DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni 'predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne »prejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina ra Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malik oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane peti tna enostolpaa vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankinjo.
Stev. 12.	$reda 5. februarja 1930.	Leto V.
Napovedovane revolucije — otročarija.
Neodgovorna boljševiška igra z evropskim delavstvom. »Napovedana« komunistična revolucija v Nemčiji.
Če napoveduje astrolog razne dogodke v zgodovini, je to slastno čtivo za nevešče in po senzacijah hrepeneče čitateljstvo. Če napoveduje razvoj družabnega življenja filozof, sociolog ali gospodarski vešČak, je to opozorilo za pametne ljudi, da lažje slede razvoju in se ne znajdejo po desetih letih, recimo kakor po svetovni vojni, v povsem novem svetu ter zaradi nepoznanja naravnih zakonov razvoja napol upajo in napol nore, kakor da bi bila stara zgodovina razvoja presekala in pričela na novem koncu z drugačnimi zakoni, z drugačno svetovno ideologijo človeštva. V resnici pa imamo danes ideološko anarhijo; ideologije so danes zašle v stotine ekstremov, katere bo šele zgodovina zopet uredila na tak ali onak način.
Take misli človeku rojijo po glavi, ko čita o napovedi komunistične revolucije v Nemčiji, ki je bila napovedana za 1. in 2. februarja letos. Že pol leta prej se je bobnalo v svet, da bo ta dan v Nemčiji velika akcija, ki bo zgodovinska za srednjo Evropo. To tembolj razočara, ker vemo, da je za uresničenje velikih idej potrebna organizirana velika enotna ideologija, ki je pa danes ni, razen v delavski socijalistični internacijonali na eni strani in v kapitalistični fronti na drugi strani. Dve glavni ideologiji sta tukaj, ki sta močno ukoreninjeni. Boj proti socijalistom pomeni naravnost zločinsko početje proti organiziranemu in ideološko ustanovljenemu delavstvu.
Značilno je zlasti, da je policija v Berlinu na nočni konferenci izsledila ves pripravljalni akcijski odbor, ki se je posvetoval o nameravani akciji. Vse akcije v Nemčiji so imele namen izzvati povsod oborožene konflikte s policijo in poulične nemire, ki ne morejo prinesti nobenih pozitivnih uspehov, marveč samo podžgati reakcijo in dajati oporo fašističnim tendencam buržuazije, ki je že itak dovolj in preveč močna.
Zanimivo je tudi to, da iorsira Rusija take brezupne akcije in žrtvovanje delavstva vedno takrat, kadar imajo v Rusiji težave, težke boje.
Ravno sedaj se izvršuje v Rusiji veliki gospodarski program, socijali-zira se zemlja in preganja do ekstrema razna verstva. Zaraditega je v Rusiji mnogo uporov, mnogo terorja in mnogo obsodb. Za vse te dogodke se je jel zanimati meščanski in kapitalistični svet ter pripravljati najbrže kakršnekoli akcije.
Iz teh jasnih razmer upravičeno sklepamo, da ruski komunisti izrabljajo evropsko delavstvo v ta namen, da sebi olajšajo stališče. Mnenja so pač, da je treba snovati nemire v raznih državah. To pa zato, da nimajo prilike posezati v njihove razmere.
Rusija ima svobodo, da vrši svoj program. Nihče se ne bo vtikal v njih razmere. Ne gre pa, da bi se rušile delavske organizacije v civilizirani Evropi, ter neorganizirane množice vodilo v klavnico in obenem krepilo reakcijo in sklenjenost kapitalistične fronte.
Delavstvo hoče imeti svojo ideo-f°žijo, na podlagi nje močne organizacije — to je boj, ki je naraven in ki °beta uspeh.
Kaj bo z Delavskimi zbornicami?
Minister za socijalno politiko je prepovedal obdržanje redne letne skupščine.
V pondeljek, dne 9. februarja 1.1. bi se imela vršiti v Ljubljani seja skupščine Delavske zbornice. Vabila za skupščino so bila že razposlana.
Te dni pa1 so delegati dobili obvestilo, s katerim se vsled odloka ministra za socijalno politiko z dne
16. januarja Sm. br. 1726 preklicuje vabilo na skupščino Delavske zbornice.
Iz kakšnih razlogov je minister prepovedal obdržanje redne letne skupščine Delavske zbornice, nam ni bilo mogoče izvedeti.
V borbi za socijalne pravice in delavsko varstvo.
Velika protestna zborovanja delavstva po celi državi.
Z ozirom na drzne naklepe jugoslovanskih delodajalcev glede poslabšanja socijalne zakonodaje in delavskega varstva, je organizirano delavstvo po vsej Jugoslaviji odgovorilo z mogočnimi protesti. Delavske organizacije v dravski banovini so izrekle svoje ogorčenje nad zahtevami. ki se jih delodajalci »pri-vredni krogi« sramujejo objaviti v celoti na svojih številnih konferencah. Tudi mnogo občin se je pridružilo temu protestu, zlasti pa vse one, ki imajo nekaj razumevanja za težki položaj delavstva.
Enaka protestna zborovanja je priredilo delavstvo tudi po drugih delih države, v bivši Srbiji, Vojvodini, Dalmaciji. Bosni in na Hrvaškem. Zborovanja so bila povsod dobro obiskana. Tako se je udeležilo protestnega shoda v Beogradu, na katerem' je bil glavni poročevalec centralni tajnik delavskih zbornic, dr. Živko Topalovič, 2000 delavcev.
Vprašanje, ki je na. dnevnem: redu, ni malenkostno, ker se tiče oko-
li dveh milijonov jugoslovanskih državljanov. Da so delavci in nameščenci v pravici, dokazuje tudi to, da se delavske organizacije upajo z lahko vestjo zagovarjati svoje zahteve pred vso javnostjo, dočim »gospodarski krogi« svoje nakane in predloge skrivajo. Vzemimo za primer samo ljubljansko trgovsko zbornico, ki je bila javno pozvana, da pove, kakšno stališče zavzema v teh vprašanjih, toda doslej se menda še ni oglasila, kar pomeni, da se strinja z nezaslišano reakcijonarno politiko ljudi, ki teh vprašanj ne razumejo.
Tako se nam zdi. kakor bi bila socijalna, gospodarska in državljanska veda za te ljudi — španska' vas.
In vendar, delavska pravična stvar mora zmagati tudi v tem neenakem bojUL Proti nakanami »gospodarskih krogov« se bo delavstvo borilo dalje in dalje. Naj se torej »gospodarski krogi« ne šalijo: ker vsaki krivici sledi za krivce bridka pravica.
Povratek k demokraciji na Španskem.
General Berenguer izjavlja, da je njegova naloga likvidirati diktaturo.
delal za obnovo ustavnega stanjh, ki
i se mora uvesti stopnjema, da se narod ne vznemirja Pb nepotrebnem1.
