ur GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV Ut. 25.— VIDEM, 16. - 30. NOVEMBRA 1954. Leto V. - Štev. 99 UREDNIŠTVO in UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine Naročnina: letna 500.— lir, 6 mesečna 300— lir. Ne mara srečni svet solza, trpinov ne umeje, ko tožbe čuje - godrnjd, in solzam se le - smeje! Simon Gregorčič Ali so ali niso Slovenci v videmski pokrajini] Kato je i deželno avtonomijo ? Profesor Diego de Castro, ki je bil, kot znano, svetovalec in italijanski politični predstavnik pri Zavezniški vojaški upravi cone A STO in ki je poznavalec problemov tega področja, je napisal za »La Stampa« iz Turina dne 7. t. m. zanimiv članek. Ta članek je ponatisnil tudi »II Gazzettino« od S. t. m. V njem obravnava nekatere probleme, odnosno nekatere vidike preb ema avtonomije dežele Furlanija-Julijska Krajina. Ne da bi se poglobili v bistvo argumentov tega članka, o katerih govorimo na drugem mestu našega časopisa, hočemo tu poudariti, da ni prvič ko naletimo na tako ve’iko dvoumnost glede obstoja ali neobstoja slovenske etnične skupine v Furlaniji. Ni namreč prvič, da slišimo in čita mo, da ))Slovenci prav za prav ne obsta-aio v videmski pokrajini; prebivalci Nadiške doline so prav tako Italijani Po svojem prepričanju kot ravninski Furlani« (tako je rečeno v omenjenem članku de Castra). Čudimo se, da človek de Castrovega kova, ki izhaja iz liberalne šole, zaide na Področje, ki je tako drago nacionalistom, ki se takoi skrijejo, čim se omeni obstoj Veke narodne man-šine in skušajo problem na vse načine minimizirati, ter ga Pokopati pod debelo odejo govorniških fraz in puhlih rečenic. čas je spregovoriti jasno besedo in Ugotoviti, da so zaključki, ki se jih ponavadi dela v tej stvari, pomotni in da ne vzdržijo objektivne kritike. Ena stvar je priznati etnični značaj hekega prebivalstva, druga pa je oceniti njegovo zadržanje in njegovo privrženost določeni državi. To sta dve popolnoma različni stvari, kar lahko vsakdo vidi. l'ateo se lahko zgodi, da nek Italijan iz Rima želi postati državljan kakšne druge države, kakor se lahko zgodi, da nek Nemec iz Gornjega Poadižja ali iz Luzerna, odnosno kak Slovenec iz Sv. Petra Elovenov ali iz Trsta želi ohraniti itali-lansko državljanstvo. Etnični značaj je neovrgljivo zgodovinsko dejstvo, čut zvestobe in lojalnosti vapram državi pa je političen faktor, ki *e lahko sklada z narodnim bistvom države ali pa tudi ne. Kdor bi te stvari drugače postavljal, kot smo jih n. pr. prikazali zgoraj, bi to lahko napravil samo pod obliko nekake enačbe: etnična različnost je enaka separatistični tendenci; ali pa: etnična homogenost je enaka državni lojalnosti. Vsem jc znano, da je bilo XIX. stoletje, stoletje narodnosti, v katerem je drsava prevzela narodnostni značaj, kar Pomeni, da je težila za tem, da bi vsaka država, imela, etnično enotno prebivalstvo. če izvzamemo nekatere mnogona-Todne države, kot so n. pr. Avstro-Ogrska, Belgija ali Švica, so druge države, zlasti °ne večje, postale pretežno nacionalne 'biave. Znano je, da je Francija kot piva Priznala »suverenost naroda« v svojih različnih ustavah, začenši v oni iz leta J*9.3; v ostali Evropi so bila gibanja za Porodno združitev predpostavka za nastanek novih držav na podlagi etnične homogenosti. Tako je bilo tvdi v Nemči-P in Italiji. Toda pojma narod in država *ta kljvb temu stala ločena. Prvi ima *°ciologičen značaj, drugi pa juridičnega. ^ Prvem se je zakoreninila težnja, da bi 73okvirili narod v državo, drugi pa je bil Ur, tež: hi bi, nost, čeprav bi lahko obstajala »dejansko«, ni imela razloga in upravičenosti, da bi obstajala tudi »pravno«. Vsem je znano, do kakšnih nesmiselnosti je privedla notranja logika tega sofizma: rasizem kot doktrina neke višje rase izbranega naroda, ki naj bi bil gospodar nad usodo drugih. Lahko imamo razlike, tudi precej velike, med enim in drugim nacionalizmom. Eden je lahko tiranski in brutalen, drugi pa bolj »omikan«, bolj rafiniran. Toda de anske osnove v posameznih državah nam razložijo razne razlike v razvoju. Osnova je v namisli oblasti, v nekakih megalomanskih sanjah, katere se potem po zaslugi zgodovine vedno skrčijo v navaden okvip človeškega sožitja. Tu niti ni potrebno, da bi se zaustavili na tragičnih pojavih tega procesa »redukcije«. Pa povrnimo se zopet nazaj k glavni teč-ki našega argumenta. Na osnovi ugotovitev, ki smo jih navedli v začetku, bi bilo treba človeka, ki ni Italijan po jeziku, šegah in navadah, opredeliti kot separatista in bi torei bil, ter bi se čutil tujec napram državi, medtem ko bi tisti, ki je »italijansko čuteč« (kot se netočno pravi, namesto, da bi rekli: kdor je lojalen nasproti državi in narodu) prenehal biti zaradi tega tujerodec. Tako pridemo do paradoksnega zaključka: samo tisto prebivalstvo, ki je odločno nasprotno državi, naj bi imelo pravico do juridične zaščite kakršno imajo namen nuditi statuti za narodne manjšine. To pa zato, ker bi za one druge taka zaščita ne bila potrebna. Se razume, da ne mislimo, da je prišel do takega zaključka tudi de Castro. Izvedli smo ga sami kot posledico logike, ki je bila zgrešena že v samem začetku, da bi pokazali do kakšne nesmiselnosti se lahko pride kadar se, pa če tudi le delno, pristane na nacionalistična izvajanja. Na bolj objektivni in bolj resni podlagi lahko zaključimo takole: če v videmski pokrajini obstajajo Slovenci, je treba imeti toliko civilnega in demokratičnega poguma, da se to odkrito prizna in da se temu primerno tudi postopa. Nikakor pa ni na mestu, da se zanika nek etnični značaj na osnovi njihove lojalnosti — kar je zares čuden način, da se jim izkaze hvaležnost —ali pa se morda bojijo, če jih ni, da bi jih ustvaril iz nič nek statut? Morda pa se v takem primeru bojijo, da bi se Furlani odločili in se naučili slovenščine, ter tako postali Slovenci? (Nadaljevanje iz prejšnje številke) V naši prejšnji številki smo omenili članke D’Aronca in Cantonia, ki so bili objavljeni na videmski strani »II Gazzettino«. Obljubili smo, da bomo navedli tudi zakaj smo se čudili njihovi vsebini. Medtem se je pojavil še članek Diega de Castra v turinskem časopisu »La Nuova Stampa.