno delati. Že štiri mesece smo v novih delovnih prostorih in še vedno so tu tuji
izvajalci del, in še vedno tretji izvajalci del, ki močno motijo proizvodnjo, ker prekinjajo električni tok, kopljejo kanale, delajo dodatna vrata ter razna druga inštalacijska dela. Se vedno manjka veliko opreme; ni še urejeno skladiščenje gotovih izdelkov in polizdelkov. Ne moremo se sprijazniti z dejstvom, da v proizvodni hali ni vgrajena zračna zavesa, ko je vsakemu znano, kako je to pomembno. Nekaj me še močno grize; kar ne morem molče mimo; letos smo imeli vedno dosti dela. Pestili so nas roki. Zasluga za dovolj dela gre nedvomno našim programerjem prodaje. Omenim naj še, da na vrtiljakih v zadnjem ni tako, kakor bi moralo biti. Nekaj delavcev dela s premajhno zavestjo. Imajo slab odnos do dela; delovni čas zelo slabo izkoristijo; ne začenjajo z delom kakor je določeno in predčasno zapuščajo delovno mesto. Vse to se izraža v nizki storilnosti, slabi kvaliteti, neizpolnjevanju dobavnih rokov. To pa je zelo nevarno za nadaljni obstoj in uspeh v TOZD. Ce se bo to še naprej nadaljevalo, smo na poti, ki jo nihče, ki je kaj samoupravno osveščen, ne želi. Zdi se mi, da bi tisti delavci, ki so zelo vestni pri svojem delu in delajo vse noči, nedelje in praznike, morali spregovoriti o tistih, ki izigravajo vse tiste, ki
(Nadaljevanje na 4. strani)
Republiški sekretariat za ljudsko obrambo
daje
Priznanje
odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
TOVARNE OBUTVE »ALPINA« ŽIRI
za prizadevno delo ter dosežene uspehe v pripravah na SLO.
kislo, ne pa na drevo, kjer je jabolko zrastlo.
Konkurenca doma in na tujem tržišču je vedno večja. Zavedati se moramo, da bo lahko prodajal samo tisti, iki bo imel kvalitetno blago in zmerne cene. To pa bomo lahko dosegli samo z večjimi serijami in s plansko di-
IZ mislimi v prihodnje leto
sciplino, ugotoviti pa bomo tudi morali, kaj smo sposobni narediti in kaj ne.
Delo v naši TOZD je bilo v letu 1977 uspešno. Večjih zastojev pri delu ni bilo, seveda pa se manjšim težavam nikdar ne bomo mogli izogniti.
Kaj predvidevamo glede poslovanja v letu 1978? Naš proizvodni program je tesno povezan s TOZD Obutev 2iri, da sami skoraj ne moremo načrtovati, kakšna naj bo proizvodnja. Lahko pa v grobem planiramo količino izdelanih zgornjih delov.
Kar pa je odvisno od zahtevnosti posameznih vrst obutve.
Da bi v letu 1978 prišli do enakega poslovnega uspeha kot v letu 1977 ali pa še boljšega, si bomo morali vsi prizadevati in doseči čim večjo usklajenost med TOZD. Ne smemo gledati vsako TOZD kot da smo sami, ampak moramo s koordinacijo doseči skupne cilje. Le tako bo uspeh delovne organizacije zagotovljen.
Še enkrat se pridružimo zamisli: Kako lepo bi bilo, če bi vsakdo najprej vedel za svoje dolžnosti in šele potem za pravice in v tem zaporedju izvajal zakon o združenem delu.
Vinko BOGATAJ
Ko zaključujemo prvo poslovno leto z novo organizacijo Alpine, lahko ugotovimo, da je bil uspeh poslovanja dober. Pri devetmesečnem obračunu lahko vidimo, v primerjavi z lanskimi devetimi meseci, letos zelo lep uspeh, če se spomnimo še na to, da tudi 30-letnica ALPINE ni bila zastonj.
Čeprav ugotavljamo, da smo v letu 1977 dobro poslovali, pa se ob teh ugodnih rezultatih ne smemo uspavati in zadovoljiti. Vemo, da je večkrat prišlo do zastojev v proizvodnji zaradi pomanjkanja materialov in nerednih dobav sestavnih delov čevlja (notranjiki).
Ugrizniti bomo morali tudi v kislo jabolko
(Nadaljevanje s 3. strani)
se vedno prizadevajo na svojem delovnem mestu. O tem bi morali spregovoriti samoupravni organi TOZD in člani samoupravnih skupin. Za slednje naj bi veljal star slovenski pregovor; najprej pometi pred svojim pragom, potem šele pred drugim. Prav tako pozivam tudi družbenopolitične organizacije, da sc zamislijo nad tem. Po toči je prepozno zvoniti in valiti krivdo na nekoga tretjega.
Sedaj naj spregovorim nekaj besed o uspehih. Za deset mesecev so rezultati kar ugodni. Zadnje tromesečje pa ne pričakujemo posebno dobrih rezultatov. Vzroke sem že navedel.
Pogledi za delo naprej. Želel bi, da se izboljša priprava dela v samem oddelku, da se uskladijo plani in naročila za domačo proizvodnjo, da bodo prototipi pravočasno, orodje pravočasno, čim hitrejša potrditev vzorcev. Ce bi dosegli to, bi odpadlo veliko slabe volje. Ker se prav pri domačih naročilih vedno zatika, vedno je rok izdelave že davno pretečen, ko je serija orodij pripravljena za izdelavo izdelkov. Moram poudariti, da pri tujih naročilih tega problema skoraj ni, ker ni toliko sprememb, kakor pri domačih vzorcih. Razvoj se bo moral bolj poglobiti, uvajati nove tehnične izdelke. Ce bomo vezani samo na čevljarsko industrijo, bodo v kratkem lahko nastale težave v naročilih. Za kovinsko orodjarno je treba dobiti dosti naročil, potem bi lahko tudi bolje organizirali delo. Delavci na vrtiljakih se
Kljub temu, da nisem ne šolnik ne kadrovik, bom poizkusil odgovoriti na vprašanje in pojasniti predlog posebne interesne skupnosti za usnjarsko in usnjarskopredelovalno industrijo pri izobraževalni skupnosti Slovenije.
Letošnjo jesen je čevljarska industrija s podpisom samoupravnega sporazuma o financiranju izgradnje dodatnih šolskih prostorov čevljarske šole v Kranju dala materialno osnovo, da bo v Kranju center, oziroma šola za izobraževanje čevljarskih poklicev. Za žirovsko čevljarsko šolo pa je bilo rečeno, da naj bi postala dislociran oddelek kranjske šole po reorganizaciji, do katere naj bi prišlo v letu 1979, ko bo predvidoma zaključena omenjena gradnja.
Polemika o lokaciji čevljarske šole se že vleče več let in končno je zmagal močnejši, iz že znanih razlogov. Glavni vzrok je zmanjšanje števila učencev vpisanih v žirovski šoli, na drugi strani pa Planiki in Peku mnogo bolj ustreza, da izobražujeta svoj kader v Kranju.
Jasno je, da tudi Alpini ni vseeno, kako in s kakšnimi stroški bo zadovoljevala svoje kadrov-
bodo morali bolj držati tehnoloških predpisov, skrbeti, da bo čimmanj škarta, tistega, na katerega lahko sami vplivajo. Bolje se bodo morali držati reda, discipline, ter bolje izkoristiti delovni čas.
Poskrbeti moramo za zadostno količino naročil, da bodo vsi stroji zasedeni skozi vse leto, zmanjšati škart, odpraviti dodatno delo na izdelkih.
Bolje bi morali skrbeti za stroje, bolje vzdrževati, bolj te-
ske potrebe po čevljarskih poklicih. Zadnja leta je zanimanje za čevljarski poklic zelo upadlo, večina mladih se odloča za srednje šole drugih, »bolj perspektivnih« poklicev. Vendar pa je gotovo, da delovne organizacije ne bodo mogle zaposliti vse, kajti številni vpisi nekaterih poklicev niso v skladu s potrebami, prav to pa bo gotovo vplivalo na izobraževanje v skladu s potrebami industrije.
Ob koncu leta smo, zato sc lahko ozremo nazaj na prehojeno pot in ugotovimo, da je bilo delo 10 00S v tem letu dokaj plodno in koristno. Bilo je dokaj zahtevno, tako na političnem in drugih področjih, na katerih deluje sindikalna organizacija.
Prav posebno se je sindikat vključil v priprave na osnutke in predloge raznih sporazumov in drugih samoupravnih aktov. Omenim naj samo poglavitne dejavnosti, s katerimi se je ukvarjal 10 OOS v preteklem letu. Ce bi hoteli naštevati vse
koče odpravljati napake. Še in še bi lahko našteval, vendar, če bomo vse to dosledno izpeljali, bo napravljen korak naprej. Vse to nas obvezuje, da se z vsemi silami vključimo v ta proces. Zavedati se moramo, da koraka
nazaj ni, da moramo naprej, čeprav nas ne časa nič prijetnega. Ce bomo skupno reševali nastale probleme, jim bomo kos.
Stanko MRLAK
V naslednjih letih bo žirovska čevljarska šola še vedno vpisovala učence za poklic — izdelovalec zgornjih delov obutve. Za poklic izdelovalec spodnjih delov organizira šola teoretični pouk, medtem ko je praktični pouk v Alpini. Tehnični kader pa se bo še naprej vzgajal na kranjski šoli, tako za odrasle kot za redne učence.
Marijan BOGATAJ
podrobnosti kot so ozimnica, razni praški in druge prodaje pred tovarno, bi bil seznam preveč obsežen. Zato le glavno:
—	Sindikalna lista
—	Obravnava zaključnega računa
—	Akcijski program sindikalne organizacije
—	Evidentiranje kandidatov v razne samoupravne organe, SIS in podobno
—	Samoupravni sporazum o načinu in postopkih za pridobitev stanovanjske pravice ter dodelitvi posojila za gradnjo in nakup stanovanj
—	Pravilnik o izobraževanju, pripravništvu in nagrajevanju učno pogodbo
—	Samoupravni sporazum o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih
—	Uresničevanje zakona o združenem delu
—	Sistemizacija delovnih opravil
—	Analitična ocena delovnih opravil
—	Sindikalni izleti med kolektivnim dopustom
—	Rekreacija delovnih ljudi
—	Pregled prijav kršitev delovnih obveznosti in varstva pravic delavcev
Lahko bi še našteval stransko delo, kot so razne športne prireditve — SUŠTARIJADA, USNJARIADA, občinsko sindikalno prvenstvo itd.
To je bistvo dela, s katerim se ukvarja naš sindikat. Zal pa moramo priznati, da je to delo IO konference sindikata, kar pa bi moralo biti tudi delo OOS in sindikalnih skupin. Saj so poleg samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev za osebne dohodke prav tako pomembni še drugi samoupravni akti.
Pavelj Zakelj
Bodoče delo OOZK Alpina bo temeljilo na dosedanjem delu, s tem, da bo potrebno uresničiti tudi več ciljev, ki si jih je OOZK zastavila že v letu 1977. Eden najvažnejših ciljev je, da se v OOZK vključi več novih, aktivnih čalnov, kajti glede na število zaposlenih v naši delovni organizaciji, je članstvo v OOZK zelo maloštevilno. Vzrokov za to je več: nezanimanje,
Naloge za bodoče delo v OOZK Alpina
premajhna aktivnost dosedanjih članov, premajhna seznanjenost z delom OOZK itd. Zato bo prva naloga OOZK odstraniti navedene vzroke, seznaniti delavce z delom OOZK in jih zainteresirati za aktivno delo v naših vrstah. Druga, prav tako pomembna naloga je, da se povežemo s člani OOZK v maloprodajni mreži in da si zastavimo skupne cilje za bodoče delo.