Novj general ima iste metode kakor prejšnji diktator, ker obijubuje in grozi obenem. -
Inozemsko časopisje vobče je mnenja, da kriza na Španskem še ni rešena. Z izpremembo osebe, ne da bi se takoj izpremenil tudi sistem, vzroki za nezadovoljnost še niso odpravljeni, Pomembno je zlasti tudi to, da je velika opozicija v vrstah inteligence in deloma v vrstah oficirjev in s tem tudi vojske.
Španija zahteva ustavo, zahteva demokracijo. Če novi državni krrni-lar te zahteve ne bo upošteval, bo dalje naraščala nezadovoljnost, ki že sedaj prekipeva okoli in 'okoli.
Padec diktatorja de Rivere so Španci po večini pozdravili. Naravno je to, ker kulturen narod' hoče živeti tudi politično. Novi predsednik vlade, general Berenguer, je sicer izjavil, da hoče vrniti državi ustavo in demokracijo. Dal je izpustiti iz ječ študente, oficirje jn 4ruge politične kaznence. Večje števila vseučiliških profesorjev je postavil na1 prejšnja mesta. Vse to pa nikakor ne more zadušiti posledic šestinpol-letnega režima im celo de Rivera pravi, da svojih pristašev ne more pustiti na cedilu in bo zaradi tega vodil ostro borbo proti novi vladi.
Berenguer je konservativec'. Sovraži vse levičarje in pristaše prejšnjega diktatorja. Podporo ima novi mož samo v ornih klerikalno-konscr-vativnih ljudeh, ki so imeli političen vpliv pred1 diktaturo, ker upajo, da sedaj zopet pridejo do vpliva.
Posledice se pa pojavljajo tudi v javni upravi, ker je odstopilo več civilnih guvernerjev in madridski župan.
Nasprotni so pa Berenguerlu tudi vsi levičarski sloji in struje že iz načelnih razlogov.
Berenguer pravi sicer, da bo poizkusil uvesti ustavno upravo na podlagi ustave iz leta 1876. Dostavlja pa, da bo uvede} najstrožji režim ter da vlada ne bo prej odstopila, da bo podana sigurnost in stabilizacija države. Pariškemu dopisniku »Matina« pa je rekel, da ne pozna politike, ker sc z njo ni nikdar ba-vil, da ni ne konservativec ne liberalec, nego je general, toda da bo
Proti diktaturi kapitala.
Nemška socijalna demokracija proti dr. Schachtu.
Nemška socijalnodemokratična frakcija v državnem zboru je na konferenci dne 29. m. m. sklenila odločen protest proti vmešavanju predsednika državne banke v nemške državne zunanje politične zadeve. Zaraditega zahteva, da ima državna oblast v demokraciji merodajen vpliv na imenovanje ali odstavljanje predsednika državne banke, kakor tudi upravnega sveta.
Frakcija bo po odobritvi Youn-govega načrta stavila predlog, da se statut banke v tem zmislu izpremeni.
Sporazum med Bul-garijo in Jugoslavijo
v obmejnih vprašanjih.
V	soboto, dne 1. t. m. se je vršila v Sofiji zadnja seja konference za obmejni sporazum med Bolgarijo In Jugoslavijo. S tem dogovorom utegne biti rešeno obmejno vprašanje, neobhodno potrebno pa je, da se med obema državama ustvari tudi druge odnošaje jasne. Predvsem se morata zavedati obe državi, da je za Balkan potreben mir in da je za mir na Balkanu potrebna —- balkanska zunanja politika, to je, politika, ki pospešuje harmonijo med balkanskimi državami in v celoti prijateljske odnošaje na zunaj. Prenehati pa morajo tudi razne nesmotrene teroristične akcije.
Azija proti Evropi.
Rusija In Turčija se zbližujeta.
Turčija je nezadovoljna z Evropo. Tudi ji bolj konvenira, da se sporazume z najbližjimi sosedom Rusijo. Nedvomno ima Turčija s pogodbo z Rusijo v mislih tudi obrambo vzhodinega Sredozemskega morja. Turški listi pa trdijo tudi, da bo Rusija podprla Turčijo finančno, zlasti pri ustanovitvi .državne banke.
2ene za svetovni mir
in razorožitev.
Na londonsko konferenco za pomorsko razorožitev pride posebna deputacija žen (dve Američanki, dve Angležinji, dve Francozinji in dve Japonki), ki predloži konferenci spomenico za svetovju mir, katero je podpisalo šest milijonov žena. Če je zahteva po miru tako vsesplošna, kako naj bi bilo mogoče, da im-perijalistični kapitalizem še izzove novo — najkrvavejšo vojno. Na strani miru je tudi vse organizirano de-lavstvo sveta.____________________
Rudarske nesrete
v teku enega desetletja.
Rudar, ki rij? globoko pod zemljo in koplje zaklade za druge, sani pa strada s svojo družino ob borni plači, je izpostavljen vednim nevarnostim. Naslednja statistika nam.potrjuje resničnost pregovora, ki pravi, da rudar vedno nosi mrtvaško srajco na sebi. Samo v rudniških revirjih dravske banovine (bivši Sloveniji) se je dogodilo nesreč:
Leto	Smrtno	Težko
	ponesrečilo	ponesrečilo
1918	4	63
1919	4	70
1920	5 1	204
1921	10	164
1922	8	206
1923	14	211
1924	26	222
1925	15 ”	271
1926	" 7	200
1927	18	172
1928	11	206
Od težko poškodovanih je pod-		
leglo poškodbam 21 rudarjev, dočim je 57 rudarjev astalo nezmožnih za vsako delo — 100% invalidi.
Kar se akcijonarjev Trboveljske premogokopne družbe tiče, so vsi čili in zdravi. ____________________
Večji izvoz od uvoza.
Jugoslovanska trgovinska bilanca je bila v letu 1929 aktivna.
Izvoz je znašal v tonah 5,329.762, v vrednosi 7.931,707.922 Din; uvoz pta 4,529.762 ton v vrednosti 6 milijard 444,699.695 Din. Prebitek znaša torei 1.477,008.227 Din.
Slepomišenje »gospodarskih
krogov44.
Javno povejte, kaj hočete!
Izjava centralnega tajništva Delavskih zbornic.
Z ozirom na objavo delodajalskih predlogov v pogledu revizije socijal-ne zakonodaje izjavlja Centralno tajništvo Delavskih zbornic, da je ta objava nepopolna.
Iz objave v časopisih ni na primer razvidno, da zahtevajo delodajalske korporacije, da se sme razgo-varjati inšpektor dela z delavci le v prisotnosti delodajalca ali njegovega zastopnika, da ne sme pregledati knjig in ostalih dokumentov, v kolikor se nanašajo na položaj delavstva; da se ne sme posluževati pri svojem poslu strokovnih pripomočkov; da ne sme izdajati odredb, ki se tičejo zboljšanja obratov v higijen-skem pogledu in da je še nebroj drugih zahtev, ki bi onemogočile vsako delovanje inšpektorjem dela, ako bi se jim ugodilo.