«, ki ga je ponatisnil v torek dne 9. novembra tudi »U Gazzettino«. Zato bomo upoštevali pri nadaljnji obravnavi problema tudi prispevek, ki ga je doprinesel ta zadnji članek Diega de Castra. že takoj ob začetku moramo ugotoviti, da se nam zdi splošno stališče, kot sta ga zavzela do problema D’Aronco in Cantoni, bolj prepričljivo. Ta dva se predvsem postavljata na stališče nekega statuta, o katerem se domneva, da obstaja in je takorekoč pripravljen, da stopi v veljavo, čim bodo odstranjene nekatere ovire. Konkretno tu ni mogoče vedeti z gotovostjo, če gre za načrt statuta, kot ga je leta 1947 izdelalo Furlansko avtonomistično gibanje, ali če gre za oni drugi načrt, ki ga je po vsej verjetnosti izdelal Rim. Se razume, da je to zelo važna točka in prav o tem se molči, medtem ko bi bila pojasnitev nadvse koristna in nujno potrebna za koristno obravnavo. V pri- 11111111111 n 111 n 11111 rt i m i mr rn 11111111 m n 111 n 111 » i »i 111 m 111 m muhi 1111 ■ n 111 n 1111 ■ 11 ■ 111111111 Milin n mn iiimi iim mi m i mim ih iii n iii i miiiMimi i iii! Krivična obsoòba zgodovinskega realizma, ki, čeprav 1 k idealni obliki moderne države, se ni ogel nikoli z nio istovetiti. * teh zgodovinskih predpostavk pro- ^ma so nacionalisti izvajali svoje za- lučke. To pa ne v cilju, da bi priznali *nhove človeške in politične meje, ampak ?a trditev o neki višji vrednosti moč- narodov, ki so bolj kompaktni. »kvltvrniu pred drugimi, ki so mani hlOčni ^ •«*, manj kompaktni, ali katerih kul-lTa ie na nižji stopnji. Taka višja vred- Dne 12. novembra t. 1. je čedadski sodnik dr. Zuccarello obsodil znanega trgovca in borca za naše manjšinjske pravice Ernesta Zdravliča iz Klodiča na 34.000 lir globe pogojno in 20.000 lir sodnih stroškov civilne stranke. Ernest Zdravlič se je moral namreč zagovarjati zaradi tožbe, ki jo je vložil Jožef Trinko iz Ceplatišč pri Sovodnjah zaradi politične diskusije, ki je nastala po pogrebu monsignor j a Ivana Trinka. Med to diskusijo v neki gostilni v Sovodnjah, je civilna stranka Jožef Trinko napadel Izidorja Predana, da je moral ravno on, Predan govoriti na, pogrebu monslgniorja Trinka, ko je vendar bil obsojen od videmskega sodišča. V tej diskusiji je Ernest Zdravlič dejal, da so se po vojni stvari precej spremenile in da se bodo še bolj spremenile glede ravnanja z našo jezikovno manjšino. Najbolj pa se bodo te spremembe opazile čez kakšnih štiri do pet let. V tej politični diskusiji je moral Jožef Trinko požreti tudi neprijetno ugotovitev, da, ima fašistično mentaliteto. Ta. trditev Zdravliča je bila pogojena v nesmiselnem stališču Trinka, ki ge je zastopal v razgovoru od 30. junija, stališču, ki ga je še enkrat prikazal na čedadskem procesu in ki je v resnici stališče človeka,, ki do našega ljudstva v Beneški Sloveniji, do slovenskega prebivalstva,, kateremu tudi sam Jožef Trinko pripada po rodu in jeziku ni v ničemer različno od stališča pokojnega fašističnega režima. Trinko Jožef je v svojih izjavah ne-prestrano poudarjal svoj »vitimizem« pred »napadi sovražnikov Italije v službi tujca« (nemici dell’Italia al servizio dello straniero), ki naj bi bili seveda zagovorniki naših narodnih pravic. Poudarjal je, Demokratična fronta Slovencev (!) v Italiji isto ime kot jugoslovanska partija in da je z njo v najtesnejši vezi. Se bolj zanimive so bile izjave vseh prič civilne stranke. Govorile so vse enako, rekli bi na pamet, kar dokazuje, da jih je nekdo na prcces dobro pripravil. Vsi so po vrsti dejali, da je Zdravlič dejal Jožefu Trinku, da so pijani od rimske propagande, da je fašist in da mu je grozil. Morda najbolj smešno figuro na vsem procesu pa je napravil odvetnik civilne stranke Girelli, ki je trdil da so sigle slovenske politične organizacije v Beneški Sloveniji enake siglam jugoslovanske stranke in da je SFS ilegalna zarotniška stranka itd. S svojim sicer kratkim govorom je skušal ohraniti pri življenju razpadajočo propagandistično tezo trikolo-ristov in vseh sovražnikov prebujenja slovenstva v Beneški Sloveniji o domnevnem protizakonitem obstoju Socialistične fronte Slovencev v Beneški Sloveniji in da so ta organizacija in njeni člani v službi tujca. Toda laž ima kratke noge in tudi sam sodnik dr. Zuccarello je verjetno zelo nerad, vendar spričo revščine in popolne neutemeljenosti izjav odvetnika Girellija, priznal, da je organizacija legalna in da njeno legalnost priznavajo italijanski zakoni. »Vsakdo ima, pravico izražati svoje politično prepričanje« (tutti hanno il diritto di esprimere le proprie opinioni politiche), je dejal, toda pozabil je pristaviti, da oblasti v Beneški Sloveniji s svojim dajanjem potuhe in neposredne pomoči protiljudskim in protislovenskim elementom preprečujejo svobodno izražanje osebnega prepričanja. Zgovorno lekcijo je v tem šovinističnem in propagandističnem okolju dal zagovornik obtoženca odvetnik Giovanni Bat-tocletti iz Čedada, ki je uvodoma dejal, da so se na tem procesu uporabljale samo »velike besede«, da se je govorilo o »protiitalijanski organizaciji v službi tujca« itd. Odločno je poudaril, da v sodnih prostorih ne sme biti mesta za politične govore in politično propagando, ampak,-da so za te stvari drugi prostori. Pobil je vse točke obtožbe, med drugim tudi trditev -odv. Girellija, ki iz neke Manzini-jeve knjige navajal, da je imenovanje neke osebe s »fašistom« kaznivo. Prikazal je dalje neutemeljenost trditev obtoženca, da naj bi predstavniki SFS delali za tujca proti interesom Italije in da bi zahtevali celo nekako odcepitev teh krajev. Neumnost te trditve je toliko večja prav v sedanjem trenutku zbliža-nja med Italijo in Jugoslavijo. Na koncu je zahteval oprostitev obtoženca Zdravliča, ker bi bila to najboljša razsodba nad nedolžnim Zdravličem. Obenem pa bi s tem razblinil mehurček, ki ga je napravil »Pubblico Ministero« odv. Della Torre s svojim prav tako propagandističnimi izjavami o posledicah morebitnega prevzeam oblasti (sic!) v Italiji po ljudeh pri SFS, bi najmanj zaprli ubogega Trinka itd., kar je služilo kot podlaga, da je pravdnik zahteval obsodbo Zdravliča. Obsodba je osupnila številne beneške Slovence, ki so prišli na proces. Osupnila je tudi druge, kajti nedolžnost Zdravliča