Glede na navedeno, ima OO ZK pred seboj pomembne cilje. S skupnim prizadevnim delom vseh članov OOZK bomo navedene naloge skušali uresničiti.
Olga FISTER
Skupno reševanje problemov — naš uspeh
Kje se bodo vzgajali čevljarski kadri
Delo sindikata
Mladi delajo, cilji so še daleč
Ob vstopu v leto 1977 je za mlade v Alpini kazalo zelo slabo. Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine je obstajala samo na papirju, za kar je bil glavni vzrok v nedelavnosti in nepovezanosti predsedstva. Večni poizkusi, da bi se postavili na noge, so ostali neuspešni tudi zaradi mladih, ki niso čutili, da so tudi sami dolžni dati svoj delež k prizadevanjem za boljše rezultate na vseh področjih družbenih, kulturnih, športnih in drugih aktivnosti tako v Alpini kot v Zireh.
Januarja nam je uspelo izvesti volilno konferenco, na kateri je bilo izvoljeno novo predsedstvo. Delo smo razdelili po komisijah (za kulturo, za SLO, za mladinske delovne akcije, za šport, za obveščanje), ki so vse predložile svoj program dela za leto 1977.
Pri naših poskusih obnovitve dejavnosti organizacije smo naleteli na precejšnje težave v naših obratih v Gorenji vasi in na Colu. V obeh krajih predstavljajo večino ženske, ki pa so ali že poročene ali pa v okviru organizacije ZSMS niso videle možnosti uveljavitve svojih stališč in interesov. Kljub temu nam je uspelo pregnati mrtvilo, zato lahko ob koncu leta ugotovimo, da smo vse zastavljene naloge uspešno izvršili.
Narasla je vloga mladine v Al-pini, saj najdemo mlade v vseh samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. V okviru kraja smo zelo dobro sodelovali s krajevnim svetom ZSM, ki je uspešno koordiniral delo osnovnih organizacij v 2i-reh (obdaritev žena padlih borcev ob 8. marcu, plesne vaje) in Klubom študentov Poljanske doline, s katerim smo skupaj organizirali dva kulturna večera.
v okviru 30-letnice Alpine so mladi uspešno sodelovali pri pripravah in organizaciji proslave, zlasti pa še pri:
—	okrasitvi nove hale in Žirov
—	razstavah žirovskih slikarjev samoukov
—	usnjariadi
Pomembna je bila vloga mladine v vojaški vaji, v kateri se je vnovič potrdila pravilnost nase usmeritve v koncepcijo SLO. Mladinci so v njej sodelovali pri gradnji tajne čevljarske delavnice, izredno pa so se izkazali pri organizaciji informativno-propa-gandnih dejavnosti, bili so stražarji, kurirji, dežurni itd.
K tem pomembnejšim akcijam naj dodamo še nekatere, ki smo Jih prav tako uspešno izvedli:
—	kresovanje ob 1. maju na Zigonovem griču
—	proslava in ples ob Dnevu mladosti
—	košarkarski turnir v počastitev krajevnega praznika
—	ples v Gorenji vasi
—	predavanja iz programa Delavske univerze iz Škofje Loke
Kljub temu, da je bilo veliko storjenega, pa z delom še vedno ne moremo biti zadovoljni. , vseh akcijah se je pokazalo, da vedno dela le del mladih, pa se to so vedno eni in isti. Vpra-
šanje je, kje so ostali, saj je v ZSMS včlanjenih 130 od 350 mladih do 27. leta. V bodoče si bomo morali prizadevati za povečanje števila članov, saj sedanje stanje ni zadovoljivo. Prav tako bi bilo bolje, če bi nekateri člani, toliko kot govorijo, tudi delali in ne samo neustvarjalno kritizirali.
Mika Špiljak:
Upamo, da smo z našim delom dokazali, da se lahko z željo in zavestjo veliko naredi. Za tako razširjeno dejavnostjo pa bo potrebno tudi več sredstev, ki jih bo naša organizacija morala dobiti v obliki dotacij. Le tako bomo lahko uresničiti načrte, ki si jih bomo zadali na letni konferenci v začetku prihodnjega leta.
00 ZSMS Alpina
Citiramo del govora v Borovu ob 30-letaici tovarniških glasil
Tvornički listovi mora ju biti u prvim redovima borbe za dalji razvoj samoupravljanja
Tvornička štampa mora pra-titi ubrzani samoupravni rast i, obavještavajuči radnike o sve-mu što je značajno za njihov život i rad, pomaže im da odgovorno sudjeluju svugdje gdje se donose samoupravne ili po-litičke odluke.
Ako bi se kretala izvan samoupravnih tokova, ako ne bi
stvaralački pratila i utjecala na rad samoupravnih i upravnih organa, organizacije Saveza komunista, sindikata i omladine, delegata i delegacija — tvornička štampa bi neminovno oti-šla na jedan od dva pogrešna puta: u lakirovku ili kritizer-stvo.
Tvornički listovi i, uopče, druga sredstva informiranja osla-njajuči se na naj progresivni je subjektivne snage u kolektivu
— moraju, zajedno s radnicima, biti u prvim redovima borbe za dalj nji razvoj samoupravljanja.
Progresivna su samo ona sredstva informiranja koja podrža-vaju razvoj samoupravnih druš-tveno-ekonomskih odnosa, koja se suprotstavljaju svemu što takav razvoj usporava ili koči, bore se protiv uzurpacije rad-ničkih prava — bilo da je riječ o samovolji, grupaštvu, klika-ma, primitivizmu, tehnokrati-zmu ili nečem sličnom.
Osposobljavanje fabri&kih li-stova kao borbenih radničkih glasila, po prirodi razvoja na-šeg društva, ne može biti uspešno ako ti listovi, i druga sredstva informiranja u udruženom radu, ostanu okrenuti samo prema sebi — svojoj OOUR, radnoj ili složenoj organizaciji, a ne i prema udruženom radu u cjelini i društvu išre.
U naporima da se radnik »iz-vuče« iz svoje osnovne organizacije, da ne bude samo vlada-lac samoupravnih tokova u njoj, te da se uključi u odluči-vanje o cjelini društvene reprodukcije, svuda gdje se donose odluke značaj ne za rad-ničku klasu — uloga tvorničke štampe je nezamenljiva.
Starostna pokojnina
Večkat kdo od naših delavcev sprašuje, kako bo z njegovo pokojnino, kaj se mu bo ura-čunalo v osnovo. Zato tokrat nekaj besed o pogojih za pridobi-tov starostne pokojnine in izračun njene osnove po sedaj veljavnih predpisih.
Delavec se lahko starostno upokoji, ko dopolni starost 60 let in delavka, ki dopolni 55 let starosti in imata najmanj 20 let delovne dobe.
Pravico do starostne pokojnine pridobi delavec, če ima 15 let delovne dobe, od tega 40 mesecev delovne dobe v zadnjih 5 letih ali pa 80 mesecev v zadnjih desetih letih. V tem primeru mora delavec dopolniti 65 let starosti, delavka pa 60 let.
Lahko pa se starostno upokoji delavec ne glede na svojo starost, če ima polno delovno dobo, to je 40 let za moške in 35 let za ženske.
Pokojnina se odmeri od pokojninske osnove in je njena višina odvisna od delovne dobe.
Pokojninsko osnovo, to je osnova, od katere se odmerja pokojnina- predstavlja poprečni mesečni osebni dohodek, ki ga je delavec prejel za svoje tekoče in minulo delo v zadnjih 10 letih dela pred odhodom v pokoj. Lahko se upošteva tudi katerokoli drugo obdobje 10 let dela, če je delavec imel v tistem obdobju boljši osebni dohodek, kot zadnja leta.
Poprečni mesečni osebni dohodek iz posameznih let zavarovanja se valorizira (poveča) tako, da se pomnoži z določenimi količniki, ki jih vsako leto določi skupnost. To pa zaradi tega, da se osebni dohodek, ki
ga je delavec prejel pred 10 leti nekako približa — izenači z osebnim dohodkom, ki ga delavec prejema v tekočem letu. Skratka, osebni dohodki iz prejšnjih let se povečajo toliko, kolikor se je v povprečju dvignil življenjski standard.
Nato se ti povečani poprečni mesečni osebni dohodki iz 10 let seštejejo in delijo z 10 in tako dobimo mesečno povprečje, ki predstavlja osnovo, od katere se odmerja pokojnina.
Višina pokojnine se odmeri od pokojninske osnove v določenem odstotku glede na delovno dobo in sicer: če ima delavec ob upokojitvi 15 let delovne dobe, znaša njegova pokojnina 35 % od pokojninske osnove. Za vsako nadaljnje dopolnjeno leto delovne dobe se pokojnina poveča za 2 %. Na primer: če ima delavec ob odhodu v pokoj 20 let delovne dobe, znaša pokojnina 45 °/o od pokojninske osnove, če ima 30 let 65% itd.
Če pa se upokoji delavka, se ji pokojnina nekoliko drugače odmerja in sicer: če ima delavka ob odhodu v pokoj 15 let delovne dobe, bo njena pokoj-
nina znašala 40% od pokojninske osnove. Za vsako nadaljnje dopolnjeno leto delovne dobe do dopolnjenih 20 let delovne dobe se ji pokojnina poveča za 3% od pokojninske osnove, za vsako dopolnjeno leto delovne dobe nad 20 let pa se pokojnina poveča za 2 %. Primer: 20 let delovne dobe — pokojnina 55 % od pokojninske osnove, za 30 let delovne dobe 75 % itd.
V izračun pokojninske osnove se šteje osebni dohodek, ki ga dobi delavec v polnem delovnem času na svojem delovnem mestu za svoje tekoče in minulo delo. Upošteva se tudi dodatek na stalnost, 100% nadomestilo osebnega dohodka za čas, ko je zavarovanec v bolniškem staležu ter osebni dohodek, ki je izplačan iz naslova obračuna po potrditvi zaključnega računa.
Ne upošteva pa se osebni dohodek, ki ga je prejel delavec za delo v podaljšanem delovnem času (nadure), zneski regresa ter vsa denarna izplačila, ki so izplačana kot nagrada (nagrada ob 30-letnici Alpine, odpravnina ob odhodu v pokoj).
Toliko na kratko. Vsakdo, ki ima v zvezi s pokojnino kakšna vprašanja, se lahko obrne na kadrovsko službo.
Jernej ka Trček
— naši delavci odlikovani — naši delavci odlikovani
Ponedeljek, 28. november je bil za nekatere naše delavce še posebno svečan. Hkrati pa pomemben za vse delavce Alpine, kajti nekateri izmed njih so prejeli zvezna odlikovanja.
V prijetnem pričakovanju je poseben avtobus odpeljal odli-kovance in predstavnike samoupravnih organov in družbenopolitičnega življenja Alpine proti Škofji Loki.
Po kratkem postanku je vso alpinsko druščino sprejel v poročni dvorani predsednik SO Škofja Loka Tone Polajnar. Napetost je rasla.
Spregovoril je tov. predsednik, predsednik občinskega sindikalnega sveta Marjan Gantar pa je prebral utemeljitve odlikovanih.