Iz objavljenih zahtev tudi ni razvidno, da se protivijo izvedbi zavarovanja delavcev za slučaj onemoglosti in starosti potom zakona, marveč zahtevajo, da se naj izvede to zavarovanje potom uredbe; da zahtevajo, da naj prispevajo za nezgodno zavarovanje polovico tudi delavci. Po. dosedanjem zakonu gredo namreč prispevki za nezgodno zavarovanje izključno v breme podjetnika. Dalje zahtevajo, da mora prispevati za bolniško zavarovanje eno tretjino država.
Vse te zahteve merijo pa dejansko na to, da bi se upropastilo celotno zavarovanje.
Iz zahtev ni dalje razvidno, da predlagajo, da se zmanjšajo denarne dajatve v slučaju bolezni in da so pravice na nezgodno rento tako okrnjene, da bi na primer ne imel delavec, ki bi izgubil radi obratne nezgode eno roko, pravice do nikake rente.
Iz objavljenih zahtev istotako ni razvidno, da zahtevajo delodajalske korporacije odredbe o delovnem času v tej obliki, da bi bili podjetniki absolutni gospodarji v tem pogledu. Te zahteve tudi onemogočavajo dojenje otrok materam-delavkam.
Vsa navedena vprašanja so pa za dva milijona delovnih moči v naši državi in radi tega za celo državo eksistenčne važnosti. Radi tega je nespametno skrivati bistvene cilje in se izogibati javni diskusiji. Z ozirom na to bi bilo umestno, da bi se priobčile zahteve delodajalcev res v celoti, ker bi se šele v tem slučaju moglo zapopasti, kako dalekosežne so za delavstvo in za državo.
V javnosti si delodajalci ne upajo z besedo na dan.
Kako prikrivajo delodajalci svoje zahteve glede delavske zakonodaje.
Uradni dopisni urad je končno v kratki in mili obliki oficijelno objavil zahteve delodajalcev glede na poslabšanje delavske zakonodaje. Čita-telji naj to poročilo pazno pr,ečitajo, pa bodo videli, da zahtevajo zase svobodo in vpliv na vse, delavstvu pa odrekajo razne pravice in dajatve. Prečitajte vsako zahtevo in jo dobro premislite, pa boste vedeli,' kam pes taco moli.
To poročilo se glasi:
Glede novega zakona o inšpekciji dela so delodajalske zbornice zavzele tole stališče:
1. da se razveljavi zakon o inšpekciji dela kot tak in da se naj zanj predvidi posebno poglavje v zakonu o zaščiti delavcev;
2. da se organizacija inšpekcije dela preuredi v zmislu'novega upravnega ustrojstva države;
3. da se v komisiji za proučevanje nezgod zajamči sodelovanje zastopnikov delodajalcev;
4. da se pregled podjetij vrši le v prisotnosti delodajalcev ali njihovih namestnikov;
5. da inšpektorji dela stavijo le predloge o kaznih, a izrekajo naj jih bani. Prizivi so dovoljeni na ministrstvo za sočijalno politiko in narodno zdravje;
6. da se podaljšajo roki za vlaganje prizivov;
7. da se kazni znižajo ter izrečejo šele po prvem opominu;
8. da se nadzorstvo nad podjetji na področju upravnega pomerja Bel-grad—Zemun—Pančevo dodeli v pristojnost osrednje inšpekcije dela.
Sedanji zakon o. zavarovanju delavcev je bil od njegove uveljavitve dalje neprestan predmet delodajalskih pritožb. Po mnenju delodajalskih zbornic je treba v tem zakonu poenostaviti proceduro prijave in odjave. Uvedejo se naj delavske knjižice, ki bodo obenem legitimacije zavarovanega delavstva in v katere se bodo prilepljale v dokaz plačila prispevkov posebne znamke. Te znamke' bodo prodajali uradi delodajalcem. Nadalje je treba izpremeniti dosedanje določbe o centralizaciji in decentralizaciji. Naposled je potrebno, da država sodeluje pri izvedbi
delavskega zavarovanja za primer starosti, onemoglosti in smrti.
Zakon o zaščiti delavstva v svoji sedanji izvedbi prehaja po mnenju delodajalcev preko okvirja same washingtonske konvencije o zaščiti delavstva. Zato je treba novi zakon
o	zaščiti delavstva sestaviti tako, da ne bo na škodo proizvajalcev in da bo podpiral njihov napredek.
Potrebno je uvesti novo uredbo o delovnem času in dovoliti delodajalcem možnost samostojnega podaljšanja delovnega časa preko določenega roka; nadalje je treba izpremeniti določbe, da je plačati prekourno delo s 50 odstotnim povišanjem mezde
za dnevno delo. Zbornice so naposled mnenja, da je treba preurediti nedeljski počitek. Namesto 36 urnega oziroma 60 urnega počitka v dveh prazničnih dneh naj se uvede 24 urni oziroma 48 urni počitek. Naposled naj se izpremene odredbe glede de-lavk-porodnic. Uvede se naj čas štirih tednov pred porodom in 6 tednov po porodu. Izjemo tvori primer obolelosti. Nadalje je treba izpremeniti določbe glede odpusta porodnic in razveljaviti določbo, da se morajo zaposliti najmanj eno leto po porodu. Delodajalci predlagajo namesto tega obvezno zaposlitev tekom prvih treh mesecev po porodu.
Doma in po svetu.
Škoiovska deputacija v Beogradu.
Zagrebški nadškof dr. Bauer, splitski škof Benefačič, nadškofijski tajnik dr. Slanic in djakovski škof dr. Akšamovič so došli, tako poročajo, v Beograd na povabilo nekaterih ministrov. Z druge strani pa poročajo, da so jim v Beogradu obljubili, da jim hočejo ustreči s posebno naredbo z ozirom na njih zahteve k novemu šolskemu zakonu.
Predsednik razpuščenega hrvaškega »Orla« dr. Ivan Protulipac v Zagrebu je bil aretiran. Preiskava pri njem je pokazala, da je protizakonito dopisoval bivšim orlovskim organizacijam. Isto je policija ugotovila pri nekaterih drugih sodelavcih bivše orlovske organizacije.
Zveza hrvatskih učiteljskih društev je sklicala redni občni zbor, a ga je policija prepovedala.
Nemško časopisje za Jugoslavijo.
V	zadnjem času prinaša inozemsko časopisje daljše članke o razmerah v Jugoslaviji. Članki so datirani iz Beograda in imajo namen pobijati v inozemstvu razširjene vesti režimu neprijaznega tiska.
Zdravstveni svet v Ljubljani. Za dravsko banovino objavljajo »Službene Novine« z dne 18. januarja 1930 imenovanje zdravstvenega sveta za dravsko banovino, in sicer: dr. Al. Zalokar, dr. Ž. Lapajne, dr. P. Kanc, dr. Fr. Jankovič (Maribor), dr. J. Tavčar, kot izredne člane pa: ing. St. Guzelj, M. F. G. Bakarčič, dr. V. Vrejč in dr. A. Gosar.