je bila kot na dlani. Toda kaj bi rekli ustrahovalci beneških Slovencev, če bi jim sodišče ne dalo prav? Kaj bi se zgodilo z vso protislovensko propagando, ki se ji vedno bolj majejo osnove? Obsodba je krivična in žaljiva za naš narod in zaradi tega jo iz vsega srca obsojamo kot jo obsojajo tudi vsi demokratični Italijani in zavedni beneški Slovenci, ki se bodo v odgovor nanjo še bolj strnili okoli svoje politične organizacije, da se bodo v Beneški Sloveniji čimprej ozdravile razmere, v katerih se zaradi ustrahovanja in nasilstva nad našim ljudstvom izgubljajo še slednji medli obrisi neke namišljene politične svobode, svobode izražanja osebnega prepričanja in demokracije. In končno, ali naj smatramo obsodbo za odgovor oblasti na zahteve našega ljudstva naj se izvajanje manjšinskega štatuta prenese tudi v Beneško Slovenijo in ’se s tem odpravi skoraj stoletna krivica, ki obstaja v tem, da beneški Slovenci nimajo šol v materinščini, da se slovenski jezik ne uporablja v javnih ura-dih in da se kaznujejo ljudje, ki te pravice zahtevajo, kot kažejo razni procesi proti našim ljudem? Tržaški »Uradni vestnik” tudi v slovenščini Generalni komisariat italijanske vlade v Trstu je izdal prvo številko »Uradnega vestnika« (Boll -rimo Ufficiale). V skladu z določbami narodnostnega statuta, priključenega tržaškemu sporazumu, je izšel v italijanščini in slovenščini »Uradni vestnik« izhaja namesto dosedanjega »Uradnega lista«, ki ga je izdajala anglo-ameriška vojaška delegacija. čakovanju, da bo to storil na en način ali drugi, kdor je za to poklican, smo se namenili danes vso zadevo nekoliko osvetliti. Predvsem si je treba biti na jasnem na naslednji osnovni točki: avtonomni statut ni stvar, ki bi jo lahko izdelali učeni pravniki v svojih sobah, natrpanih z zbirkami zakonov, ustav, s knjigami o ustavnem pravu in drugo podobno navlako. Prav tako ni prebrisan načrt nekaterih političnih ljudi, ki pridejo v ugodnem trenutku na dan s svojo originalno ustvaritvijo. Avtonomni statut tudi ne sme biti posledica premetene manipulacije nekaterih krogov, ki so na kakšen način zainteresirani na tem, da je avtonomija take in ne drugačne oblike, da se nekatere »pravice« prenese na deželno upravo in druge ne. Skratka nek avtonomni statut mora biti juridično sredstvo za samoupravo in za samovlado, mora vsebovati osnovni načrt za celo vrsto pravic in oblasti, organsko povezanih s pravicami države, pravice in oblasti, ki jih je treba skrbno določiti upoštevajoč pri tem koristi, ki se nanašajo predvsem, in izključno na Deželo in ki se imenujejo javne deželne koristi. To je osnoven kriterij na katerega se mora naslanjati statut. Te koristi morajo ,biti v statutu učinkovito in v dovol j ni meri zaščitene. V takem primeru je jasno, da so nosilci takih koristi predvsem vsi državljani, na ta združenja, ki združujejo ali predstavljajo te državljane. Med temi so seveda v prvi vrsti politične stranke ali gibanja, ki zastopajo najrazličnejše istance zainteresiranega prebivalstva. To pomeni, da če se hoče upoštevati vse interese in vse upravičene zahteve, se je treba obrniti z demokratičnim postopkom do vseh zainteresiranih, da povedo kakšno rešitev si želijo, ne na splošno, ampak konkretno za vse posamezne probleme, ki so povezani s centralnim problemom avtonomije. Oni sami, ne p? neki njihovi psevdo-zastopniki, ali taki zastopniki, ki niso dovolj strokovnjaki za obravnavanje tega problema — pri tem mislimo na tiste, ki imajo splošno pooblastilo za kakšne druge zadeve, nimajo pa posebne poverilnice za obravnavanje juridične plati avtonomne uprave, imajo pravico nastopiti v obrambo svojih interesov. (Nadaljevanje na 2. strani) l||l:MI|MIMIIiMI:lillllllM!nil!l!l!IIIil!l!i:i;lll!IMIIinMillMII!lllllll]liM!l Obnova trgovinske pogodbe V Beograd je prispela italijanska gospodarska delegacija, ki se bo z jugoslovanskimi predstavniki pogajala za obnovo trgovinske pogodbe med obema državama. Italijansko delegacijo vodi pooblaščeni minister v ministrstvu za zunanje zadeve Riccio. Stara pogodba poteče konec decembra 1954. Jugoslovanski generalni konzul v Trstu Mitja Vošnjak, dosedanji svetnik v državnem tajništvu za zunanje zadeve v Beogradu in bivši šef konzularnega urada v Celovcu (Klagenfurt) je bil imenovan za prvega generalnega konzula Jugoslavije v Trstu. V Trst bo odpotoval, kot pričakujejo, v kratkem in bo takoj prevzel svojo novo dolžnost. Pod območje jugoslovanskega konzulata v Trstu bo spadala tudi naša pokrajina, kar bo bolj prikladno kot pa Milan, zlasti za vizume potnih listov. Italijanski konzulat v Kopru (Capodi-stria) bo vodil konzul dr. Carlo Alberta-rio, ki je bil do nedavno zaposlen v višjem uradu političnega svetovalca italijanske vlade pri anglo-ameriški vojaški upravi v Trstu. * /M/U&/ ’* » • TIPANA NAŠI EMIGRANTJE SE URACAJO Zima ne pred nami an kar na bo stop-nila tu naše hiše, čemo beti še mi zbrani oku ohnjišča ali špolerta. Z zimo so •se začeli uračati še naši emigrantje an sobeto no če beti sóusje ta domah. Tazje, ki so djelali čez ljeto tu šviceri, kjer to je buj mraz ku tu druzih paizah, so že j paršli, te druzje no če paj priti decem-berja mjesca. Dosti čemo mjeti za se po-vjedati, saj se njesmo vidali več mjescou. Dosti to če beti legrije, a to če beti še dosti souzé. Več kuj kak oča ali sin o se ne bo uamóu, zak’ e bolan ali paj ne ha spožderla tuja zemja. A deštin e ejtak, k’ o pohanja naše može po svjetu; tu vela-zem no hredó, na zimo pa no pridejo na-zat usi zmučeni pod domačo strjeho. Mi ve jim auguramo, k’ no tu pažu preživita te kratke mjesce oku suojih dragih an k’ no si u tjem času naberita novih moči za djelo, k’ o jih čaka po svjetu drugo ljeto. NESREČA NE POČIVA Pretekli tjedan e se ponesreču naš var ščan Novak Vitorijo, star 60 ljet. Mož, k’ o djela latar tu naši lateriji, e ejtako čudno stopnu, k’ te mu se pod nogami požliknilo an e spadu na tla. Par padcu e se udaru tu petu an no pravijo, k’ mogoče o ma zlomjeno kako rebro, ščepati e se bo muoru nih 30 dni. SV. LENART SLOVENOV POGREB AVJATORJA Dne 31. oktobra so parpejali u domačo vas truplo renkega Bledič Natale, ki se je kot avjator smartno ponesreču mjesca decembra ljeta 