Vsi smo čutili, da preko obrazložitev za odlikovanja posameznikom obujamo spomine na vso dolgo in naporno 30-letno pot, ki jo je prehodil celotni kolektiv naše delovne organizacije. Ti tovariši, tu, so ugra-dili posamezne kamne v mozaik, ki predstavlja sedanjo
podobo Alpine. Prav gotovo smo se spomnili ob tem tudi vseh tistih, ki jih ni več med nami, in tudi tistih, ki so s podobno zagnanostjo na vsakem koraku pripomogli, da je Alpina v svetu tako uveljavljena.
Se kratek stisk rok in čestitke, prijeten pogovor... in odšli smo proti hotelu Alpetour, kjer nas je vse še enkrat pozdravil direktor Alpine in čestital odlikovancem.
Popoldne je steklo. Toda, kakor da ne bi bili v prijetni družbi, kaj kmalu je pogovor nanesel na razmere v Alpini, probleme, uspehe. Posamezne skupinice so v ognju razpravljale o najpomembnejših vprašanjih, ki nas tarejo. Poskušal sem biti opazovalec, pa mi ni uspelo. Še bolje — bili smo tovariši, ki se s ponosom oziramo nazaj, ki snujemo, načrtujemo ...
Kljub mnogim problemom sem prepričan, da bomo še doživeli take dni. Da bodo naši delavci še odlikovani!
prejela RED DELA S SREBRNIM VENCEM.
Angelca FILIPIC:
Bila je ves čas izredno prizadevna na delovnem mestu. Aktiv-
Janez CAPUDER:
Za prizadevanje na odgovornih delovnih mestih, na katerih je s svojimi sposobnostmi vplival na uspešnost delovne orga-
nizacije, in za vsestransko družbenopolitično in društveno aktivnost je prejel RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO.
Marija GREGORAC:
Za posebne zasluge pri gospodarskih dosežkih Alpine in veli-
v organih samoupravljanja in dela v gasilski organizaciji je prejel RED DELA S SREBRNIM VENCEM.
Stanko MRLAK:
Se je izkazal kot strokovni delavec in organizator. Zelo delaven je bil v DS (6 mandatov) in
drugih samoupravnih organih. Deluje tudi na drugih področjih samoupravljanja.
Prejel je RED DELA S SREBRNIM VENCEM.
Ivan PECELIN:
Delal je zelo prizadevno in strokovno na področju kontrole kakovosti. Tudi v samoupravnih organih je bil njegov prispevek viden. Še posebno zavzeto je
dolga leta delal (kot predsednik) v Planinskem društvu Žiri.
Prejel je RED DELA S SREBRNIM VENCEM.
Vladimir PIVK:
Izkazal se je na strokovnem podoročju. Poleg tega pa je zelo aktiven v organih samoupravljanja, družbenih in društvenih organizacijah.
Prejel je RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO.
Marija JUSTIN:
Za zavzeto strokovno delo v tovarni, družbenopolitično aktivnost, zlasti v organizaciji ZK (8 let članica sekretariata 00, sekretarka 00, članica občinske konference in komiteja ZK) je
ko družbenopolitično aktivnost zlasti v konferenci za družbeno aktvnost žensk, organizaciji ZK in samoupravnih organih je prejela RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO.
Peter JEZ:
Za pionirsko delo v razvoju trgovske mreže Alpine, za družbenopolitično aktivnost v ZRVS, SZDL in ZZB NOV ter športnih organizacijah je udeleženec NOB od leta 1943.
no je sodelovala v samoupravnih organih Alpine in tudi DPO. Za svoje delo je prejela RED DELA S SREBRNIM VENCEM.
Štefan KOPAČ:
Za odgovornost in strokovnost na delovnem mestu, sodelovanje
— naši delavci odlikovani — naši delavci odlikovani —
Prejel je RED DELA S SREBRNIM VENCEM.
Janez PODOBNIK:
Zaradi posebnih zaslug, ki jih ima pri organizaciji oddelka ne-
kovinskih form, organizaciji tehnološkega postopka in vzgoji kadra v oddelku je prejel RED °ELA S SREBRNIM VENCEM.
Vojo RADOSAVLJEVIČ:
Za posebne zasluge pri vodenju prodajalne in razvoj trgovske mreže in sodelovanje v sa-
moupravnih organih je prejel RED DELA S SREBRNIM VENCEM.
gasilskem društvu. Prejel je MEDALJO DELA.
Rafael ALBREHT:
Za posebne zasluge pri organizaciji dela in izdelavi vzorcev,
kar je prispevalo k izboljšanju proizvodnega procesa. Zelo aktiven je tudi pri godbi na pihala.
Prejel je MEDALJO DELA.
Vinko PODOBNIK:
Ima posebne zasluge pri organizaciji in vodenju proizvodnega
oddelka, delaven pa je tudi v samoupravnih organih v tovarni kakor tudi v občini. Prejel je MEDALJO DELA.
Viljem KOGOVŠEK:
Ima posebne zasluge pri vzdrževanju strojev in izpopolnjeva-
nju strojnih naprav. Za svoje delo je prejel MEDALJO DELA.
Henrik PROSEN:
Za vestno strokovno delo na delovnih mestih in vsestransko
prizadevanje v samoupravnih organih in sindikalni organizaciji je prejel RED DELA S SREBRNIM VENCEM.
Janez 2AKELJ:
Za prizadevno in uspešno strokovno delo na delovnih mestih, kar je izredno pripomoglo k
uveljavitvi sodobne športne obutve in Alpine v svetu.
Prejel je RED DELA S SREBRNIM VENCEM.
Mirko RIBIČ:
Strokovno in uspešno vodil prodajalno in se prizadeval za razvoj prodajne mreže. Zelo pri-
zadeven v samoupravnih organih in sindikalni organizaciji.
Prejel je RED DELA S SREBRNIM VENCEM.
Beatrika POKLIC:
Za vodenje prodajalne z velikim poslovnim uspehom, za
aktivno vlogo v organih upravljanja, je prejela MEDALJO DELA.
Vinko BOGATAJ:
Izredna delovna storilnost in dober vpliv, ki ga ima na sode-
lavce, njegovo aktivnost v samoupravnih organih in sindikalni organizaciji so pogojevali, da je prejel MEDALJO DELA.
Milan KAVČIČ:
Na delovnem mestu je zgleden delavec, aktiven je tudi v samoupravnih organih in krajevnem
razgovor za urednikovo mizo — razgovor
1.	Delegatski sistem se postopoma uveljavlja;
2.	delegacija ima premalo članov, ki so aktivni;
3.	gradivo za seje skupščine je zelo obširno in ga vedno ni mogoče v celoti aplicirati na krajevne razmere. Vsi delegati tudi ne morejo razumeti vsebine gradiv, posebno raznih . statističnih podatkov;
4.	nekateri delegati ne prihajajo na seje in skupščine, zato so drugi preveč obremenjeni ali naveličani;
5.	delegacija je imela premalo pomoči in skupnega sodelovanja od krajevnih činiteljev;
č. delegati smo imeli premalo stika z občani in krajani, od katerih bi morali črpati predloge in zahteve za delo delegacije.
Iz izkušenj pa predlagam za bodoče:
1.	Število aktivnih delegatov se mora povečati;
2.	Za delegate je potrebno predlagati ljudi, ki so voljni delati v delegaciji in skupščinah;
3.	delegacija naj bi bila sestavljena po interesih in sposobnostih delegatov, npr. delegati za izobraževanje in otroško varstvo, delegati za zdravstvo, socialno skrbstvo, delegati za komunalno dejavnost, itd.
4.	delegacija mora imeti več stikov z »bazo« to je z občani in njihovimi problemi.
Julij STRLIČ:
V SIS imamo veliko neurejenega. Imamo občinske SIS, republiške SIS, poleg tega pa še kopico samih interesnih skupnosti, ki predstavljajo določeno dejavnost, kot na primer: elek-tro, vodna, hudourniška skupnost ipd. Mislim, da nobena naša delegacija nima pravega vpogleda. Nekaj podobnega je tudi v stanovanjski skupnosti. Delegacija nima vpliva, niti kontrole. Delegati hodijo na seje, ne da bi se s komerkoli posvetovali. Res bi morali spremeniti organizacijske oblike delegacij, da bi le-te lahko uspešneje delale. Imeti bomo morali tudi vpliv na zaščito interesov, vendar le, če bomo dosegli vpogled v izvedbo.
na lemo — oceno delegatskega sisfema v KS liri
Sodelovali so: Julij STRLIC — sekretar sveta ZK, Marija JUSTIN — delegat družbenopolitičnega zbora, Franc ČEP-LAK — vodja delegacije v SIS, Marija STRLIC — delegat, Boris MARKELJ predsednik KS ZSM Žirl, Lojze POLJANSEK — delegat zbora združenega dela OS), In Janko JURCA — predsednik SZDL.
Razgovor sta vodila Vladimir PIVK In Nejko PODOBNIK, zapiske je pripravila Anuška KAVČIČ.
Prvo obdobje uveljavljanja delegatskega sistema je za nami. Kakšna je vaša ocena in kaj bo treba storiti v bodoče?
Julij STRLIČ:
Težko je le v nekaj besedah podati oceno, ker črnobele slike pri takih dejavnosti kot je delegatski sistem ni. Delegatski sistem smo sprejeli, vidne pa so seveda tudi pomanjkljivosti.
Zbor delegatov v krajevni skupnosti je, lahko rečemo, dosegel uspehe, ki smo jih pričakovali. Medtem ko je bila tudi v delegaciji občinske skupščine na začetku precejšnja zagnanost, dela se še sedaj, vendar z večjimi pomanjkljivostmi, delegati ne sodelujejo na seji. Najslabši je položaj v samoupravnih interesnih skupnostih; je pa dejstvo, da ima ta delegacija največ težav in da bo to potrebno rešiti z boljšim izborom delegatov in s povečanjem delegacije.
Probleme ljudje vidijo.
V občinski skupščini je bilo opazno, da se je administracija začela širiti in delegati dobivajo snope raznega gradiva, ki so velikokrat podkrepljena samo z
Tam le več ali manj dvigujemo roke. To je eden največjih problemov v teh delegacijah. Delegat čuti, da je nemogoče v kakršnikoli obliki vplivati na dogajanje v občinski skupščini...
V samoupravnih interesnih skupnostih je položaj še veliko težji. Tam se je birokracija še bolj razvila in vemo, da nimamo nobenega vpliva. Deli se, ne da bi delegati imeli neposreden vpliv. Imeli smo nekaj primerov; na kulturni skupnosti je veliko problemov, kakor tudi na stanovanjski skupnosti, kjer se ni poslušalo baze, družbenopolitičnih organizacij, niti organov krajevne skupnosti.
Če oceno strnem, mislim, da je delegatski sitem v krajevni skupnosti dobro zaživel in uspešno rešujemo probleme, ki jih ni malo, v občinski skupščini deluje sistem nekoliko slabše, v samoupravnih interesnih skupnostih pa zelo slabo.
Kot delegat družbenopolitičnega zbora SO ste verjetno na sejah obravnavali problematiko Izvajanja ustavnih načel samoupravnega dogovarjanja v okviru občine. Kakšne so te ugotovitve? Ali menite, da imajo vsi zbori OS enak vpliv na odločanje?
Marija JUSTIN:
O problematiki, ki jo navaja vprašanje, je družbeno-politični zbor SO Škofja Loka razprav-
veliko številkami, ki delegatu ne pokažejo nič. S takim gledanjem gre potem delegat tudi na sestanke.
ljal nekajkrat v sklopu z ostalima dvema zboroma skupščine.