Sodba zaradi rajhenburške železniške nesreče — prometni uradnik oproščen. Pri celjskem okrožnem sodišču se je vršila v soboto razprava proti prometnemu uradniku Rantašu v Rajhenburgu zaradi železniške nesreče v noči od 2. na 3. novembra 1. 1., ko je zavozil ekspresni vlak v tovorni in so bili ubiti vlakovodja Vod-lak, strojevodja Arzenšek in kurjač Jeromen. Obtoženi Rantaša se je opravičeval, da je fizično uničen, ker je izredno velik promet (54—56 vla-
kov na dan), da so varnostne naprave pomanjkljive, da je bila tisto noč gosta megla. Prosil je že prej za premestitev, pa se mu ni ugodilo. Navedbe obtoženca je potrdil tudi izvedenec. Sodni dvor je obtoženca oprostil.
Kočevarji bodo praznovali svojo šeststoletnico naselitve v kočevskih gozdih od 1. do 4. avgusta 1930.
Vlom pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu. V noči od 30. na 31. januarja so svedrači ( vlomih v blagajno okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu.
■ Blagajna se nahaja v četrtem nad-j stropju, kjer so jo tatovi navrtali in ukradli iz nje 17.500 dinarjev. Nekaj denarja so prezrli, čekovnih nakaznic pa niso marali. Vlomilci so delali v rokavicah in bosi, ker se odtisk roke pozna samo na žganjarski steklenici, s katero so se pokrepčali po dovršenem delu.
10 let — 50.000 slovenskih izseljencev. Sodimo, da se je v zadnjih desetih letih izselilo iz naših krajev okrog 50.000 Slovencev. Mnogo od teh se je seveda tudi že vrnilo. Občina Loški potok izkazuje, da se je pred vojno in po vojni izselilo iz njenega okoliša 500 odraslih mož. Ti so vsi sedaj oženjeni, imajo v tujini družine, katerih vsaka šteje po najnianj štiri osebe. Torej je iz ene same občine doma okrog 2000 izseljencev, toliko, kot jih šteje cela občina sama. Slovenske naselbine v Ameriki štejejo v Chicagu okrog 20.000 Slovencev, 40.000 Hrvatov in 5000 Srbov. Slovenci imajo krepke razvite organizacije. Tam je več znanih slovenskih tvrdk. Za Cleveland navaja uradna statistika, da je tam 12.400 Slovencev.
Koliko novih železnic je zgradila Jugoslavija? Od leta 1919 je bilo v naši državi zgrajeno 1218 km 800 m železniške proge. Za to smo izdali 1.615 milijonov, 234 tisoč dinarjev, investicije tako-le: Srbija 3C6.4 km, 775,785.368 Din; Južna Srbija 277
Aleksander Neverov:
Ment — kruha bogato mesto.
(Ruska povest iz dni velike lakote. Prevedel I. V.)	25
Tam v zadnjem vagonu že zbirajo denar. Ako se ne javimo, bo dražje.
— Koliko treba?
— Vsak po sto rubljev.
— Ah, lopovi!
— Ne tako glasno, stric Ivan. Če se ne pridružimo, bo dražje.
Mužiki so se v prenapolnjenem vagonu posedli v polkrogu. Tresoče se brade so dvignili naprej in bili kakor kosmati čarodeji. Nejevoljno so odpeli gumbe zgornjih hlač in izvlekli s tresočimi rokami v spodnjih hlačah globoko skrite de-setake. Draga je mužiku kopjejka!
Bankovci šume v temi, razmršene brade se dvigajo ter sujejo druga drugo.
— Ste dali vsi?
— Vsi.
— A fantič?
— No, da, zbudi ga!
— Hej, rojak! Daj denar!
Miška je hotel skriti glavo v vreče, a vidijo se noge. Sune noge v vreče, je vidna glava. A mužiki so kakor kavke, brskajo z obeh strani.
— Ne slišiš, kaj?
— Daj denar!
Dolgo premišljanje ni dobro, a ne misliti tudi ne gre. Miška dvigne glavo in seže z nejevoljo v žep.
— Kdo ima škarje?
— Zakaj ti bodo?	i
— Pod podvlako imam denar.
— Marija, daj mu nožič!	1 Miška je otipal v žepu papir, ki ga je vtaknil
v žep na prejšnji postaji. Stegnivši tresočo roko, je rekel glasno:
— Kdo zbira denar? Na!
— Koliko?
—- Sto.
Rešitelj je bil teman vagon.
Jeropka je Miškin papir pomešal med ostale bankovce, ki jih je stiskal v potni pesti, in zbežal iskat strojevodjo. A Miški se je v glavi zavrtelo od silnega razburjenja in srce je utripalo radostno.
No, kakšni ljudje! Povesti o stricu verjamejo. Vtaknil jim je papir mesto bankovca — verjamejo. Ali ima Miška takšno srečo ali pa so mužiki tako zelo heižkušeni. Čudno!
;	A vendar je strašno.
Jeropka se povrne in poreče:
— Vržite tega zločinca iz vagona. Dal mi je navaden papir ...
Miška stisne glavo z obema rokama in misli, j ! Smešen se mu zdi Jeropka, buzuluški muzik, in i strah z ostrimi kremplji mu hodi pod srajco . . .
Jeropka se je vrnil in šepeče mužikom: i	— Urejeno! Tristo vrst brez prestanka se pe-
! ljemo s to lokomotivo. Ta strojevodja je dober človek. »Jaz«, govori, »vas, sodrugi, hitro popeljem. Razumem in vem, v kakšnem položaju ste«.
— To se pravi, da si zadel v črno?
— V sredino črnega.
— Izborno!
Tudi Miška se v temi smehlja.
— Zares, izborno!
22.
Kirgiške stepe so objele staro razmajano lo-1 komotivo s tišino in prostorom, stisnile jo krepko in je ne puste naprej. Vrti z železnimi komolci, dirja kakor na mestu in z ohriplim glasom prosi pomoči. Sope, se davi, izpušča gosto paro, belo kakor oblaki. Bela para se tali, črni dim, valoveč iz dimnika, se meša v njo. Kolesa udarjajo, vagoni butajo.
Kirgiške stepe ne puste naprej. S tišino in prostorom drže vlaka razviti rep. Le v dolino besneče dirja naprej, maje z glavo na ovinkih, se zvija kakor kača. Davi mostičke z bežečimi kolesi, prha, sika in neprestano suje s svetlimi komolci. Skoči na hribček, kakor prestrašen zajec in nato zopet kakor starec in z muko vleče za seboj dolgi okoren rep.
Veselo gleda Miška na široke kirgiške stepe, na dim tam daleč v dolini, na ogromnega velbloda, kako visoko dvigne majhno glavo. Velblod je po* gledal na Miškin vlak, obrnil na vse strani majhno glavo na zakrivljenem vratu in zopet skril črne j zobe v bodečo travo.
Nobene vasi nikjer.
Plešasti hribčki in na njih sede stepni jastrebi-
A nebo je kakor v Lopatinu in solnčece kakor v Lopatinu.