1940. Pogreba se je ude- (Nadaljevanje s 1. strani) Da bo stvar bolj jasna, je morda potrebno povedati, da je razlika med statutom in statutom. Imamo statute, ki upoštevajo dejanske lokalne potrebe, po drugi strani pa so statuti, ki jih upoštevajo samo delno. So statuti, ki so izdelani slabo, ali pa tudi še preveč dobro, vsaj z vidika centralne birokracije. Taki statuti vzamejo z eno roko, kar nudi druga roka. Tipičen primer takega statuta je oni za Južno Tirolsko, kar se tiče hidroelektrič-ne energije, kjer nalaga posebna bremena velikim družbam, kjer pa s posebnim predpisom ostaja deželna uprava s pra-znimi rokami (kar dokazujejo tudi juri-dični spori, ki so v teku). w Kadar se pride do osnove teh problemov, skoči na dan vedno kakšna pretveza, s pomočjo katere se postavi pod se-kvester premoženje in vrednosti skupnosti, ki je v svoji nevednosti mislila, da se je s takim juridičnim pripomočkom zasigurala. Vse to pomeni, da se pravniki često postavijo na stališče tolmačev koristi, ki niso koristi skupnosti, ampak omejenih, več ali manj monopolističnih skupin in znajo dati pravno obliko tudi največji egoistični umazaniji. Če je res, da se mora avtonomističen režim postaviti na stališče samouprave vsake skupnosti, in tu je vzgojna in demokratična vrednost metode in sistema, je res tudi, da se samouprava ne sme skrčiti na neko delo v prazno in predstavljati samo dodatno breme poleg vseh tistih, ki so že znana, ampak mora predstavljati v sebi tudi vse razpoložljive vire, ter jih braniti pred kremplji združenega egoizma, da jih očuva in ohrani v korist skupnosti. Kako je torej mogoče smatrati, da je problem statuta rešen, če se zavlačuje na vprašanju ali naj bo glavno mesto Videm ali Trst, ali se predpostavlja obstoj nasprotujočih si teženj Julijske Krajine in Furlanije, prikazujoč nasproten značaj teh dveh »ekonomij«, kakor da bi bilo vse že rešeno, če bi Tržačani priznali Videm kot glavno mesto in če bi »ekonomije« ne bilo, kot se trdi, tako različno? Čeprav se na prvi pogled ne zdi, so to samo stranski videzi problema, ki niso niti odločilni, čeprav jih ne smemo omalovaževati. Niso odločilni, ker ima vsa Italija kmetijske in industrijske predele, ne da bi to dejstvo onemogočalo sožitje in sodelovanje; prav tako je lahko Julijska Krajina gospodarsko »drugačna« od Furlanije, ne da bi bila to ovira za sožitje in sodelovanje obeh predelov, od katerih je ena pretežno, toda ne izključno kmetijska, druga pa ima trgovski in industrijski značaj. Bolj točno je govoriti v tem primeru o komplementarni ekonomiji, to je, da si ležilo dosti domačinu an zastopniku raznih oblasti. Par odpartem grobu je guo-riu župan Kručil an domači famoštar. Stroške za prevoz trupla an za pogreb je krila Zadružna banka (Banca Cooperativa) iz Čedada. ČEDAD PREMJANE MLEKARNE Dr.e 4. novembra je bla u Čedadu velika razstava (espoziejon) sjera na katje-ri so razstavljale čedajske an okuoliške mlekarne svoje izdjelke. Narbuojše mlekarne, tuo se pravi tiste, kjer djelajo narbuojši sir, so ble premjane. Na tej ce-rimoniji je bluó več lokalnih an provin-cijalnih oblasti an okuol 50 predsedni-kou mlekarn an mlekarjeu iz Beneške Slovenije. SENJEN SV. MARTINA Kakor usako ljeto, tud ljetos smo praznoval našega patrona sv. Martina, a le s to diferenco, de je biu ljetošnji senjén buj martu. Se nobedno ljeto ni bluó ta-kuó malo ljudi na ta dan u Čedadu kot ljetos. Druga ljeta so paršli kmetje iz okuoliških gorskih vasi kupovat obljeko an tud živež za zimo. Ljetos pa je posje-rode velika mizerja, ljudje njemajo sou- na istem ozemlju ne delajo konkurence, ampak se medsebojno izpopolnjujejo. čudimo se, da taki podrobni argumenti, ki so orožje v rokah sovražnikov avtonomije, da so taki argumenti vzbudili pozornost in zanimanje, čeprav le v dvomljivi obliki, tudi prijateljev avtonomije. Konflikti lahko nastanejo na področju ne kakšnih »nasprotnih« ekonomij, am-» pak na področju interesov, o katerih lahko rečemo, da so strogo lokalnega značaja in bi jih lahko imenovali lokalne egoi-zme, samo kadar gre za to, da se dobi od države znatna finančna sredstva. Na tej točki bodo vedno obstajali spori, ker bi vsak hotel dobiti levji delež. Toda za tistega, ki ne živi v oblakih, nima to dej- * š stvo nič dramatičnega, ker je v takem primeru dovolj, da vsakdo stopi v ospredje in brani ter zastopa svoje interese, da tako lahko pride do kolikor toliko sorazmerne razdelitve eventuelnih državnih ugodnosti. Dokazano je, da običaj deželnega sožitja ublažuje tudi take probleme in prave egoizme, ker navadi ljudske zastopnike, da gledajo in ocenjujejo v njihovi pravi vrednosti in važnosti to, kar je in kar bo korist bodoče Dežele, da tako o pravem času in na pravem mestu pride do veljave. Neupravičene so potem postavke, v kakršnih se po navadi postavlja problem glavnega mesta. Argumente, ali navidezne argumente, ki jih v tej stvari postavljajo Furlani bi lahko postavili tudi Goričani, ali pa Tržačani (ti zadnji še z večjim poudarkom): že to je dovolj za dokaz notranje šibkosti take argumentacije. Da je Videm staro deželno središče, še iz časov »Patrie del Friuli« iz beneških časov, je znana stvar. Znano je tudi, da je upravičen zato, da postane središče bodoče Dežele. Da pa ima samo Videm to pravico, bi bilo smešno trditi, bodisi z zgodovinskega stališča, bodisi s stališča modernega ekonomskega in socialnega razvoja. Ce govori za Videm največje število pokrajinskega prebivalstva in najmanjša ekscentričnost gléde na celokupno 'ozemlje bodoče Dežele, govori za Trst njegov večji gospodarski in socialni razvoj in zato tudi civilni in kulturni razvoj, kakor tudi mnogo večje število mestnega prebivalstva: razlogi, ki jih nikakor ne moremo omalovaževati in ki bi postali odločilni, če bi jim pridejali še dva faktorja: vlogo, ki jo bo nujno moral prevzeti Trst, če bo hotel živeti svoje lastno življenje in izkušnje, ki mu prihajajo iz dejstva, da je poznal neko upravo (avstrijsko), ki je mnogo bolj napredna, praktična in dovzetna za probleme socialnega življenja. če bi na dolgo in široko govorili drugače, bi to izgledalo kot bi hoteli skriti neko protiavtonomistično težnjo, ali kot da bi hoteli prikazati