V tem mandatnem obdobju je DPZ soodgovorno razpravljal predvsem o družbenem planiranju. Tu imam v mislih predvsem srednjeročni načrt občine 1975—1980, o katerem so razpravljali in ga sprejeli vsi trije zbori skupščine, pozneje pa še večkrat dopolnila k srednjeročnemu programu. Občina Škofja Loka je ena prvih v Sloveniji, ki je po novih ustavnih načelih veliko pozornost posvetila družbenemu planiranju na osnovi samoupravnega dogovarjanja.
Na podoben način je nastal tudi proračun občine, ki je prav tako pomemben dokument in bi moral nastajati na osnovi samoupravnega dogovarjanja v okviru občine. Pri tem je treba poudariti, da je skupščina nastopala in nastopa kot usklaje-valec, ni zahajala v posamezna področja posameznih SIS-ov.
Omeniti moram še statut občine, ki je bil sprejet že v prejšnji setavi (stari mandat), tik pred volitvami. Ravno sedaj pa komisija pri SO dopolnjuje ta statut z določili zakona o združenem delu in z zakonom o ljudski obrambi.
Težava pri samoupravnem dogovarjanju pa je nedvomno slaba organizacija, neobveščenost in končno slaba udeležba na javnih razpravah, ko se o zgoraj naštetih dokumentih dogovarjamo. Navadno ni pripomb, vsi se z vsem strinjamo, ko pa je dokument napravljen, nam iznenada ni več všeč in kritiziramo marsikateri del ter se pritožujemo, da smo izpadli.
Julij STRLIČ:
Za seje je zelo veliko gradiv in le-tega bo nujno skrajšati in v bolj razumljivi obliki posredovati delegatom, da se bodo lahko odločali. Nikakor niso dovolj samo številke, ker le-te ne morejo pokazati prav ničesar.
Kot vodja delegacije v SIS v krajevni skupnosti ste se brez dvoma spopadli z mnogimi težavami. Katere so to ln kako jih odpraviti v naslednji mandatni dobi?
Franc ČEPLAK:
Delegacija (splošna) šteje 15 članov. Zelo poredko smo se sestajali v polni sestavi. Za to so bili upravičeni, pa tudi neupravičeni razlogi. Udeležba na sejah delegacije je bila 20 do 80 %, kar pomeni, da smo se sestajali tudi z nevečinsko udeležbo.
Tudi udeležba na skupščinah SIS v Škof j i Loki ni bila v celoti zadovoljiva. V skupščinah SIS v občini Škofja Loka imamo povsod dve delegatski mesti, kjer pa nismo bili vedno zastopani v celoti, včasih tudi nihče ni bil prisoten.
V kolikor je dopuščal čas, smo se pred skupščinami sestajali v Zireh. Vsebina teh sej je bila predvsem problematika naše krajevne skupnosti (komunala, zdravstvo, šolstvo, socia-la, stanovanjska in kmetijska problematika, sestavljanje delegatskih vprašnnj, ipd.).
Na seje delegacije smo redno vabili predstavnike KS, SZDL, ZK, posameznih komisij, itd. Udeležba le-teh ni bila vedno zadovoljiva, zato smo se počutili večkrat dokaj osamljeni in premalo seznanjeni s krajevno problematiko.
Moja ugotovitev o delu delegacije j naslednja:
razgovor za urednikovo mizo — razgovor
Mnogi ocenjujejo, da so delegacije SIS najmanj učinkovite. Kje so vzroki in kako ste to reševali v okviru delegacij, oziroma skupščine in v odnosu do ljudi, ki jih zastopate?
Marija STRLIC:
Popolnoma se strinjam z ugotovitvami tov. Ceplaka in tu že lahko najdemo odgovor, zakaj so delegacije SIS najmanj učinkovite. Po sklepu prve konference delegacij pripada eno delegatsko mesto v vsaki skupnosti ALPINI, drugega delegata pa naj bi določile ostale DO v 2i-reh.
Mi smo pošiljali delegata na vse seje, vendar je tudi odsotnost delegata ostalih žirovskih delovnih organizacij bremenila Alpino. Delegacija Alpine se je sestajala pred sejami posameznih skupnosti, konferenca delegacij pa je popolnoma izumrla.
Praksa naše delegacije je bila, da smo na eno skupnost pošiljali istega delegata, kar ni za-željeno, oziroma je v nasprotju z delegatskim sistemom, smatram pa, da je bolj učinkovito kakor stalno menjavanje delegatov.
Smatram, da je vse slabosti prvega obdobja delegatskega sistema navedel že tov. Čeplak in jih ne želim ponavljati. Predlagam pa, da bi v bodoče volili KS in DO v Zireh eno delegacijo z več posebnimi delegacijami za posamezna področja. S tem bi se število delegatov zmanjšalo, kvaliteta delegacije Pa lahko izboljšala.
Interesi delegatov KS in DO glede zdravstva, šolstva itd. so enaki, ker prav vsi živimo na področju iste krajevne skupnosti.
Ali je mladina dovolj zastopana v delegacijah, če ni, zakaj nI. Kaj bo organizacija ZSM napravila, da bo število mladih večje in aktivnost širša?
Boris MARKELJ:
Mladi so v delegacijah zelo malo zastopani. Krivde za to ne more v celoti prevzeti organizacija ZSMS. Res je, da smo za tako stanje nekaj tudi sami krivi. ker pred štirimi leti mladinska organizacija v 2ireh tudi organizacijsko ni bila močna. Letos smo težili k temu, da bi te pomanjkljivosti odpravili in smo formirali krajevni koordinacijski svet mladine, katerega glavna naloga je bila usklajevati delo po vseh osnovnih organizacijah in mislim, da smo rezultat delno že dosegli. To so Pokazale tudi letošnje akcije, kjer je bila mladina kar dobro vključena. Trudimo se, da bi organizirali delo na družabni osnovi, da bi mladino nekoliko Pritegnili in jo zainteresirali za delo in če bo uspel referendum za samoprispevek, bodo postavljene mnoge osnove tudi za nase delo. S tem največ pridobimo mladi, ker bi se interesi razširili.
Mislim, da je treba k mladini pristopati na pristen in prijateljski način; in če bomo to uspeli, potem problema z mladino ne bo. Letos, ko je evidentiranje delegatov v delegacije, se že opazi, da je evidentirano več mladih v razne delegacije. Potrebno pa je, da bi tudi starejši imeli ustrezen odnos do tega. Če bo sedaj več delegatov iz vrst mladine, so to tisti, ki se s takimi stvarmi prvič srečujejo in od njih tudi ne moremo zahtevati neke rutine in sposobnosti in naloga starejših je, da nam svetujejo in pomagajo, ker bodo mladi kmalu morali prevzemati odgovorne dolžnosti.
V našem delegatskem sistemu je največja napaka ta, da je premalo povezave z ljudmi. Marsikateri delegat se je pritožil, da kot delegat nima pravih možnosti in se udeležuje sej le na podlagi posredovanega gradiva. Moj predlog je, da je nujno vse ljudi o teh problemih informirati in predvsem zbore občanov bi bilo potrebno sklicevati bolj pogosto.
Sedaj vidimo, da se to dogaja samo takrat, Iko je potrebno ljudi za kaj prepričati. Je pa še dosti drugih problemov, ki so za občane zanimivi in pomembni, poleg tega da mi skličemo zbore samo zato, da jih prepričamo, npr. za samoprispevek.
Zgodi pa se tudi, da občani ne dobijo odgovorov na postavljena vprašanja. Mislim, da se kaj takega ne bi smelo nikoli več ponoviti.
Nejko PODOBNIK:
Ali je koordinacijski svet kaj razpravljal o delu mladih v delegacijah?
Boris MARKELJ:
Mladi, kar jih je bilo v tej dobi v delegacijah, so bili izvoljeni v delegacije prej, preden se je koordinacijski svet ustanovil in mi tega nismo delali, tudi s strani delegacije nismo dobili opozoril, da delegati ne delajo. Predlagam, da v prihodnje predsednik sporoči DPO, če
delegat ne dela, pa ga bo osnovna organizacija vprašala za razloge. Delegat bo tako čutil večjo odgovornost.
Lahko bi sklicevali tudi delne zbore v zaokroženih naseljih in to kadar gre za probleme tiste soseske, in zbori bi bili tako tudi dobro obiskani.
Delati bi morali tako, da bi ljudje vedno bolj zaupali in se vključevali v sistem, ne pa da so zbori takrat, ko je treba kaj potrditi.
Nujno je, da bi po sredstvih javnega obveščanja v kraju posredovali ljudem informacije, naloga delegata pa je, da vse to spremlja in izlušči najbistvenejše.
Vprašanje informiranja bi lahko urejevali tudi s krajevnim časopisom, ki bi izhajal vsaj mesečno, če že ne 14-dnevno. Objavljali pa bi povzetke in ne celotna gradiva, ki so največkrat preobsežna.
V zboru združenega dela OS ste delegat. Kolikokrat ste bili na seji zbora in kako obravnavate gradiva za razpravo?
Lojze POLJANŠEK:
Z uveljavitvijo delegatskega sistema smo v okviru občinske skupščine dobili tri zbore in sicer družbenopolitični zbor, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, kot četrti zbor pa bi moral biti zbor samoupravnih interesnih skupnosti. Tako smo tudi volili delegate in formirali delegacijo, oziroma konference delegacij. Tudi v naši TOZD imamo dele-
gacijo za zbor združenega dela. Gotovo mora biti znano vsakemu občanu, da delegatski sistem in delo delegata ni zaprto in individualno, kot je bilo nekdaj odborniško, ampak javno. To pa pomeni, da delegat, ki je poslan na skupščino, zastopa delavce, ki so ga izvolili. Na skupščini predlaga stališče svoje sredine. O sprejetih sklepih in stališčih mora posredovati in informirati delavce — občane. Na žalost pa smo prav tu premalo uve-
ljavili vlogo delegata, ker prav na tej relaciji so delegatski odnosi še vedno na nizki ravni.
Dotaknil pa bi se postavljenega vprašnja:
Material za sejo dobimo. Tega pregledamo na delegaciji, vendar menim, da je gradivo preobišrno, dnevni red skupščine pa preveč natrpan. Tako dostikrat pride do tega, da važna točka dnevnega reda gre mimo in je sprejeta brez temeljite razprave in stališč z vseh zornih kotov. Krivda za to so roki za sprejem sklepa in čas. V zvezi z delom delegatov bi predlagal, da v prihodnji mandatni dobi, tisti, ki pripravljajo gradivo za skupščino, napravijo pri tem malo selekcije, to pa v tem smislu, da pošljejo bolj obišrno gradivo tistim delegacijam, za katere je gradivo bolj aktualno in življenjsko, ostalim pa samo kratke izvlečke. Npr. verjetno je za žirovsko združeno delo bolj aktualno, kadar občinska skupščina sprejema sklepe v zvezi z družbeno-eko-nomskim razvojem žirovskega področja in Poljanske doline, razvoja gospodarstva, urbanizem, kmetijstvo, ipd., kot če se podobni problemi nanašajo na Selško dolino, katere razmere so nam manj poznane.
Morda to zveni nekoliko lokalno obarvano, toda menim, da bomo na ta način lahko postopoma uveljavili delegatsko načelo in zanimanje ter interes širokega kroga delavcev. Premalo je še v nas zavesti, da vsi delovni ljudje naše samoupravne družbe, sami gradimo boljšo prihodnost.