Veter zasope v odprta vrata.	_
Mužiki leže, raztegnjeni, mirni, objeti od siti" želja. Mimo štrle njih brade, čajniki z vedri r°P°* tajo. Nekdo izmed mužikov je ubil gnido v raztegnjenem ovratniku, drugi spet se praska po mestu, kjer je sedela bolha. Tretji potegne izpod srajce u . zadavi »nesrečnico« na pokrovu zabojčka in s nasmeje.
Po posameznih krajih se je razdelilo km, 126,723.283 Din; Bosna in Hercegovina 82.1 km, 55,643.666 Din; Vojvodina 37.5 km, 84,575.637 Din; Hrvatska, Slavonija' 445 km, 461 milijonov 884.226 Din; Slovenija 35.5 km', 51,063.600 Din; Dalmacija 23.3 km, 59,585.624 Din. — Več prog je, ki še niso dograjene, marveč so v graditvi. Vse te proge, ki jih še gradijo, znašajo skupno v dolgosti 341 km in je preračunano zanje stroškov za 1.209 milijonov 731 tisoč dinarjev. — Vsak kilometer nove proge stane približno 1,325.048 dinarjev.
S
Pred rekonstrukcijo vlade v Bolgariji. Politične razmere v Bolgariji še niso konsolidirane. Za rekonstrukcijo vlade se tepe menda zunanji minister Burov, ki je imel te dni sestanek s petdesetimi poslanci, ki so mu naročili, da zahteva od predsednika vlade Ljapčeva, da izvede rekonstrukcijo vlade.
Vojaška služba na Čehoslova-škem. V čehoslovaški republiki imajo uveden štirinajstmesečni vojaški službeni rok. Vlada se bavi z načrtom, da ta rok v par letih še znatno skrajša.
Preveč uradnikov — premalo uradnikov — ogromna brezposelnost!
V	petkovi seji dunajskega občinskega sveta je referent stanovanjskega odseka ostro kritiziral poslovanje državnega urada za pospeševanje stanovanjske gradbenosti, ker ne reši prošenj, ki tam ležijo že mnogo mesecev, medtem ko interesenti ne morejo začeti z gradbami, pri čemur bi brezposelni lahko dobili delo. Neki krščanski socijalni občinski svetnik je branil državno upravo, češ, da sta v dotičnem uradu samo dva uradnika in da sploh vlada veliko pomanjkanje uradništva. Na drugi strani pa pišejo avstrijski meščanski in krščanskosocijalni listi, da je uradništva mnogo preveč. To je logika in doslednost, kaj ne?
Nemški prosvetni minister dr. Becker je odstopil. Novi prosvetni minister je socijalni demokrat Adolf Grimmen.
Velikih komunističnih demonstracij, ki so jih pripravljali zlasti v Hamburgu in Berlinu, ni bilo. V nekaterih krajih so protestirali proti aretacijam, zlasti v Berlinu in Hamburgu, toda policija je aretirance že izpustila. Policija je bila sicer povsod pripravljena, toda — po nepotrebnem.
Stanovanjska akcija v Prusiji. V pruskem deželnem zboru je poročal resorni minister, da se je zgradilo v Prusiji leta 1929 nad 199.000 novih stanovanj, to je okoli 13.000 več kakor prejšnje leto. Dne 31. decembra
1929	pa jih je bilo še nedovršenih v delu 104.000. To stavbeno živahnost so podpirale zlasti občine. — Pri nas pa to ni potrebno. Ljubljanska občina je postala naravnost žrtev hišnih posestnikov in drugih »gospodarskih krogov«. Stanovanj pa le ni in jih ni treba.
Monopol vžigalic v Nemčiji. V
nemškem državnem zboru je bil sprejet zakon o državnem monopolu vžigalic in obenem odobreno švedsko posojilo v znesku 125 milijonov dolarjev z 240 glasovi večine (proti 145 glasov).
Novi papežev tajnik kardinal Pa-celli nastopi svojo službo 12. februarja t. 1.
Prva obsodba v vatikanski državi.
Zadnjič smo poročali, da so v Vatikanu ujeli tatu, ki je kradel iz cerkvenih puščic denar z limanicami. Ukradel je 7 lir. Te dni so ga sodili in ga obsodili zaradi sedmih lir na tri mesece zapora.
General belih gardistov izginil. V Parizu je izginil bivši ruski general Kutjepov. Odpeljali so ga z avtomobilom in ga najbrže umorili. Francozi menijo, da so to storili boljševiki.
Ruski diktator Stalin je odpustil zadnjega sodelavca Leninovega, ko-misarja za narodno zdravje dr. Se-
maška.
Predpisi za izseljevanje v Zedi-ujene države so zelo strogi. Izseliti se morejo tja prvič otroci ameriških
državljanov. Starši ameriških državljanov prihajajo enako pod to kvoto, teh pa je toliko, da drugi sploh ne pridejo v poštev. Predpisi pripuščajo izselitev v Ameriko tudi prvovrstnim poljedelskim delavcem, ako imajo kako zagotovilo, da bodo od tega in tega farmarja sprejeti v delo. Izven te kvote se smejo v Ameriko izseliti duhovniki in profesorji, ki nameravajo pač tam izvrševati svoj poklic med našim prebivalstvom. Ameriške oblasti so stroge. Znana ljubljanska trgovka je imela v Ameriki ženina, ameriškega državljana. Potovala je s potnim listom v Ameriko in se tam poročila. Lepega dne pa jo primejo oblasti: »Vi ste prišli kot navadna potnica. Vrnite se, odkoder ste prišli!« Ona: »Oprostite, jaz sem ameriška državljanka.« — »Tedaj, ko ste prišli sem, še niste bili. Preko oceana pa se morete k nam priseliti le kot ameriška državljanka.« Ni pomagalo drugega, kot da je morala nazaj v prvo evropsko pristanišče, odkoder se je ponosno vrnila brez vsake sitnosti kot ameriška državljanka v Ameriko. Po predpisih smejo s profesorji potovati tudi njihove žene. Pa je šel nek ljubljanski profesor v Ameriko. Všeč mu je bilo in je poklical še ženo k sebi. Toda na pragu Amerike so jo oblasti zavrnile: »Žena gre lahko z možem v Ameriko, ako ji je mož profesor, nikakor pa ne sama!« Ni kazalo drugega: mož in žena sta se vrnila na evropsko obalo ter se s prvim parnikom spet vrnila v Ameriko. Ameriškim predpisom je bilo zadoščeno.
Jack-razparač v Mehiki. Sloviti diisseldorfski vampir, ki mori ženske in jih ima že 19 na svoji kosmati vesti in ki so Rai že tolikokrat prijeli, pa m še vedno nimajo v pesteh, je dobil posnemaloa v mestu Me-xico-City. Razlika med1 obema pa je ta, da mehiški vampir ne para ženskih trebuhov, ampak reže moškimi vratove. V mestu so našli več dni zaporedoma umorjene osebe, ki jim je bila fflava skoraj popolnoma odlrezana. Nekega dne celo dva. Misli se, dd gre za norca, ki je najbrž ušel iz umobolnice.