neko mentaliteto z du niti za usakdanji kruh. Ljetos je bla zlo slaba ljetina, ljudje so dišperani an zatuó sevjeda tud njeso paršli na targ. Bogato obložene bankarele so ogledoval le čedajčani an tud tisti so malo kupoval. Otroci, ki so ejelo ljeto sanjal, de jim bo tata parnesu iz senjà sladke kolače so ta dan žalostno gledali s svojih gorskih vasi u dolino an preložili trošt na drugo ljeto, če jim bo sv. Martin dau več sreče. NOVO OBČINSKO KOPALIŠČE Končno je ušafu tud Čedad kopališče.. Tuo je zlo velikega pomjena, ne samo za tiste, ki so u Čedadu, ampak tud za okuoliške vasi, posebno za vasi Beneške Slovenije. Čedad je zlo staro mjesto an zatuó je zlo malo hiš, ki bi imjele tud kopalnico. Iz higijenskih pogledu pa je kopanje zlo potrjebno za usakega človjeka, Naši gorjani kopalnic ne poznajo, sada pa si boju lahko parvoščili od časa do časa kadar pridejo po opravilah u Čedad, tud dobro gorko kopel. Samo škoda je, de tisto občinsko kopališče ni odparto usak dan, a morebit boju s časom tud tuó uredil. Ža sadà so določil, de bo odparto ob tjelih dnevih: ob torkih an četrtkih od 8 do 18 ure; ob sobotah od 8 do 19 ure; ob nedeljah pa od 7 do 13 ure. U kopališču je tud brivec, ki brije usak dan od 8 anarhistično tendenco, ki nikakor ni na mestu v teh težkih časih. In kljub vsemu je tudi rešitev tega problema, ki je bolj sentimentalnega značar ja, tako kot je predložen, ki pa bi prav lahko zakrival nekatere socialne in politične umazanije, lahko dosegljiva, prav kakor Kolumbovo jajce. Kdo bi nasprotoval dejstvu, da naj največje mesto po prebivalstvu, po prometu, po industriji in po aktivnosti vseh vrst, vštevši kulturne, postane sedež deželne vlade in da naj deželni svet, ali tisti zakonodajni organ, ki bo ustanovljen, ima svoj sedež dve leti v Trstu in drugi dve leti v Vidmu? Pravi problem in ki je težji je ta, kako razdeliti zakonodajne kompetence med deželo in pokrajine. Jasno je namreč, da bodo morale pokrajine, kakor kaže primer dežele TrentinoGornje Poadižje, imeti obsežno zakonodajno oblast. Z drugimi besedami gre tu za to, da se ugotovi kateri so posebni problemi, na katerih bi lahko obstajal temeljni kontrast med Furlanijo in Julijsko Krajino, ali pa med tremi ali štirimi pokrajinami, na katere bi bilo razdeljeno deželno ozemlje. Sedaj pa še zadnja ugotovitev, ki se nam zdi precej umestna. Z ustavnega vidika ne smemo nikoli pozabiti, da je sporazum De Gasperi-Gruber predstavljal odločilen preokret v življenju države, tudi če so se nekateri uradni in poluradni krogi dolgo časa poigravali — kar je dokaz njihove brezčutnosti in politične nezmožnosti — z idejo, da bi o prvi priliki zlomili ta mednarodni instrument in zaobrnili tiste določbe naše ustave, ki ponavljajo duh tega sporazuma in so njegov logičen zaključek. Omenjeni sporazum je, kot znano, omogočil pristop do obsežne avtonomije nemške etnične skupine v Gornjem Poadižju, ki pa jo je povezal na sodelovanje pri večjih problemih — deželnega značaja — z zastopniki v Trentinu. Kdor prav pozna našo ustavo, in značaj ter vsebino omenjenega sporazuma, ter mu je znano katere so politične in zgodovinske sile, ki so omogočile tako temeljito spremembo italijanske države, ta ve tudi, da kadar smo se napotili po tej cesti, jo moramo prehoditi vso do kraja, lojalno in kot demokrati, ki se tega ne bojijo javno izpovedati. Sedaj imamo tu še drug sporazum, tokrat z Jugoslavijo. Njegov duh, vsaj po obliki, ali kar se lahko povzame iz njegove oblike, je isti. Tako se tudi ta sporazum postavlja na neko tradicionalno linijo, o kateri upamo, da se bo v prihodnjih letih utrdila. Naravni zaključek tega drugega sporazuma bo prav statut za narodno manjšino, ki bo našel prikladno mesto v deželnem statutu, kateri naj združi v delovno in aktivno enoto tako prebivalstvo Furlanije, kakor ono Julijske Krajine, v medsebojnem spoštovanju kulturnih, etničnih, gospodarskih in socialnih pravic. do 19 ure. Gradnja kopališča bi bla potrjebna tud u špetru, ker je tud ta precej velik center. POGOZDOVANJE OB NEDI2I Dne 22. novembra bomo imjel praznik drevesc. Ta dan se boju zbral šuolski otruoc s svojimi učitelji an boju posadil več mladih drevesc ob Nediži. Tista je zlo ljepa iniciativa, ker takuó bomo imjel po preteku par desetljetij tud u naši dolini ljepe gozdove. Pretekli teden so položili temeljni kamen za strokovno šolo. Dolgo časa so naši ljudje mislili, da bo gradnja te šole le obljuba, a sedaj so spoznali, da je včasih le treba verjeti tudi zelo težko verjetnim obljubam. Rezijani, ki že od nekdaj hodijo po svetu kot ljudje brez poklica (brušenje Škarij in vezanje loncev, ki je danes edini poklic teh ljudi, izumira) kar ne morejo verjeti, da bo odslej mladina imela možnost, da se nauči poklica in to povrhu še v domači vasi. Temeljni kamen je bil položen in tudi lepa vsota denarja je že določena za to gradnjo, zato lahko vsi upajo, da se jim bodo kmalu odprla vrata v boljše življenje. Starši naj bi zato podpirali pripraviti svoje otroke in sicer naj bi v njih vzbudili veselje do učenja, oziroma naj bi jim že sedaj dali v premislek za kakšen poklic se bodo odločili. Naj velja stari pregovor, ki drži še danes: »Kar se Janezek nauči v mladosti, to bo Janez znal v starosti.« ZARADI BEDE PROSJAČIJO Kako velika beda vlada v naši občini in še prav posebno v vaseh Osoj ani in Beli potok naj nam pove tale žalostni primer. Pred nedavnim je skupina vojakov popravljala cesto, ki vodi iz Liščec na prelaz Krnica. Ti vojaki, ki so bili nastanjeni na Krnici, so imeli s seboj tudi svojo kuhinjo. Kakih 50 otrok v starosti od 6 do 10 let je prihajalo vsak dan ob času kosila ali večerje na Krnico iz več kot dve uri oddaljenega Belega potoka in Osojanov, da so se tam nasitili z ostanki, ki so jim jih dajali vojaki. Vojaki, videč tako veliko bedo, so si večkrat odtrgali iz ust grižljaj in ga dali tem lačnim in bledim otročičem. In kakor da ne bi bilo še dovolj gledati te žalostne epizode, smo bili priča še drugemu prizoru, ki je še bolj žalosten in ganljiv kot prvi. Otroci Kar je paršla Beneška Slovenija pod Italijo, tuó se pravi do ljeta 1866, špe-ter je biu glauni center Nediške, Arbe-ške an Rečanske doline. U