Kot delegat sem se skupščine udeležil večkrat, toda tudi v zvezi s tem menim, da je povsod več ali manj prisotno načelo razdelitev po razdelilniku ali koliko kdo pokaže aktivnosti in pripravijenostvi do družbenega dela. Gotovo pa je to velika nepravilnost in škoda. Preveč vidimo v samoupravljanju samo pravice, o dolžnostih pa nočemo slišati.
Priprave na volitve so v polnem zamahu. Nosilec akcije je SZDL. Kaj je prinesla prva faza evidentiranja in kaj moramo še napraviti, da bomo imeli res prave in usposobljene delegate in tudi aktivne nosilce posameznih funkcij na odgovornih mestih?
Janko JURCA:
V glavnem bi se strinjal z vsemi predgovorniki. Kar zadeva prvo fazo, to je evidentiranje za možne kandidate, sem zadovoljen. Dobili smo preko 400 anketnih listov, od teh je približno 200 takih, ki bi bili sposobni za delegate. Prizadevali smo si, da bi bilo predlaganih čimveč mladih. Pomembno pa bo predvsem to, da bomo te delegate znali usmeriti v tiste delegacije in delo, za katere so tudi sami zainteresirani. Da pa bi to lahko ugotovili, smo to-(Nadaljevanje na 10. strani)
razgovor za urednikovo mizo — razgovor
(Nadaljevanje z 9. strani)
rej izvedli omanjono anketo, v kateri je razvidno na katerem področju je delegat pripravljen delati. Ne morem pa reči, da je ta anketa dala zaželjeni rezul-
tat. Marsikdo pravi, da se za to ne bo ponujal, če pa bi ga postavili pred dejstvo, v kateri delegaciji bi delal, bi verjetno sprejel.
Gledali smo tudi na to, da je v teh delegacijah čimveč takih ljudi, ki so pripravljeni delati in da so sposobni in da imajo primerno izobrazbo.
Sklop družbenopolitičnih organizacij je bil tudi, da se evidentira v nove delegacije tudi vodilne ljudi v združenem delu. Smatram, če je nekdo sposoben delati na odgovornem delovnem mestu v delovni organizaciji, bo sposoben delati tudi v delegacijah krajevne skupnosti.
O aktivnosti nosilcev posameznih odgovornosti je težje govoriti in tudi v tej mandatni dobi ni šlo vse tako, kot smo si zamislili.
Vsi krajani se morajo zavedati, da so v kraju odgovorni za izboljašnje osebnega in družbenega standarda. Dokler ne bo te zavesti, bomo bolj težko delali.
Delegacija SIS je bila vsekakor premajhna, ne bi pa se strinjal s trditvijo, da so bili v tej delegaciji tisti, ki so ostali po volitvah v delegacije občinske skupščine. Ravno tako smo takrat gledali, da se vključijo res taki ljudje, ki bodo delali. Napravili pa smo napako, kajti delegacija je bila premalo številčna.
Sprejet je že sklep, da bodo sedaj inamesto splošne delegacije posebne delegacije za posamezna področja, ki bi štele po 15 ljudi.
Ni res, da bi mlade zapostavljali.
Tudi pri prvem evidentiranju so vse družbenopolitične organizacije dobile priporočilo, da evidentirajo mlade ljudi, napaka je bila v tem, da jih niso dovolj evidentirali.
Zadnje čase pa smo poskušali mladino organizirati na drugih področjih in nikdar nismo naleteli na odpor in so vsako delo zelo dobro izvedli. Upam, da bo tudi novo izvoljena delegacija tako delovna.
Zavedati se moramo, da KS Žiri ni več navadna vas, zato bo res potrebno, da se bodo vsi, ki bodo prišli v te organe tega tudi zavedali. Ce bomo hoteli rešiti vse probleme, ki nas tarejo, bodo morali ljudje res delati. Na tem se je že začelo delati in pripravljati, novi pa bodo morali začeti vse to izvajati.
Vse preveč pa je v našem kraju kritikantov, ki kritizirajo po lokalih in vidijo vse črno,
ne povejo pa ljudje tega tam, kjer bi bilo to potrebno.
Res je, da so zbori volilcev preveč poredkoma in da se do sedaj niso dajali taki odgovori na razna vprašanja občanom, kot bi se morali.
Sprejet je sklep, da se bodo v bodoče ti odgovori tudi dajali in ti problemi reševali v okviru možnosti.
Julij STRLIC:
Na predsedstvu SZDL je prevladovalo stališče, da noben funkcionar v združenem delu ne more biti samo funkcionar v združenem delu, ne da bi bil aktiven družbenopolitični delavec. Vsi živimo v tej družbi in vsak vodilni v tej naši strukturi mora biti aktiven družbenopolitični delavec. Samo na
tak način bomo mi lahko napredovali. Zavedati se moramo tudi, kakšne so naše naloge glede vključevanja mladine.
Treba bo iskati še neke oblike dela, ker sestankov imamo že tako preveč.
Pridemo do zaključka, da smo premalo povezani z ljudmi. Družbenopolitične organizacije bi morale to preštudirati in poiskati neko drugo obliko dela.
Nejko PODOBNIK:
Predlagam, da v zvezi z vprašanji, ki se pogosto pojavijo, na primer problemi melioracije, stanovanjska vprašanja in podobno, organizira naš časopis Delo-življenje ustni časopis, kar sodim, da bi pripomoglo k boljši obveščenosti in dogovarjanju z ljudmi.
Delegatski sistem mora postati učinkovitejši
Odgovor no delegatsko vprašanje
Posredujemo odgovor na delegatsko vprašanje, ki ga je postavil delegat Alpine na seji skupščine občinske zdravstvene skupnosti škofja Loka dne 17. 11. 1977 glede izpolnjevanja obrazcev »Potrdilo o potrebi potovanja za uveljavitev zdravstvenega varstva«:
Uporabniki zdravstvenih storitev je dolžan opozoriti zdravstvenega delavca, da mu izpolni oziroma potrdi obrazec »potrdilo o potrebi potovanja za uveljavitev zdravstvenega varstva«, kadar zdravstveni delavec pri svoji obremejenosti prezre, da bi mu avtomatično to potrdilo izpolnil, oziroma ga potrdil. Menim, da je potreben medsebojni dober odnos pri reševanju takih, sorazmerno majhnih problemov, posebno še, ker zdravstveni delavci vse preveč časa porabijo za administrativne posle, namesto za pregledovanje in zdravljenje bolnikov. Zato prosimo uporabnike, da zdravstvenega delavca opozorijo na potrditev obrazca, če ta to prezre.
Odgovor je dal ZZD Kranj TOZD Zdravstveni dom Škofja Loka — vodja TOZD-a dr. Tone Košir.
Dedek Mraz
V letu 1977 se organizira obdaritev otrok naših delavcev ob praznovanju Dedka Mraza v obratu v 2ireh, Gorenji vasi in na Colu.
Obdarili bomo otroke v starosti od 0—12 let, torej tiste, ki so rojeni v času od 1.1. 1966 do 31.12. 1977.
Stroške organizacije in darilnih paketov bomo krili iz sredstev sklada skupne porabe in sicer na vsakega zaposlenega po 60 din.
Obdaritev otrok bo predvidoma dne 31.12. 1977 v dopoldanskem času.
Samoupravna kronika
DS TOZD OBUTEV
Sklepi dne 1.12.1977
Soglasno se potrdi zapisnik prejšnje seje.
Razpiše se javna obravnava za samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki naj poteka od 9. do vključno 24. decembra.
Razpiše se referendum za navedeni samoupravni sporazum za 27. december 1977.
V TOZD Obutev 2iri se dodeli stanovanje: Tratnik Frančiški in sicer enosobno ter Alojziji Jereb, dvosobno stanovanje.
Potrdi se odpis komisijskega zapisnika št. 97 z dne 8. 9. 1977 sporazum o združitvi TOZD v DO se razpiše za 27. december 1977.
Javna obravnava analitične ocene se podaljša do vključno 3. decembra 1977.
Delavski svet se strinja, da gremo v investicijo za začasno garažo za osebne avtomobile in kombije in soglaša z delitvijo stroškov.
Nazadnje je bil sprejet še sklep, da točka »razno« v bodoče odpade in se upoštevajo samo tiste točke, ki so na dnevnem redu.
DS TOZD PLASTIKA
Sklepi dne 1.12.1977
Soglasno se potrdi zapisnik Prejšnje seje.
Razpiše se javna obravnava za samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki naj poteka °d 9. do vključno 24 decembra.
Delavski svet je soglasen, da se razpiše referendum za navedeni samoupravni sporazum za 27- december 1977.
Stanko Mrlak, v. d. vodje TOZD Plastika, se imenuje na
delovno mesto »v. d. vodje TOZD Plastika« za dobo 6 mesecev.
Odobri se nabava polirno-či-stilnega stroja za orodjarno nekovinskih form.
Delavski svet se strinja, da se gre v investicijo za začasno garažo in skladišče za TOZD Plastika in soglaša z delitvijo stroškov. Vzdrževalna služba se zadolži, da zgrajeni prostor še izpopolni.
Odobri se nabava magnetnega mešalca za potrebe TOZD Plastika.
DS je soglasen, da se čimprej uredi prehrana za tiste delavce, ki delajo med prazniki, ob nedeljah in v nočni izmeni. Sprejet je bil sklep, da se med prazniki uvede dežurstvo v kuhinji. Pripravi naj se topel obrok na podlagi podatkov, ki jih kuhinja dobi od vodje TOZD.
V nočni izmeni ostane tako kot je bilo doslej, le da kuhinja poskrbi, da bo na razpolago dovolj jedil, čaja in kruha. Skrbeti je treba tudi za čimbolj pestro malico.
Nabavno službo se zadolži, da poizve, koliko stane aparat za brezalkoholne pijače in kakšna je možnost nakupa ter vzdrževanja.
Na podlagi zbranih podatkov pa bi sklepali ali se aparat nabavi ali ne.
DS je soglasen, da se v TOZD Plastika dodeli dvosobno stanovanje Metodu Nadiževcu.
Sporazum o združitvi TOZD v DO se razpiše za 27. december 1977.
Javna obravnava analitične ocene se podaljša do vključno 3. decembra 1977.
SKUPNI DS
Skupni delavski svet je na svoji 17. redni seji, dne 2. 12 1977 sprejel naslednje sklepe:
Soglasno se potrdi zapisnik prejšnje seje.
Pregledani in potrjeni so bili vsi sklepi delavskih svetov TOZD.
Razpiše se javna obravnava za samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo, ki naj poteka od 9. do vključno 24. decembra.
Razpiše se referendum za navedeni samoupravni sporazum in za samoupravni sporazum o združevanju TOZD v DO za 27. december.
Razpiše se javna obravnava za samoupravni sporazum o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih od 3. do vključno 17. 12.
Imenujejo se inventurne komisije za popis sredstev in virov sredstev ter obveznoosti v vseh TOZD-ih in skupnih službah ob zaključku leta 1977. Nadure za inventurni popis se obračunajo po 6. plačilni skupini. Vsak, ki ne bo mogel sodelovati pri inventuri, mora sam najti zamenjavo.
Predsednika centralne inventurne komisije se pooblašča, da izdaja odločbe o spremembah imenovanj novih članov komisij.
Na delovno mesto šef tehničnega sektorja se imenuje Marijan Bogataj, ki izpolnjuje razpisne pogoje.