Zverina v človeški podobi —
ubila otroka.
V	okolici Sankt Poltna je živel pomožni delavec Mihael Dorfler v skupnem gospodinjstvu z delavko Karolino Zyhra. ki je imela triinpol-letnega sinčka Alfreda. Dorfia* je bil zadnje čase brezposeln in je Zyhrova vzdrževala družino s svojim delom1. Zvečer, ko se je vrnila z dela, je večkrat našla otroka tako čudno izmučenega in preplašenega. Opazila je na njem tudi plave lise. Izpraševala ga je, če se je kaj zgodilo, a otrok se ji ni upal ničesar povedati. Pretečeni teden so pa slišali sosedje iz Dorfler j evega stanovanja pretresljivo otrokovo vpitje. Ko so vdrli v stanovanje, se jim je nudil strahovit prizor: Dorfler je s pestmi tolkel otroka, vzdignil ga; je za lase in treščil ob steno, potem zopet ob tla, kjer je s čevlji teptal po njem, da je bil ves razbit in okrvavljen. Ljudje so se polastili zverinskega človeka in poslali po orožnike. Za otroka je bilo to že prepozno, ker je bil mrtev. Ze pri površnem' ogledu se je lahko ugotovilo. da ima vse notranje organe raztrgane, iz več ran je krvavel, obraz je imel čez in čez pokrit s strjeno krvjo, lobanjo je imel počeno in lase zlepljene z možgani. — Ko so Dorf-lcrja aretirali, je še cinično zinil: »Preklet pankert, je vendar crknil.«
Starši, ne uporabljajte napram svojim otrokom nikdar sile, niti šibe! Lepa ali odločna beseda je v vsakem slučaju zadostno vzgojno sredstvo!
Ljubljana.
Evgen Lah umrl. V nedeljo je umrl v ljubljanski bolnici upokojeni magistratni nadsvefnik Evgen Lah v 73. letu starosti. Lah je bil šolski poročevalec na ljubljanskem magistratu.
Maribor.
Na naslov OUZD. Uredništvo prejema vsak dan pritožbe svojih čita-teljev, ki se nahajajo, ali so se nahajali v stanju bolnikov pri tukajšnji ekspozituri, da ne prejemajo redno hranarine in morajo večkrat čakati nanjo po več tednov. Hodijo urgirat k ekspozituri, kjer pa se jim navadno reče, da so bila njih nakazila pravočasno in v redu odpravljena in da pri ekspozituri ni zadržkov proti nakazilu. Nekateri so urgirali pismenim potom pri OUZD, ki pa ne da odgu-vora. Daši ne verjamemo, da bi bili temu vzrok administrativni nedo-statki, si tega ne moremo tolmačiti. Rednim potom bi morali bolniki prejeti hranarino, nakazano četrti ali peti dan po oddaji nakazila. Gotovo bo OUZD odpravil te nedostatke, ker je to v interesu njegovega ugleda, še bolj pa v interesu bolnih članov samih, ki ravno ob času svoje bolezni najbolj potrebujejo podporo irt je največkrat vsa delavčeva rodbina edino od nje odvisna. Če bo ta opomin zalegel, smo res radovedni.
Ali je to res? »Jutro« poroča, da so najemniki v novih občinskih hišah zaostali s plačevanjem najemnin in da znaša skupni zaostanek že 160.000 Din. Občinska stanovanja so silno različna, tako so tudi najemnine, ki se jih zanje plačuje. Toda motil bi se, kdor bi mislil, da se najemnine v omenjenih "hišah plačujejo po ključu kakovosti stanovanj ter socijalnih razmerah najemnikov. To se je sicer do neke mere upeljalo na predlog delavskih zastopnikov za stanovanja v Smetanovi ulici, namreč, da najemnik plača najemnino, ki bi naj znašala šesti del najemnikovega celokupnega dohodka. Večina je sicer ta princip akceptirala, toda določila je, da plačajo oni najemniki. ki niso občinski uslužbenci (državni) petino svojega dohodka. Velika večina najemnikov v Smetanovi ulici ni dobila stanovanj iz potrebe, marveč je v veliki meri odločala strankarska pripadnost, za kar se je bil hud boj med zastopniki raznih strank. Večina teh najemnikov ima še danes svoje varuhe na občini, kar je najbrže vzrok, da upajo s plačevanjem najemnine zaostajati. Tudi se princip, da naj vsakdo plača po svojih resničnih dohodkih, ni dosledno izvedel, kolikor je kdo sam priznal, da ima dohodkov, toliko se mu je odmerilo najemnine. Znan je n. pr. slučaj, ko najemnik in-njegova soproga oba zaslužita, pa vendar se je pri istem obe očesi-zatisnilo, čeprav je dotični napovedal samo svoj dohodek, dočim je zaslužek soproge, ki je celo večji, zamolčal. Uprava je bila na to opozorjena, pa ona ne sme ničesar ukreniti, dokler ji merodajni faktorji ne dajo dovoljenja. Seveda gre po večini za bivše klerikalce, oz. njihove privržence. Vse drugače ,pa je z onimi najemniki v zasilnih stanovanjih. Ti, ki so po večini sami delavci, četudi so med istimi bivši kler. privrženci, morajo za mnogo slabša stanovanja; plačevati višjo najemnino kot prvi, in sicer tako, ki popolnoma amortizira glavnico zazidanega kapitala in to ne glede na njihovo plačilno zmožnost. Da tak revež v zasilnih stanovanjih, ki v večih slučajih komaj toliko skupaj zasluži, kolikor znaša najemnina, včasih ni v stanu plačati najemnine, je razumljivo. V današnjih časih vsi najemniki težko plačujejo najemnino, pa vendar se dogaja, da se boljše situirane pardonira. kot je bil slučaj pri nekem profesorju, ki šest mesecev ni ničesar plačal.
Pekovski večer. Izmied strokovnih organizacij deluje gotovo skoro najbolj vzorno pekovska organizacija. Ne samo, da so vsi pekovski nastavi j enci točno organizirani in vršijo svoje dolžnosti napram organizaciji, vzdržujejo že dolga leta tudi svoj pevski zbor, tako, da pekovska strokovna organizacija skrbi za družabnost svojih članov in jih tudi kulturno vzgaja. Ni čuda, da vsaka pekovska prireditev tako lepo uspe.
V	soboto so imeli peki svojo običajno zimsko prireditev pri Gambrinu, ki je bila tako nabito polna, da ne-broj ljudi sploh: ni moglo dobiti več prostora. V prijateljskem1 razpoloženju so se vršile godbene in pevske točke, prepletene z živahnimi srečo-lovom, za katerega so naši peki oskrbeli veliko zalogo svojih tradicij onalnih »src« in drugih pekovskih dobrot. Peki so lahko zadovoljni s svojim večerom1, zadovoljni pa so bili tudi vsi. ki so peke obiskali.