naši vasi je biu tud sedež okraja (dištret), ki so nam ga potlé uzel za nas priključit Čedadu. Nobedan od naših takratnih poglavarju se ni temu upih, čeglih je bluó usem razumljivo kajšna škoda je bla zadana naši vasi. Tuó se pravi, de so use oficihe okraja prenesli u Čedad an takuó par-muorali 20.000 Slovenju hodit u tisto mjesto za usako majhano rječ, ki do tistega časa so jo rešil u špetru. Uprašanje, de bi se povarnilo špetru funkcijo, ki jo je inni prej pod staro Avstrijo , je paršlo na dan spet ljeta 1917, kar je bla naša dažela pod avstrijsko okupacijo. Tisto ljeto en par naših mož so se interesa!, an usi ljudje so bli zatuó, de bi špeter postu spet sedež okraja. Potlé sevjeda, uojskà an druge ovire njeso par-neslé do uresničitve tega prožeta an mi smo še nimar ostali rep Čedada.. S tjem naša vas je utarpjela veliko škodo an tuó nam dokazuje kakuó je njeno prebivalstvo zmanjšalo od ljeta 1866. Ka, al ne bi bluó pametno, de bi se sadà spet po-stavla na dan tista zahteva? špeter ima usò pravico tuó zahtevat iz več uržuhu an parvi je tist od svojega drugačnega jezikounega značaja. Potlé je tud teritor- SREDNJE UPRAŠANJE POŠTNEGA OFICIHA čuli smo pravit, de se naše občinske oblasti zanimajo za gor postavit tud u naši vasi poštni oficih. Naš žornal je že enkrat pisu kajšne težave imamo zavoj tega, ki naš poštni oficih je deleč od vasi an zatuó bi bluó rjes prou, de se tisto uprašanje rješi u kratkem. Tud u Dreki njeso imjel poštnega ofici-ha, a pred kratkim so ga gor postavli, ker so se občinske oblasti za tuó interesirale. Srednje je buj velika občina kot je Dreka, an zatuó je tud potrjeba po lastnem poštnem oficihu buj velika. Naj povjemo tud, de je naša vas dosti buj oddaljena od Sv. Lenarta, kjer imamo pošto, kot pa Dreka od Klodiča, kjer je imjela prej pošto. Na usako vižo se troštamo, de boju oblasti tuó šobit rešile, saj bi poštni oficih u vasi biu potrjeben tud občini sami. kakor smo že zgoraj povedali, so bili iZ Belega potoka in Osojanov. Ker pa pripada prelaz Krnica k Osojanom, otroci te vasi niso pustili, da bi oni iz Belega potoka prihajali na Krnico po milodare, ker so bili oni na ta način prikrajšani. Zaradi tega so bili na dnevnem redu prepiri ib pretepi in dostikrat se je dogodilo, da so mali Osojančani čakali v zasedi one iz Belega potoka in jih kamenjali. Vojaki so morali večkrat posredovati, ker je bilo nevarno, da bi prišlo do resnejšega spopada. Mislimo, da bi morale oblasti pomagati tem ubogim otrokom in jim nuditi n» primer dobro in redno šolsko kuhinjo* Resnica je, če otroci ne bi bili pošteno lačni, prav gotovo ne bi prosili miloščine. VPRAŠANJE CESTE V KORITAH Tudi naši ljudje so se prebudili in prišli na dan s svojimi upravičenimi zahtevami. Vas Korita, ki leži tik pod Kaninom, je precej velika, a je brez kolovozne ceste. Posluževati se morajo tesne gorske steze in še ta je zelo slaba. Medtem ko občina toliko skrbi za ! zboli Sanje in olepšanje ceste, ki vodi v Ravenco, naj bi preskrbela, da bi tudi Korita dobile svojo cesto do katere imajo pravico. Kaj ne plačujejo Koritčani enako visoke davke, kot oni v Ravenci in drugih vaseh? Enake, zakaj torej taka razlika? ODKRITJE NOVEGA SPOMENIKA PADLIM Dne 4. novembra so v Ravenci odkrili nov spomenik padlim vojakom iz Rezije v obeh svetovnih vojnah. Spomenik stoji v parku za občinskim sedežem in predstavlja borečega alpinca. Ceremoniji so prisostvovale občinske in pokrajinske oblasti. Blagoslovitev je izvršil pomožni škof Cicuttini. jalna enota, ki ga obkoljuje, ki bi tu* upravičila. Naj se zatuó naši možje interesirajo an s široko ljudsko akcijo zahtevajo, de se varne špetru nekdanjo funkcijo. Ne muo-ra naša vas, ki ima za sabo 'dno stuolet-no zgodovino, zaostat za de bi imu več komerčja en Čedad, ki lahko usednó živi, saj ima fabrike an trebušnjake druga* ku u špetru. Use se lahko pardobi, če bi se ložli skupaj, samo je trjeba dobra voja usjeh, predusem pa naših kamunskih poglavar jeu. SMRT NAŠEGA EMIGRANTA U BELGIJI U Belgiji je umni Viktor Birtič, staT komaj 30 ljet, doma iz Podarja (Gorenji Barnas). Renki Birtič zapušča ženo, ml®" dega puobča, dva brata an starše. Naj mu bo lahka juška zemlja, svojcem pa naše iskreno sožalje. dreka POPRAVEK U zadnji številki »Matajurja« se je urinla neljuba pomota par štampanjU-Ta pravo ime ponesrečenega djeluca u Belgiji se glasi Rukli Vincenc an n® Kukli kakor je bluó pisano, zatuó prosimo bralce, de tuó upoštevajo. il 11 ■ 11 j 1111 Iti 111:1111 lllliM I lil lllil.l) Il 11'llllllllllllllllllllllllllljlllllllllllllllilllllllililil 11 lil 111 II III II I II 11111111 II II I lllll I II 11 II I II II II 11111 II III IMI III 1111111111II11 III I lilininillMIlll Ui |t i dtžtlnt ivttiiniit? nnt i m 111111 n il 1111 n i ninnili im u i ii 111111111 n um n m n ii n 11 m ili 11 m 11 mi i ninni i ninnili REZIJA Gradnja strokovne šole 1111 ii i n 111 ii 11 n i n 111 n 111111111 n ii ii m i.iii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiinn,,!,„„„„11« v SV. PETER SLOVENOV Naj se Spetru varne nekdanjo funkcijo -mi d Štev. 99 M ATA.II IR Stran 3 ITD £ l j!» £ O m Koliko je imela krava telet Koliko je imjela krava telet spoznate po zar ježkih na rogovih an jamicah na harbtenici. Približno se da spoznati po tj eh znakih starosti krau (če njeso j ar louke) takuó, de k številu zarjezkou na rogovih, ali jamic na harbtenici, paršte-jete še tri do šteri ljeta. Djelo na trauniku Traunike očistite nepotrjebnega gar-movja an kamanja, Potem izraunajte na njih jame an začnite vozit nanje gnoj. če njemate zadost gnoja za traunike, preskarbite si sadà pravo mješanico arti-ficialnih gnojil. Na kislih zemjah trosite Themasovo žlindro, japneni dušik (kalcijev cianamid = calciocianamide) an kalijevo sou, katjere mješamo pred košnjo. ...na vrtu Pobjerajte pridno use vartne pardjel-ke, ki so še ostali na zemji ali u njej : solato, spinažo, korenj, sedano itd. Če je Ijepa ura an zemja nje preveč mokra, pognojite an prekopajte vart, de bo par-pravjen tud za zguodnijo pomladansko setu. U tjelem času posadite čebulin an iesen, de se bo čez zimo ukoreniniu. ...u hljevu Sadà, ki imamo daževje, gledejte, de bo imjela živina zadost