Vršilcu dolžnosti vodje informacijske službe in vršilcu dolžnosti vodje računovodstva proizvodnih TOZD se podaljša mandat še za eno leto.
Potrdijo se sklepi odbora za izobraževanje.
Preveriti je potrebno, kako je z odvajanjem 1 % samoprispevka za potrebe KS 2iri v drugih delovnih organizacijah, če se ugotovi, da vse DO v kraju odvajajo ta procent, odvede sredstva tudi Alpina.
Delavski svet soglaša, da se ustanovi žirovski časopis, vendar da se za Alpino stroški bistveno ne povečajo.
Potrdi se podpis aneksa k Samoupravnemu sporazumu o vzgoji kadrov.
Odobri se investicija za gradnjo začasne garaže za osebni avtomobil in kombije.
Odobri se nakup skladiščnih prostorov v Zagrebu, kjer je možnost tudi za gradnjo lokala.
Samoupravno dogovarjanje vodi k uspehu
Odobri se nakup lokala za prodajalno v Nišu, ki je na izredno dobri lokaciji, pod pogojem, da se to predhodno pravno razišče.
Odobri se izplačilo dobička ob koncu leta vsem zaposlenim v DO in sicer 50 % poprečnega osebnega dohodka v zadnjih 10. mesecih.
Potrdi se predlog praznovanja Dedka Mraza.
Prošnja za nabavo planinskih čevljev za vzgojiteljsko šolo Ljubljana, se odstopi v reševanje prodaji.
Javna obravnava analitične ocene se podaljša do vključno 3. 12. 1977.
Moškemu pevskemu zboru Alpina se odobri plačilo računa za nabavo novih enotnih krojev.
Potrdi se predlog o razdelitvi stanovanj v letu 1977.
Odbor za medsebojna razmerja
delavcev
NA 27. redni seji odbora za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, ki je bila dne 23. 11.1977, so bili sprejeti sklepi:
Franc Poljanšek se razporedi na objavljeno delovno mesto vo-enje kontrole kakovosti materiala, na objavljeno delovno mesto upravljanje teleprinterja in ekonomata — za določen čas se razporedi Mirjam Bizjak. Na delovno mesto skladiščniika materiala za TOZD plastika se imenuje Marjan Podobnik.
Izpraznjeni delovni mesti skladiščnik gornjega materiala in vodenje vratarskega oddelka se objavita.
Odbor je pregledal prošnje za sprejem v delovno razmerje in jih rešil v skladu s prostimi delovnimi mesti.
Prošnjam delavcev za prenehanje delovnega razmerja je bilo ugodeno.
Odbor je sprejel sklep, da se objavi razpis za izbor na tečaj voznikov viličarja.
Kadrovske novice
V	preteklem mesecu je bilo nekaj več sprememb. Delovno razmerje Je nastopil 1 delavec, prenehalo pa je 10 delavcev iz različnih razlogov. V delovni skupnosti skupnih služb Je nastopil delovno razmerje Stanislav Mlinar.
Z delom v TOZD Obutev 21ri so prenehali: Branko Benedlk, Vida Mlakar, Manica Kretlč; iz delovne skupnosti skupnih služb je prenehalo delovno razmerje Janezu Luznarju. V TOZD Obutev Gorenja vas sta prenehala z delom Mojca Suhovršnlk In Anton Mlklavčič. V TOZD Plastika je z delom prenehal Andrej Možina in Marjan Peter-nelj, ki je odšel na odsluženje vojaškega roka.
V	TOZD Prodaja Je delovno razmerje prenehalo Mileni Puač iz prodajalne Osijek, Branku Tollču iz prodajalne Zagreb III pa je delovno razmerje prenehalo na podlagi disciplinskega ukrepa.
Lista prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva (73. člena sporazuma)
Uporabniki zdravstvenega varstva prispevajo k stroškom za na-slodnje zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke:
1.	za prvi pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 20 din;
2.	za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev, ker bolnik zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more priti sam
na pregled v zdravstveno organizacijo združenega dela 60 din;
3.	za strokovno nego na bolnikovem domu, ki jo odreja zdravnik, pri neprekinjeni negi za največ 30 dni, pri večkratni negi pa za največ 60 dni v koledarskem letu dnevno
4.	za zobozdravstvene storitve ter pripomočke, in sicer:
—	za prvi, ponovni pregled pri stomatologu ali stoma-tologu-specialistu
—	za vsak rentgenski posnetek zob
—	za vsako zalivko
—	za vsako zdravljenje zoba z izjemo indirektnega kritja
—	za čiščenje zobnega kamna (po zobnem loku)
—	za vsako ruvanje zoba
—	za polno kovinsko prevleko
—	za vse ostale prevleke
—	za inlay, nazidek
—	za vse ostale prevleke
—	za vsako krono
—	za vsak člen v mostovni konstrukciji
—	za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi
—	za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku
—	za gred, opornico ali jahač
—	za vsako totalno protezo
—	za totalno protezo po Meistu
—	za vsako parcialno protezo
—	za vsako začasno protezo
—	za vsako kovinsko protezo
—	za snemni ortodontski aparat pri uporabnikih, starejših od 18 let
—	za vsak fiksni ortodontski aparat pri uporabnikih, starejših od 18 let
—	za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, predložitev ali reokluzijo
5.	za vsak prvi pregled pri zdravniku-specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana
6.	za vsak pregled pri zdravniku-specialistu-rentgenologu
7.	za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v koledarskem letu — dnevno
8.	za celokupne medicinske storitve med odobrenim zdravljenjem v naravnem zdravilišču na ambulantni način
9.	za prvi prevoz z reševalnimi vozili in posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga odredi ali potrdi zdravnik, v zvezi s posameznim primerom zdravljenja
10 dni;
10 din 10 din 20 din 40 din 20 din 20 din 210 din 100 din 100 din 230 din 280 din 110 din
35 din; 45 din; 120 din; 400 din; 450 din; 520 din; 300 din; 650 din;
350 din;
500 din;
50 din;
50 din; 20 din;
30 din; 150 din;
60 din;
10.	za zdravilo, pomožni in sanitetni material ob prevzemu
v lekarni na recept	15 din;
11.	za dietetični preparat za dojenčke ob prevzemu v lekarni na recept	15 din;
12.	za kontracepcijska sredstva:
—	za kontracepcijske tablete (oralna sredstva)	15 din;
—	za druga kontracepcijska sredstva	100 din;
13.	za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzije
in prosto stoječi posteljni trapez	150 din;
14.	za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in navleke za krn po amputaciji	150 din;
15.	za ortopedske čevlje	300 din;
16.	za kilni pas	150 din;
17.	za bergle	30 din;
18.	za očala, kadar so nujno potrebna predšolskim in šolskim otrokom do 15. leta starosti, šolski mladini do
18. leta starosti ter rednim študentom do 26. leta starosti 40 din;
19.	za konaktna stekla, kadar su nujno potrebna šolski mladini do 18. leta starosti ter rednim študentom do 26. leta starosti, drugim uporabnikom pa za opravljanje poklica	90 din;
20.	za očesno protezo	100 din;
21.	za lasulje zaradi trajno izražene plešavosti traumatske-
ga izvora	90 din;
22.	za ojačevalni slušni aparat, kadar je nujno potreben predšolskim in šolskim otrokom do 15. leta starosti, šolski mladini do 18. leta starosti ter rednim študentom do 26. leta starosti, drugim uporabnikom pa za opravljanje poklicnega dela	150 din;
23.	za aparat za omogočanje glasnega govora	200 din;
24.	za umetno prekinitev nosečnosti, kadar ni medicinsko indicirana	250 din;
V smislu te liste se razume pod pojmom:
1.	»dom« bolnikova nastanitev v kraju njegovega stalnega ali začasnega prebivališča ali tudi dijaški in študentski dom ter socialni zavod;
2.	»bolnišnica« splošne bolnišnice, specialne bolnišnice in klinični bolnišnice;
2. »specialni zavod« zavod za rehabilitacijo, zavod za slušno in govorno prizadete osebe ipd.;
4.	»pregled v zvezi s posameznim primerom zdravljenja« je prvi pregled v obdobju 30 dni, zaradi iste diagnoze, razen kadar je uporabnik naročen na ponovni pregled v roku, daljšem od 30 dni;
5.	»dnevni prispevek za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni ali večkratni oskrbi« tako, da se ob neposrednem prehodu iz oskrbe ene od naštetih zdravstvenih organizacij združenega dela v oskrbo druge seštevajo oskrbni dnevi za ugotovitev opredeljenega najdaljšega možnega trajanja prispevanja k stroškom.
Ce je uporabnik napoten na več pregledov k zdravnikom-specia-listom hkrati in zaradi iste bolezni, prispeva k stroškom le za pregled pri prvem zdravniku-specialistu, razen kadar je napoten k zdravniku-specialistu rentgenologu.
Institut J. Stefan Ljubljana
Če se zapletejo računi
Marsikatero naše podjetje je kupilo elektronski računalnik in pri tem menilo, da jim bo zmogljivi stroj kar sam od sebe pomagal razrešiti notranje ali organizacijske težave. Brez znanja in kadrov pa pogosto ne opravijo dosti in tako pogosto iščejo pomoč drugje. Naša kon-zultantska (posvetovalna) skupina odseka za uporabno matematiko je sposobna gospodarskim organizacijah, ki so se znašla v računovodsko-komer-cialnih težavah pomagati.
Ta odsek je z več kot dvajsetimi sodelavci ena najmočnejših softwarsko-ikonzultantskih skupin v Jugoslaviji. Sposobni so vskočiti kjerkoli se kaj zaplete pri strojih znamke CDC, IBM in pri drugih harvvardsko neodvisnih dejavnosti s področ-
ja avtomatske obdelave podatkov.
Komercialno-poslovno področje zajema aplikacije kot so obračun osebnega dohodka, skladiščno poslovanje, saldo-konti, fakturiranje ter kompleksne probleme vodenja in usmerjanja poslovne finančne funkcije v okviru interne banke v organizaciji združenega dela, opracijskih raziskav in optimizacijskih postopkov.
Na znanstvono-tehničnem področju se odsek največ ukvarja s statističnimi obdelavami od enostavnih tabulacij in risanja podatkov, do regresije, faktorske analize, analize časovnih vrst in napovedovanja ter linearnim programiranjem in raznimi simulacijami tehničnih procesov.
Odsek deluje tudi na področju splošne uporabnosti računalniškega softwara in hardwara, kot so organizacija bank podatkov in daljinska obdelava, ocenjevanje delovanja in primer-
nosti aplikacij in konfiguracij.
V prihodnje bo odsek organiziral tudi seminarje in tečaje s področja avtomatske obdelave podatkov ter tudi tako prenaša izkušnje na uporabnike.
Sodobni transport pomeni boljšo organizacijo
Franco Žakljo v slovo
Franc se je rodil pred 79 leti v številni družini čevljarja Matevža. Izučil se za tisti čas skoraj edino možnega poklica v naših 2ireh, ki ga vešče opravlja vse do svoje upokojitve leta 1953.
2e kot sedemnajstletnik zre krvavečo Gregorčičevo Sočo. Ob vrnitvi domov ves sestradan upa, da je najhujše žc za njim. Začne trd boj delavca za vsakdanji kruh.
Vpet med delom v različnih delavnicah in kmetovanjem, ki je tabrskim bajtarjem dajalo več ekonomske trdnosti, dočaka uničujočo drugo vojno.