Vozni red avtobusne proge Poljčane—Konjice. Mestna občina mariborska je otvorila dne 1. februarja novo avtobusno progo Poljčane— Konjice z naslednjim voznim redom: Odhod iz Konjic proti Poljčanami ob 9. in 13.50, odhod iz Poljčan ob 10.30 in 14.45 uiri.
Izkaz tiskovnega sklada. Za tisk. sklad je daroval Ošlak Din 10.—. Iskrena hvala.
Tone Seliškar:
Sedmorojeniki.
Razparale so se bajte in gledal sem
lepe in grozovite ure:
Ko je bil prvi sin spočet, je šla mati v prelepi svet, pod cvetoče drevo sinu uspavanke pet.
Ko je prvi sin bratca dobil, se je oče od veselja napil in je svojo ženo po licu hvaležno pobožal.
Ko je zajokal tretji sin,
se je priplazil iz neznanih globin
majhen črviček v njeno srce.
Ko se je rodil četrti krik, je bil oče kakor gobav bolnik s krvavimi žulji pokrit.
Ko je bil sedmi sin spočet, je bil od očeta-pijanca preklet.
Gledam in štejem, pa ne morem sedmorojenčkov prešteti:
Nad bednimi in sklonjenimi visi glad,
pod črnogledimi zija prepad,
pred norci gre prazna cesta v prazno življenje.
Žalostno sem pogledal Krista na Klečci:
O, Kriste, kdaj pride tisti veliki čas,
Ko bo šla mati ob vsakem rojstvu v prelepi svet,
pod cvetoče drevo sinu uspavanke pet — ?
Celje.
Protest občine proti redukciji so-cijalne zakonodaje. Na seji občinskega sveta dne 31. januarja 1930 je bil sprejet z večino glasov predlog Čepina, s katerim se pridružuje tudi mestna občina celjska predlogom, po katerih se naj delavska socijalna zakonodaja ne reducira na način, kakor predlagajo nekateri »gospodarski krogi«, temveč da se naj isto še izpopolni. Pri debati, ki se je zaradi tega predloga razvila, se je izkazalo, kako dobro so nekateri izobraženi gospodje poučeni o dajatvah zavarovalne zakonodaje. Tako je n. pr. dr. Vrečko pravil, da od zavarovanja delavstvo nima ničesar. Tudi zastopnik bivše »Bernotove partije« se je izkazal, češ, da delavstvo ne potrebuje nika-ke zaščite, ampak samo gospodje mojstri, ki morajo plačevati težke davke. To si bomo delavci zapomnili za prihodnjič, ako bi se še kdaj primerilo, da bi prišel kdo k nam ponujati pšenično valuto in pa zavednost.
Ljudska kuhinja v Gaberju se je zaprla, ker je bilo premalo posetni-kov in se radi tako majhnega števila ne izplača obratovati. Preneslo se jo bo v Delavsko zbornico, kjer je pričakovati, da se bo bolje obnesla, ker je v mestu le več nameščencev, ki ne reflektirajo na gostilne. Od Ko-desa kot glavnega deležnika pričakujemo, da bo kuhinjo kmalu otvoril.
Podružnica »Svobode« priredii kakor vsaki tedierti tudi v sredo, dne 5. februarja predavanje s skioptični-rrti slikami »Zapadna črna Afrika«. Pozivamo vse delavstvo, da se predavanja udeleži v lepšem številu, kakor zadnjih predavanj ter s tem1 podpre kulturno delo podružnice »Svobode« v Celju. — Prijatelje šaha pa opozarjamo na šahovske večere, ki se vršiio vsak četrtek v Delavski zbornici ob 20. uri.
Javna borza dela. Tedensko poročilo od 26. januarja do 1. februarja 1930. Iskalo je dela: a) iz prejšnjega tedna preostalo 439 moških, 203 ženske, vseh 642; b) tega tedna novo prijavljenih: 49 moških, 16 žensk, vseh 65. Skupaj 488 moških, 219 žensk, vseh 707. Ponujeno delo za: 23 moških. 21 žensk, vseh 44. Izvršenih posredovanj: 10 moških. 11 žensk, vseh 21. — Od 1. jan. do 1. febr.
1930	je iskalo dela: 581 moških, 257 žensk, vseh 838. Ponujeno je bilo delo: 87 moškim. 101 ženski, vseh 188. Izvršenih posredovanj je bilo: 47 moških, 42 žensk, vseh 89. — Ponuleno delo moškim: 1 hiš. hlapcu. 1 oskrbniku, 3 konjskim hlapcem. 6 hlapcem za govejo živino, 2 majerjem, 25 gozdnim delavcem, 1 gateristu, 1 kolarju, 1 mizarju,
1	cirkularistu, 2 lesostrugarjema, 1 kroja-ču-šablonerju, 1 mlinarju, 1 mesarju, 1 peku ficiju, 5 raznašalcem kruha, 1 strojniku, 16
"nflfloco se
ČITflJTE J)ELflVSKO POLITIKO
vajencem. — Ženskam: 35 kmečkim deklam, 3 natakaricam, 12 služkinjam, 3 sobaricam, 9 kuharicam. 1 varuški.
Bistrica pri LimbuSu.
Nesreča. Pri podiranju hlodov se je dne 30. januarja ponesrečil lesni delavec Babič. Priletel mu je debel Mod na levo nogo ter mu jo nad stopalom zdrobil. Rešilni oddelek ga je prepeljal v mariborsko bolnico.
Veselica in srečolov brez glavnih dobitkov, Požarna hramba v Bistrici je dne 19. januarja priredila veliko veselico z bogatim' srečolovom itd. Rajanje prt žlahtnt kapljici Je trajalo do jutra. Z razočaranjem so gostje ugotovili, da to pot niso bili izžrebani glavni dobitki srečolova, od katerih bi tisti, ki bi bil v posesti izžrebane številke, imel! veliko korist, a še večjo pa požarna bramba pri odplačevanju svojega dolga. Kakor rečeno, glavni dobitki niso bili izžrebani. mogoče nam lahko glavni funk-cijonarji načelstva raztolmačijo to zagonetko. Ali jih nameravajo žrtvovati v čast sv. Florijanu, gasilskemu patronu? Ob tej slavnosti je načelstvo diplomiralo neke svoje dolgoletne člane z naslovom: »trotel«. Zelo častno, kai ne? Fleischmaschine.
Fala.
Zakaj ne zgradi elektrarna jedilnice za delavce. Tako potrpežljivo delavstvo, kakor je pri nas na Fali. se pač malokje najde. Elektrar-
na, podijetje, katero nima konkurence, a> čujte — nima niti prostora za delavce, kjer bi se ubogi delavec v opoldanskem: odmoru, v zimskem času pogrel in pojedel svoje borno kosilce, ali poleti v slabem' vremenu šel pod streho. Obetajo nam leto za letom, a storijo nič. 2e lansko leto smo se nadejali, da1 bo. a ni in noče biti. Še letos nič ne bo. Zakaj ne? Odgovor je čisto enostaven. Letos so zopet drugi stroški. Začelo se je že z delomi za »kegljišče«. To kegljišče bo pa seveda le za višje gospode v elektrarni, a ti delavec si lahko ob slabem- in mrzlem vremenu na prostem. Bilo bi nujno potrebno, da bi se merodajni krogi za te stvari zanimali.