stelje. Potrosite po hljevu prah živega japna, ki močno ulječe nase mokroto an je u istem času tud dobar dižinfetant. Gnoja ne daržite u hljevu. Zapuomnite si, de škoduje živini buj smrad an nečist ajar kot pa hud mraz. Gonite živino na pašo, de ošparate seno za zimo. Odrasle prašiče sadà dobro pitajte. Dajajte jim mješan fuotar an dosti sjerkovega zdroba ali cjelega zrnja. Pravilno mješan fuotar prašiči buj radi jedo kot samo močnat an košta manj. Zakl krava nejče Iti h juncu uržuh slabo fuotranje, še večkrat pa — premočan fuotar. Debeluost ovira regularno djelovanje jajčnikou (ovaje). Normalno pojanje ovirajo tud use varste spolnih boljezni. Dostikrat se zgodi tud, de ostane u jajčniku kajšno rumejo telesce, ki ga je trjeba z roko iztisniti. Tud sušica na jajčniku ali vodni mehurčki so uržuh, de krava ne gre h juncu. Uržuh, de se krava ne goni, je lahko tud obolenje na maternici. Zatuó je potrjebno, de damo kravo, če ne gre h juncu, pregledat veterinarju. če se krava ne goni parvikrat 3 do 7 tjednu, potlé pa usakih 21 dni, je temu 11111 ! 11111111111 III I IH 111111 lì 11 II IIII lllllll lililllll 11 III II 11 II 11111111111 III 11M III III I 11 Hilli 1111111111111111M1111111 M II 111111111111.1111111111111111111111 mil Kako zdravima ozebline kokošam Ozebline počasi ogrejemo. Drgnemo jih s snegom ali z marzio vodo. Močno otekli podbradek lahko odstrižemo. Največkrat se zgodi, de odpadejo ozeble parti same. Tuó se prepreč, če se večkrat namaže z vazelinom ali z navadno domačo svinsko mastjo. DE BUTILKA VAM NE BO ANKUL POKNILA jo muorate kuhat nekaj časa u olju an jo potem pustit, de se ohlar di. U tajšno butilko lahko ulijete krop pa ne bo ankul poknila. Pretakanje vina Med narbuj važna djela u kljeti spada pretakanje vina. Od pravilnega an pravočasnega pretakanja je močno odvisna dobra kualiteta vina. Tuo vajà posebno za parvo pretakanje mladega vina, vajà pa tud za buj pozna pretakanja starega vina. Kar vino ne vre več se začne mlado vino počas čistiti. Narauno čiščenje vina dura več ali manj časa, kar dipend od kualitete mošta, od sladkuosti an kuali-tete grozduja, iz katjerega se mošt pri- .»llll.lllt M II ■! I I 1 ■ > I I I ■ I 1111 II 1 • I I 111 ■ • Itili 111'IHIIIII'II II ■ I II I 1 • • I I ■ I I • I i mn III II I III II I II I IIHIII Sadounjaki so žejni gnojnice Rjedki so sadjarji, ki redno gnojijo svoje sadno drevje, ker jim parmanjkuje Snoja. Zavoj tega so pardjelki sadja majhni. Naši sadjarji pardjelajo u do-brih ljetinah na jablano kajšnih 50 kil jabuk. U Ameriki pa pardjelajo 300 kil, a ne zavoj tega, ker je morebit tam drugačna klima, ampà zatuó, ker ameriški sadjarji znajo buojš oskarbovat svoje sa-dounjake. Kaduor njema zadost artifi-cjelnih gnojil, si bo pomagu s kompostom, zelenim gnojenjem an gnojnico. Gnojnica ima u sebi u 1000 litrih 2 kila dušika an 5 kil kalija. Za 1 hektar je trjeba do 500 hektolitru gnojnice. S tjem likuidom ušafa zemja 100 kil dušika an 250 kil kalija. Tuo je dnako urjedno kakor 550 kil japnenega dušika an 600 kil kalijeve soli. Parmanjkuje fosfora, a ta hje potrjeban jablanam. S fosforom par jablanah lahko šparamo, zavoj tega imamo gnojnico za popouno gnojilo za jablane. Usa sadna plemena so zlo hualežna za 'dušik. Preveč se ga pa sevjeda ne smije dat. Ker so hranilne sostance u gnojnici Raztopljene, gnojnica šobit deluje. Gnojnica pomaga rast listja, kar pomaga k Venči pardobitvi cukerja an buojši kuali-teti sadou. Narveč dušika nuca drevo u eje in si za skromni izkupiček kupili raco. Rečeno, storjeno! Prinesli sta raco domov in jo negovali s takšno ljubeznijo in skrbjo, kakor bi jima bila rodna sestra. Celo v lastni postelji sta ji postlali. Lahko si mislite, da je bila raca nad tem zelo navdušena. Iz hvaležnosti je naslednje jutro znesla lepo veliko jajce in naslednji dan prav tako. Kmalu potem sta sestri prav ugodno prodali še nekaj preje in si kupili novo obleko. Vse to je vzbudilo veliko zavisti pri dveh hudobnih sosedah, ki sta se sestali za vaškim vodnjakom in se zmenili, da bosta zvrtali luknjo v steno hišice, kjer sta stanovali sestri. Hoteli sta videti, ali skrivata sestri zaklad ali kaj, da se jima zdaj tako imenitno godi. Res sta toliko časa oprezali, da sta nekega jutra zagledali obe sestri, kako sta po tleh razgrnili rjuho, posadili raco na njo in ji milo govorili: »Ljuba račka, znesi spet lepo zlato jajčece!« Zdaj sta bili sosedi prepričani, da je raca tisti zaklad, od katerega sestri bogatita. Komaj sta sestri odšli z doma, je ena izmed hudobnih sosed vdrla v hišico, pograbila raco in jo odnesla k sebi. Obe sosedi sta potem prav tako razgrnili rjuho po tleh in posadili raco tjakaj, misleč, da bo dala od sebe zlato. Toda kako sta bili razočarani, ko se je raca samo grdo ponečedila! Od jeze sta ji zavili vrat in io vrgli pred vodnjak. Slučaj, ki je velikokrat gospodar našega življenja, pa je hotel, da je kmalu potem prijahal mimo kraljevič, ki ga je žulil čevelj, zakaj čevljarji so imeli takrat grdo navado, da so kraljevičem delali pretesne čevlje — potem pa se je zdelo ljudem, da imajo kraljeviči lepše in manjše noge kakor navadni zemljani. Kraljevič je torej razjahal in si čevelj sezul, nogo pa vtaknil pod vodo, ki je pljuskala iz vodnjaka. Vendar raca, ki je ležala tam, nikakor ni bila mrtva, temveč je grdo uščipnila kraljeviča, ki je bil ponevedoma stopil nanjo. Tako je stisnila kljun, da mu je odščipnila palec, potlej pa odfrfotala z njim naravnost v hišico obeh sester. Kraljevič je klical na pomaganje in pritekli so kraljevi lovci in strežniki, da bi mu kri ustavili, toda kri mu je dalje lila iz palca, kakor bi bila rana uročena. Tudi kralj se je nemudoma pripeljal v svoji zlati kočiji, v spremstvu cele tremu zdravnikov, ki so precej izjavili, da morajo kraljeviču prišiti palec na nogo, sicer bo izkrvavel. Kaj je torej storil kralj? Ravnal je kakor vsi kralji, kadar so v stiski: izdal je proglas na ljudstvo, roteč svoje podložnike, naj ven- dar kdo izmed njih najde kraljevičev palec. Moškemu najditelju bo odstopil pol kraljestva, ako najde palec ženska, pa postane kraljevičeva nevesta. Nekaj ljudi si je celo odsekalo svoj lastni palec, toda seveda noben palec ni bil pravi, dokler nista sestri v svojem veselju, da se je ljuba raca vrnila, krenili zvečer k vodnjaku nabirat za živalco kreše, in tam izvedeli za kraljevičev palec. Spomnili sta se, da je raca prinesla nekaj podobnega domov, odhiteli v rodno kočico in prinesli tisto reč zdravnikom. Kraljevič je bil rešen, toda v kakšni zadregi je bil kralj, saj sta palec prinesli dve ženski! S katero naj se kraljevič oženi? Kraljeviča ni mikala nobena, preveč sta bili ubogi in skromni. Torej se je kralj opravičil sestrama, češ da je obljubil kraljevičevo roko eni sami najditeljici kraljevičevega palca, ne pa dvema. Toda v odškodnino je dal sestrama pehar zlatnikov. Tako je raca vendarle postala zlata raca, hudobni sosedi pa sta od zavisti počili.