Sina Franca izgubi pod ko-pastim Blegošem, kamor je prej in poslej tolikokrat s svojega Žirka uperjal iska-joči pogled; mogočni lipi pred njegovo hišo vedo za krik smrtno zadetega sina Andreja tik pred koncem vojne. Njegov hladni asketski obraz poslej krije blago ranjeno dušo; z besedami je skop kot berač s cekini, le njegove koščene roke še bolj hlastno segajo po delu.
Mirno in dostojanstveno kot je bilo njegovo življenje, je bilo tudi njegovo poslednje slovo. Odšla je še ena priča burnih viharjev našega stoletja.
Kdo je daroval za mrliško vežico?
Namesto vencev ali cvetja ob smrt', sorodnikov in ob Dnevu mrtvih.
Ob smrti Pepe Zaje, Stara vas 51 — Fanl Gregorač je darovala 100 din.
Ob smrti Pavla Zaje, Stara vas 51, so darovali:
Pavel Zaje (sin), Stara vas 51, 300 din,
Marjan Dolenc, Ljubljana, 300 din,
Tomaž Justin, 2iri 105, 200 din, Pavel Lubsklj, Ljubljana, 200 din.
Ob smrti Frančiške Lengar, Ziri 66, Vili Kavčič In Vida Kavčič, 2iri 66; 600 din,
Ribiška družina 21ri ob Dnevu mrtvih 500 din,
Pevsko društvo združenih podjetij 2irl 600 din,
Ivan 2akeIJ, ob smrti matere 2.400 din.
Do 10.12.1977 skupno 5.200 din.
Denar lahko nakažete na posebno poštno hranilno knjižico št. 60-190807 na pošti 2irl.
Darovani denar sprejema upravnica pošte Marica Jurca.
Zahvaljujemo se vsem darovalcem!
KK SZDL 2IRI
Franco Isleniču t spomin
2ivo nam je še v spominu slovo od našega upokojenca Franca Isteniča.
Tovariš Istenič Je bil rojen v veliki družini samostojnega čevljarja na Dobračevi. 2e zgodaj Je izgubil mater in tako začel okušati bridkosti življenja. Prvo svetovno vojno je preživel na vseh glavnih bojiščih, udeležil se je borbe za severno mejo. Po vojni si je ustvaril družino in delal kot mojster In čevljarski pomočnik pr'. Čevljarski gospodarski zadrugi.
Po vojni je vstopil v državno podjetje oz. poznejšo tovarno in vestno delal na zahtevnejših delih v sekalnicl in montaži, ko je'bil v začetku leta 1953 upokojen.
ludizem na žirovski način
Se eno leto gre h kraju. Za žirovsko gospodarstvo uspešno, za naše družbeno, športno, kulturno in politično življenje pa bolj jalovo. Več ko imamo, manj nas briga vse, kar se dogaja izza naše ograje. Pardon — zanimamo se za vse, da bi kjerkoli poprijeii, bognedaj. Kar ne prinaša novčiča, kar pomeni kan-čeK tveganja, kar ni v skladu z okorelo tradicijo, ni za trdnega Zirovca.
Politika je K..., torej nekaj tako strašansko grdega, da zaradi nje ne kaže izgubljati dobrega hišnega imena.
In tatco leto za letom isti problemi, enaki programi proslav, isti utrujajoči nedeljski popoldnevi... na Zirovskem še vedno nič novega. Ne, ne, čisto tako vendar ni! Domala vsako leto poskrbimo, da se predstavimo v pravi luči. Iz naše notranjosti privre neizživeto politikanstvo, lak, ki naj bi po mojem mnenju etiko v vzdržal, poči in surova nečlovečnost se razlije po tej zatohli kotlini. Postanemo trop lačnih, reže-čih volkov, ki si želijo samo krvi, veliko krvi. Iz znakaženih obrazov se trgajo psovke, najbolj groba podtikanja, klevete brez primera. Ulica od 2upana do Petrona postane teater golih. In ko nevidne sile spravijo igralce v pozlačene kletke lažne morale, se začne klečeplaznikov vsakdan. Dan je zopet enak dnevu in bog dobi, kar mu gre in cesar, kar je njegovega.
Sem slabega spomina, a zagotovo vem, da smo že nekajkrat posvinjali plotove in pročelja nekaterih hiš, ceste nasvi-njali z letaki bedne in nizke vsebine, razbijali okna sosedov in počeli že veliko tistega, kar so že veliko pred nami za svoje namere koristili črnuhi iz miinehenskih pivnic. Naj te spomnim, bralec, leta 1970, letakov namenjenih nekemu gozdarju, vloma v objekt, ki smo ga skupaj zgradili ob letošnji vojaški vaji in seveda tega poslednjega vandalizma. Ko to pišem, že zanesljivo vem, da so krivci za vsakega od teh gnusnih dejanj nepoznani ali pa poznani, pa nekaznovani. Ce bi stopili na prste prvemu, ki je vnesel v našo politično prakso zakon džungle, bi zagotovo te zadnje sramote ne doživeli. Vedeti je treba, da je logika nasilja ena sama: vsako nekaznovano nasilje rodi novo, večje nasilje. To danes vedo že tudi Nemci!
Ko danes miličniki sprašujejo za zlikovci, naletijo povsod na gluha ušesa. Ali je mogoče verjeti, da tako širokopotezne akcije, ki je najbrž povzročila tudi veliko hrupa, ni videl nihče? V 2ireh se natančno ve: kdaj, od kje in v kakšnem stanju je kolovratil ponočnjak. Gotovo ga ni med nami, ki bi se mogel pohvaliti, da se ga je kdaj katera usmilila, pa da to ni postal šlager dneva. Zlikovcev pa ni videl nihče!? Je to naša morala? Ne laži, ne kradi... železna načela morale. Za koga?
Predno bo to objavljeno, bo morda že vse jasno. 2elim si, da bi me referendum zanikal, a grenak okus bo ostal.
Tako kot smo se Zirovci lotili šole, se je verjetno še ni nihče. Morda bi se dalo potegniti vzporedno z ludizmom, gibanjem angleških delavcev, ki so razbijali stroje, misleč, da so stroji krivi njih revščine. Verjetno mnogi krivijo za svojo neukost šolo, morda se hudujejo, ker je v šoli še vendar kanček reda, morda je to začetek »kulturne revolucije«, morda!? Odgovora ne najdem.
Tolažim se. 2ivimo v času, ko resnica resnico za laž in prevaro oznanja, pravica pravico za nepravdo proglaša, po-prečnost modrosti vlada, kvantiteta utaplja kvaliteto. Je to naša prihodnost? Smo se preobjedli in nimamo več idealov? Kličemo smrt, da bi zopet znali ceniti življenje? Ne to ni tolažba, je le tipanje v temo, ki je vsak dan bolj črna.
Toda vera in upanje v večino vendarle ostane!
Viktor 2AKEU
VRATAR PRI TAJNIKOVI RUSKI NA DOBRACEVI (št. 7)
Vrata v preprostem kamnitem okvirju sodijo v tradicionalno shemo, kakršnih smo srečali že večje število. Zanimiva Jo predvsem svojska interpretacija novorenesančnih in novobaročnih elementov z zelo poenostavljeno vdolbljeno ornamentiko. Vrata, ki so nastala verjetno ob prelomu 19. stoletja, sodijo med boljše mizarske izdelke.
Dr. Ivan Sedej
Visoka odlikovanja
občanom
Na proslavi Dneva republike v nedeljo pred prazniki, ie v nabito polni dvorani Svobode, podelil predsednik IS SO Škofja Loka tov. Jože Stanonik 34 odlikovanj predsednika repu-bilke posameznim našim občanom. Na skrbno pripravljeni proslavi sta sodelovala godba na pihala in pevski zbor Alpine, mladinski in komorni zbor ter recitatorji osnovne šole, učenci glasbene šole in žirovska mladina. Vsi ti so še popestrili slavnost ob podelitvi odlikovanj.
Visoka odlikovanja so ob Dnevu republike prejeli:
RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO
1.	Bačnar Franc, Stara vas 80, Zlrl
2.	Bogataj Marjan, Osojnica 1, Zlrl
3.	Eržen Pavel, Selo 6, Žlri
4.	Kavčič Marija, Dobračeva 45, Zlrl
5.	Naglič Leopold, Ziri 21, Ziri
6.	Pertovt Franc, Dobračeva 39, Ziri
7.	Pivk Antonija, Selo 27, Ziri
8.	Pivk Pavel, Dobračeva 139, Ziri
MEDALJA ZA HRABROST
1.	Bogataj Marjan, Osojnica 1, Ziri
2.	Šantej Anton, Selo 3, Ziri
MEDALJA ZASLUG ZA NAROD
1.	Gostiša Terezija, Stara vas 18, Ziri
2.	I kič Ljudmila, Ledlnica 20, Ziri
3.	Jašovec Jože, Nova vas 33, Ziri
4.	Jereb Slavka, Nova vas 8,
5.	Jezeršek Vinko, Jarčja do-Una 3, Ziri
6.	Kavčič Pavla, Ziri 1, Ziri
7.	Kenda Slavko, Selo 26, Ziri
8.	Lazar Janko, Stara vas 117, Zlrl
9.	Lazar Terezija, Stara vas 117, Ziri
10. Mohorič Franc, Ziri 58, Ziri
U. Mole Anastazija, Ledinica 13, Ziri
12.	Mrak Marjanca, Ziri 67, Ziri
13.	Naglič Ljudmila, Dobračeva 153, Ziri
14.	Potočnik Franc, Ziri 107, Ziri
15.	Rus Marija, Ledinica 17, Ziri
16.	Seljak Leopold, Mrzli vrh 5, Ziri
17.	Strel Frančiška, Ziri 5, Ziri
18.	Šinkovec Franc, Stara vas 120, Ziri
19.	Tušek Ana, Dobračeva 1, Ziri
20.	Udovč Matilda, Stara vas 21, Ziri
21.	Zakelj Ivana, Osojnica 8, Ziri
22.	Zakelj Janez, Ziri 110, Ziri
23.	Zakelj Jožefa, Ziri 91, Ziri
24.	Mrak Franc, Stara vas 125, Ziri
KRAJEVNI ODBOP.
ZB NOV
»DELO ŽIVLJENJE« je glasilo ALPINE, tovarne obutvo Ziri, Stara vas 23 — n. sol. o., ki ima v svoji sestavi TOZD Obutev Ziri, TOZD Obutev Gorenja vas, TOZD Plastika Ziri, TOZD Maloprodaja in Delovno skupnost skupnih služb. Ureja ga uredniški odbor:
Ivan Capuder Martina Gregorač Majda Jesenko Vladimir Pivk Janez Smeh Alfonz Zajec Anuška Kavčič — tehnični urednik
Nejko Podobnik — odgovorni urednik
Izhaja mesečno, naklada 1700 izvodov.
Fotografije: Franc Jesenko Tisk: Gorenjski tisk, Kranj
Poročili so se
Marica Petrovič iz prodajalne Slavonski Brod I, Piroška Branko, iz prodajalne Zrenjanin — oba iz TOZD Prodaja ter Darinka Krapez, iz obrata na Colu v TOZD Obutev Ziri.
Iskreno čestitamo!
paragrafi §§§
Vse do konca leta 1976 sem prejemala revijo Naša žena. Pred kratkim pa sem dobila račun, da moram to revijo plačati. Menim, da je ta terjatev že zastarana.