Trbovlje.
Občni zbor podružnice »Zveze rudarjev Jugoslavije« se vrši dne 23. februarja 1930 v prostorih »Delavskega doma« ob 4. uri popoldne g sledečim' dnevnim redom,: 1. Čitanjč zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. poročilo predsednika, tajnika in blagajnika, 3. poročilo revizorjev, 4. volitev odbora. 5. organizacija, 6. razno.
Zalog.
Dramska prireditev. Dramatični odsek tukajšnje »Svobode« uprizori v nedeljo, dne 9. februarja t. 1. ob 16. uri (ob 4. uri pop.) v dvorani
Ali ste ie krilif
svoje potrebe v tiskovinah ■
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj nižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica St. 20
POZOR!
1. FEBRUARJA
Prispela je ravnokar velika pošiljatev
Garantirano pristno črno in belo vino z otoka	Dalmacija,	sem	pričel	točiti	v
soooto 1. februarja. Vino province .Vis je svetovno znano kot pristno in preskušeno brezkonkurenčno zdravilno vino. Prepriča se naj vsak, da tako žlahtne kapljice se sploh nikjer ne dobi kot samo na Rotovžkem trgu Stev. 8. Vse vrste vina čez ulico 1 Din pri litru cenejša. — Velika zalaga najfinejšega pristnega dalmatinskega olivnega olja liter Din 18--. Dnevno dobite sveže morske ribe na več načinov pripravljene. Okusno pripravljena ribja salata, ribja marinada. Vsak pondeljek ob 19. (7.) uri zvečer rižota z morskimi raki, ali pa brodeto od najfinejših rib. Kuhana šunka, kranjske klobase, olive, ovčji sir, mortadela, osokolo, dnevno sveži vampi s parmesanom 1 t. d Vsa jedila prodajam čez ulico po zelo nizkih cenah. — Za obilen obisk se priporoča gostilničar
Josip Povodnik, Marmor, Rotovžki trs štev. S
g. Cirila Požara v Zalogu Cvetko Golarjevo komedijo v treh dejanjih »Vdova Rošlinka«. Vabimo vse delavstvo in prijatelje dramatičnih predstav. Ne bo jim žal. ker se bodlo pošteno nasmejali.
Jesenice.
Gostovanje igralcev iz Trbovelj,
ki se je vršilo v nedeljo. 26. jan. t. 1., je privabilo lepo število publike v Delavski dom. Vprizorila se je drama »Mrak« v režiji L. Majdiča. Igra je bila dokaj dlobro naštudirana, seveda tudi ni manjkalo napak. Pred vsem je tu mišljena izgovorjava. Mestoma; se je zahajalo skoraj v petje, v deklamiranje, kar ni dopustno. Prava oderska govorica bi vse drugače učinkovala, ker so nastopajoči svoje vloge izborno znali. To je treba podčrtati in pokazati za vzor diletantom, ki se le preradi »love«. Glede igranja: se mora pred vsem pohvaliti slepca Vasilija (režiser), a tudi drugi so bili dobri.
Kulturni pregled.
Mariborsko gledališče je naštudiralo Straussovo komedijo »Netopir«. Sicer popolnoma meščanska stvar, ki pa se loči od drugih operet po tem, da ni tako bedasto dolgočasna in sentimentalna, da je glasba dobra — vse skupaj pa prikladno za dobo veselega predpusta. Vsekakor mnogo boljša zabava kot pa oštarije. Režiser Skrbinšek je znal zgraditi1 lepo scenerijo, poživel je komad s hitrim tempom. In nazadnje: komik Daneš tudi nekaj velja. — Talpa.
Radio.
K programu našega radia od 2. do 9. februarja. V pondeljek dne 3. februarja priredi radio-orkester ob 20. uri koncert pod naslovom »Glasba v naravi«. Omeniti moramo nadalje še koncert viole, ki ga priredi g. prof. Ivančič v sredo, 5. febr., ob 20. uri. Opernih prenosov obeta ta teden vsaj dvoje, če ne troje. In sicer se vrši v torek, dne 4. febr., zvečer prenos iz zagrebške opere, v soboto, dne 8. febr., pa prenos iz Beograda. Vjšetrtek. dne 6. febr., oddaja naš radio ljubljansko opero v Zagreb in Beograd. — Igre. V nedeljo popoldne ob 3. uri prirede člani Ljudskega odra v našem radiu priljubljeno ljudsko igro »Pri belem konjičku«.
1. FEBRUARJA POZOR!
08«
S-3£
“ 3S
n n. p n e
■B 9-
S S a H a 5 "
”5 &*•
~n 0 < O !|
n s* o =r 5>
^§3
h j
— M
“ < N n o B v
"8-
ai"
55-
c m
sr
3
S 5
f
g
k o
X
52 C>2
‘ s E
3
11 £ »
12
Si
"i
■v
2 oi? 2
2 s. & «! -1 e
* ~ < t-g S
B a 3 O N o
m z;
m
gs s. g Ji. S-
° n 3 (j —
< rt,
l s-
d
e
3
3
? H Q0 O
PEVSKO DRUŠTVO »SVOBODA* BISTRICA
VABILO
na
katera se vrši v nedeljo, dne 9. februarja 1930 v gostilniških prostorih g. Rottner-ja v Bistrici
SPORED:
Petje, ples, šaljiva pošta i. t. d. Igra priljubljena godba iz Maribora. — Maske dobrodošle; za iste so določene tri lepe nagrade.
Začetek ob 3. uri pop. — Vstopnina Din 5 --Na obilen obisk vabi
ODBOR.
3(upiijte svoje potrebščine pri naših inseren-tih.
NAZNANILO!
Vljudno sporočam cenj. občinstvu, da sem otvoril v Mariboru na Frankopanovl cesti II. 11
Prodajam tudi vse vrste jedil, ter se priporočam cenj. odjemalcem za mnogoštevilni obisk
I. L. gajSek
Kot najboljše masažno in domače zdravilno sredstvo proti •v • II v*
■
■
■
■
m
m
zobo- in glavobolu, prehlajenju, trganju, za negovanje telesa, ust, osvežitev in krepitev mišičevja ter živčevja sploh, se vporablja že pol stoletja priiltaita
LEVJA
MENTOL-DROŽENKA
(francosko žganje)
Dobiva se v originalnih plombiranih steklenicah v pristni predvojni kakovosti v vseh drogerijah in trgovinah z mešanim blagom, kakor tudi v vseh prodajalnah Konzumnega društva za Slovenijo.
*
■
■
«
■
■
■
Tiska: Ljudska tlska\»a d. 'd. v Mariboru, predstavltelj Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdaja ta urejuje Viktor Eržen v Mariboru.