Odgovor:
Take terjatve, ki izvirajo iz naročnine publikacij, zastarajo v enem letu. V vašem primeru tako ta terjatev še ni zastarala. Po novem letu pa boste že lahko ugovarjali zastaranje, seveda, če vas omenjena delovna organizacija ne bo tožila pred novim letom. Z vložitvijo tožbe namreč preneha teči zastaralni rok in prične teči znova.
Korenine so Se v zemlji, drevo je zunaj. Tako je tudi z magistrom farmacije Antonom Mlinarjem.
Mlado drevo je komaj za-iivelo; še ne leto dni star, se je naš rojak preselil v Celje k stricu, sodniku, dr. Jakobu Mlinarju, ki ga je tudi posvojil.
Postal je pravi Celjan. Le tu in tam se je oglasil pri
roditeljih v Zireh, največkrat med počitnicami.
Rojen je 21. maja 1934, torej sodi v mlajšo generacijo. Gimnazijo je obiskoval in končal v Celju.
»Vedno me je vlekla kemija, pa so mi ta poklic zaradi bolezni na pljučih odsvetovali«, pripoveduje stvarno in mirno, brez razburjenja. Tako sem se odločil za farmacijo«.
Študiral je v Zagrebu.
Najprej v JLA, nato pa v slutbo; v lekarni v Celju je delal od leta 1959 do 1970.
»Delo v lekarni me ni posebno veselilo, vedno sem bil bolj naklonjen raziskovalnemu delu. Tako sem se preselil drugam. Že od leta 1970 delam v Zdravstvenem centru, TOZD centra za socialno medicino in higieno«.
Tu se ukvarja na področju sanitarne kemije največ z analizo tivil in vod.
svojem najmlajšem Tonetu, s katerim ni mogla iiveti toliko let. Tekst: Nejko PODOBNIK Foto: Franc JESENKO
Očitno je, da se v gozdu aparatur, stekleničk in cevk, v laboratoriju za sanitarno kemijo počutil kot doma.
Pomislim, kako pomembno je to delo za zdravje ljudi! Njegova stroka je pri nas še mlajša. Zato me je zanimalo, kakšne so motnosti za nadaljnje in sprotno strokovno izobraŽevanje.
»No, sedaj se ie odpirajo motnosti za izpopolnjevanje in specializacijo, na primer preko strokovnih seminarjev. To je za nas res nujno«.
Naš rojak je včasih v prostem času zahajal tudi v hribe. V drutini z dvema otrokoma pa to ni zmerom mogoče, čeprav pomaga tudi mati Ančka, ki sedaj iivi pri
šport - šport - šport - šport - šport - šport - šport - šport
Leto se zaključuje. Navada je, da se potegne črta za letom, ki je bilo in naredi kratek pregled nad uspehi, neuspehi, dosežki, spodrsljaji, poslovanjem, itd. posameznih OZD, TOZD. Tako delamo tudi v športnih društvih.
Smučarski skakalni klub žlrl:
V svojih vrstah združuje cicibane, pionirje in mladince iz Zirov, Poljanske in Selške doline.
Po uspehih na zaključku zimske sezone 76/77 in po rezultatih nekaterih posameznikov, je bilo pričakovati, da bodo rezultati še boljši. Preko leta so trenirali, pričakovanih rezultatov pa trenutno ni, kljub temu, da imajo profesionalnega trenerja.
Vendar je sezona šele na začetku, zato bodo tudi rezultati še prišli. V poletnem obdobju so hodili trenirati na plastiko v Kranj in Ljubljano ter se udeležili tudi mnogih tekmovanj na skakalnicah iz plastike.
Smučarski klub Alpina:
Klub, katerega glavna dejavnost je skrb za rekreacijo svojih članov. Da bi skrbeli tudi za rekreacijo ostalih članov kolektiva Alpine, so poskušali organizirati Štiri tekmovanja, vendar je bilo zaradi pomanjkanja snega izvedeno le eno. Udeležili so se tudi nekaterih sindikalnih tekmovanj v okviru občine in tekmovanja čevljarjev, usnjarjev in gu-marjev. Kljub temu, da imajo že več let na razpolago vlečnico, se tudi letos niso izneverili tra-
diciji, tako da še 18. decembra vlečnica ni delala.
Skupno s Planinskim društvom sodelujejo pri organizaciji tekmovanja v Jarčji dolini.
Judo klub Alpina:
Malo zapaženi, vendar precej aktivni. V Zireh so organizirali v aprilu republiško prvenstvo Po pasovih (nastopilo je 83 tekmovalcev iz 12 klubov). V začetku leta so organizirali gorenjsko Prvenstvo, kot predtekmovanje za sodelovanje na republškem Prvenstvu, za pionirje, mladince m člane. Sedaj tekmovalci nastopajo v okviru gorenjske selekcije v slovenski ligi, kjer so trenutno v sredini lestvice po Polovici tekmovanja. Najboljši tekmovalec kluba Milan Jereb Pa trenutno nastopa pri Olimpi-J' iz Ljubljane, ki tekmuje v
Čvezni ''B'- Udeležili so se tudi tekmovanja za memorial Naga-okoa. Selekcija Gorenjske je na kvalifikacijah v Celju zasedla Prvo mesto in si pridobila pravico do kvalifikacij za vstop v zvezno ligo, kjer pa potem niso ■meli sreče.
Strelci:
Med najbolj aktivnimi tako pri delu z mladimi, kakor tudi starejšimi strelci.
Preko leta so organizirali več uspešnih tekmovanj z zračno puško za vse katergorije, kakor tud streljanje z vojaško puško. Udeležili so se tudi tekmovanj
zunaj Zirov in dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Ko bo urejeno strelišče na Ledinici, bo njihovo delovanje vsekakor še uspešnejše.
SSDT:
Vsem je poznano, da društvo dela izredno uspešno na Osnovni šoli v Zireh. Če bi hoteli na-
Nogometni klub Alpina:
Člani so letos nastopali v okviru občinske rekreacijske lige (1. mesto). Mladinci in pionirji (po 6 v vsaki ekipi) pa so nastopali zelo uspešno v občinski selekciji. Le-ti pa so igrali tudi v občinski ligi.
Uspelo jim je, da so opremili pionirje z dresi in trenerkami, ter nabavili nogometne čevlje in si opremili klubsko sobo v domu
vesti vse njihove nastope, tekmovanja in dosežene uspehe, bi to vzelo preveč prostora. Naj navedem samo to, da je to osnovna baza, od kjer bodo na podlagi selekcije še pri najmlajših, svoj bodoči kader črpali vsi klubi, ki so omenjeni v tem članku.
KK »Kludlvar«:
Po novem »Alpina — Gorenjska«, letos preživlja najtežje trenutke svojega obstoja in dosega najboljše rezultate v 10-let-nem obstoju. Mladinke republiške prvakinje, 6. na državnem prvenstvu, mladinci 2. na Gorenjskem, članice republiške prvakinje, 2. na tekmovanju patruljnega teka Dražgoše 77, trenutno s spremenljivo srečo nastopajo v I. zvezni ligi. Mladinke nastopajo v selekciji Gorenjske v slovenski ligi, kadetinje gredo z nemajhnimi možnostmi na republiško prvenstvo. Vse to pa je pogojeno z neprestanimi potovanji na treninge in tekme
TVD Partizan. Med letom so vse ekipe odigrale tudi več prijateljskih tekem. Za naslednjo sezono se pripravljajo 2-krat tedensko v novi telovadnici.
Planinsko društvo Zlrl:
Vsekakor najmnožičnejše in najbolj organizirano društvo, ki je tekom leta vsako soboto in nedeljo (če je le bilo vreme), organiziralo izlete po domačih krajih, transverzalah, planiniskih poteh, pa tudi v tujino. Poleg tega so organizirali nekaj predavanj o lepotah naše domovi-
ne, na žalost z izredno slabim obiskom. V okviru društva deluje tudi tečaj za alpsko sekcijo, kjer se člani usposabljajo na zahtevnejše plezanje.
Šahovsko društvo:
Klub je nekoliko v krizi, zlasti kar zadeva delo v klubu. Problem je prostor, ki ga ni, tako
(Split, Zadar, Sibenik, Slavon-sk Brod itd.), velikimi materialnimi sredstvi (trenerke, dresi, žoge, potovanja), tako da praktično letos igralci še niso imeli 2 soboti in nedelji zaporedoma prosti!
da trenirajo po domovih. Tekmovanj se redno udeležujejo.
Zdi se mi, da sem zajel celotno športno dejavnost po dru-švih in klubih, pa vendar ne moremo še mimo nekaterih drugih športnih dogodkov:
Alpina je bila organizator letošnje Usnjariade, ki je privabila veliko tekmovalcev iz cele Slovenije, vendar pa sta prave borbe in izvedbo kompletnega
tekmovanja mraz in neprestani dež onemogočila.
Kladivar je bil organizator krosa ZPS, ki se ga je udeležilo okrog 100 tekmovalcev, na progi dolgi 1500 in 3.000 m.
V telovadnici osnovne šole redno poteka (čeprav še vedno) neorganizirana rekreacija. Pred kratkim pa so začeli nastopati v občinskih rekreativnih ligah ekipe: Kladivarja (podjetje) v košarki, odbojki in kegljanju. Alpina (podjetje) v košarki; zakaj, odnosno kam so organizatorji poslali pozive za ostale lige, nam ni znano, vendar če se liga imenuje občinska, ima vsaka OZD pravico dobiti razpis in se prijaviti.
Zakaj to?
Vse delovne organizacije v Zireh, se v okviru svoje branže udeležujejo s svojimi ekipami Usnjariad, iger strojegradnje, lesariad, itd. tako da mirne duše še enkrat ponovim: V ZIREH SE ŠPORTNO ŽIVLJENJE KREPI, le obveščeni smo o vsem delovanju premalo. Mogoče pa je za to tudi kriva naša miselnost — »ali ta, ki se ukvarja s športom nima nobenega bolj pametnega dela?«
To je dejstvo. Tega mišljenja, se bo treba čimprej znebiti. V interesu našega zdravja, telesne pripravljenosti, ki v okviru splošnega ljudskega odpora pride še bolj do izraza. Za konec pa še to:
Ob vsej našteti dejavnosti, razen nove telovadnice nimamo drugih objektov. Skakalnica v Novi vasi propada, po drugi strani pa bi hoteli imeti dve novi, manjši, pokriti s plastiko. Strelišče na Ledinici se gradi že precej časa. Ce bomo o potrebi in dokončni izgradnji strelišča delali probleme le na sestankih in ne prešli konkretno v akcijo, ga še dolgo ne bomo imeli.
Partizan, žalostna podoba nekdanje slave. Tudi tu se dela na tem, da se dokončno iz skladišča prenovi in spremeni v stavbo, vredno svojega imena. S temi problemi pa se v okviru KS ukvarja komisija za šport in rekreacijo, ki pa tudi nima lahkega dela.
Zahteve po investicijah so velike (semafor, skakalnice, strelišče), sredstev pa malo. Po več uspešnih sestankih, ko je še skoraj vse preračunano in načrtovano, pa se izkaže, da še niso urejene razmere z lastniki, da ne obstoji projekt in še ni stvari, ki so potrebne za gradnjo. Vsi objekti v Zireh, ki se nameravajo urediti so potrebni, čas pa bi bil, da se zavemo, da preden nekaj zahtevamo (denar) tudi sami uredimo vso potrebno dokumentacijo, pa bi bilo veliko manj nepotrebne vroče krvi.
Sicer pa NA NAPAKAH SE UČIMO.
MIha GOVEKAR