« Otroka sta gledala babico z odprtimi usti. Naposled je Andrejček globoko zajel sapo in vprašal: »Ali se je kraljeviču palec popolnoma zarastel?« »Pa še kako!« je rekla babica, »Torej recite zdravnikom, naj še vam prišijejo noge nazaj !« je vzkliknil Matjaž. Babica se je samo nasmehnila, zmajala z glavo in spet pogledala v cvetoči vrt, kakor bi vedela, da ga ne bo več dolgo gledala. MIHCEVE IGRAČE Kadar mesečina skozi okno lije, ko v zvoniku ura polnoči odbije, kadar dobri spanec tiho, tiho, tiho, v pravljične dežele nam odvede Miho: v kotu prebudijo se igrače stare, žametni pajacek vstane iz košare, kot za stavo živa žogica poskoči, v diru zapodijo se za njo obroči. Puški cev zavita znova naravna se, konju spet odbita noga se prirase. Psičku žagovina v trupu naježi se, v kotu prebudi se. ko lesena mucka FRANCE EEVK: Grivarjevi otroci Bila je pridnih rok in dobrega srca. Povsod so jo radi imeli. Vedela je, da se tudi Jernej ne bo imel kaj pritoževati. Skrbelo jo je, ako jo bodo marali otroci. Ti so jo sprva plaho gledali in samo molčali. A ona je storila vse, da bi jih pridobila. Ni ji šlo le za to, da bi lahko ostala v koči. Komai jih je bila zagledala, že jih je vzljubila. Nekoč je tudi ona imela otroke. Bili so še čisto majhni, ko so ji pomrli. Vse življenje je tiho žalovala za njimi. Vsaj eden da bi ji bil ostal, pa bi ne bila tako osamljena. Zdaj se ji je zdelo, da so se ji otroci zopet vrnili, če bi bili res njeni, bi zanje ne mogla bolj skrbeti. Otroci so kmalu začutili, kako jih ima rada. čez nekaj dni se Tinče "in Mretka nista več držala ob strani. Kar sama sta, začela govoriti. Izpraševala sta jo to in ono, Kakšen je bil njen mož? Ali je imela veliko hišo? In podobno... Teta ni bila nič imenitna, odgovarjala jima je. Kmalu sta vedela o nji več ko o kateremkoli človeku. In vse je bilo tako zani- mivo. Najdlje se je upiral Blaže. Nagovorila ga je, a on se je našobil in ji obrnil hrbet. Ne, on se ni dal kar tako. Pride tuja ženska, a on naj jo kar na lepem prizna za mater ali teto. In vendar je Tona prav njemu najbolj stregla. Nekaj zato, da bi ga pridobila, nekaj pa tudi zato; ker je bil najmlajši, še ves ubožec. Vsak večer ji je zaspal na klopi. Položila ga je k sebi v posteljo in ga; pogrnila. Kadar ni bilo blizu Tinčeta ne Mret-ke, je segla v žep in mu dala oreh. Na skrivaj je dobil nekatero skorjo kruh1 Ali pa mu je dala polizati prsten lonček, ki je bil od smetane. Teh majhnih dobrot je bilo toliko, dr so nazadnje omehčale tudi Blaža. Zdrl se mu je klepetec, jezik mu je tekel, kakor da je namazan. Kmalu je imel teto rajši kot Tinče in Mretka. Ne bi je dal za nič na svetu. Kamor se je ganila, je bil za njo, neprestano se je je držal za kri- lo. Klical jo je kar za »mater«. To je Toni tako dobro delo, da ga je prisrčno objela, solza ji je pritekla na lice. Rajna mati še ni bila pozabljena, vendar se je vesel krik in smeh zopet razlegel okoli hiše. Včasih tudi jok, a je bilo več smeha kot joka. Kdaj pa kdaj so bili otroci seveda tudi poredni. Nagajali so drug drugemu. Ali pa so sicer naredili kako nerodnost. »Otročički, otročički !« se je oglasila Tona. »Mati vas gleda in se joče.« To je pomagalo. Otroci so se zresnili in poizkusili biti pridni. Verjeli so, da jih res gleda mati. Ne, saj hudobni niso bili, tudi ne neubogljivi. Toni ni bilo treba nikoli zavpiti nad njimi ali celo vzeti šibo v roko. Nekoč jim je zagrozila, da pojde domov, nazaj v Kopačnico. Tega so se bali. Ali pa se za kazen zvečer ni hotela z njimi pomenkovati. In prav večeri so bili najlepši. Po večerji, ko je Blaže že spal, so vselej še nekoliko posedeli skupaj. Tona je šivala, a med delom jim je iz svojega življenja pripovedovala. Kadar je bila posebno dobre volje, tudi o tem, kako je bilo v starih časih. Zdelo se je, da teta vse ve. Tinčetu so od poslušanja rasla ušesa. Njega je kdaj pa kdaj učila brati iz neke stare knjige. To mu je bilo nekoliko dolgočasno. Sto in stokrat jim je morala pripovedovati o svojem bratu Jakobu. (Ukrajinska pravljica) Puob je ujéu slaučka. ))Kaj bi,e. je pomislu, »ubijem ga an pojem le Slauček pa mu je reku: nZaki bi me pojedu, parjatu? Nasitu se usednó ne boš. Pusti me u svobodi, pa ti povjem tri Ijepe bes jede.e »Prti,« je jau puob. »Kar mi jih povješ, pa te izpustim.« »Torej poslušaj. Parva moja ' besjeda je, de ne prosi tistega, ki ni. Druga: ne žaluj za tjem, kar se ne povarne. A treča: ne vjervaj neverjetnim rečem.« »Tuo si mi Ijepo povjedal,« je jau puob. »Takuó se bo tudi zgodilo — zleti u svobodo!« Slauček je odletu na drevo. Sednu je an si mislu: »No, sada bom tistega puoba preskusu, ali so mu moje besjede kaj vejale!« Sednu je na buj nizko vejico an jau: »Oh, kakuó si nauman! če bi vjedu, kajšen kaman imam u klunu pod jezikom, ga ne bi zamenju za nobedne Ijepe besjede. Ta kaman ni navaden, dragul je, pa še kakuó velik — ku oreh, sveti pa se ku sonce! če bi ga ušafu, bi biu narbuj bogat človek u vasi an na usem sv jet u.« Kar je puob tuole čil, je biu takuó žalosten, de se je skoraj razjoku. »Oh, kakuó sem nauman! Zaki sem ga spustiu!« Pa ga je začeu prositi: »Varni se, lepuó prosim! A če se nej-češ varnit, daj mi almanj tisti dragul za to, k’ sem te spustiu u svobodo!« Slauček mu je oguoriu: »Sada pa vidim, de si zarjes nauman. Use si pozabu, kar sem ti povjedu. želiš si nekaj kar se ne varne. Prosiš tisto, ki ni. An neverjetnim rečem vjerješ. Saf lahko sam presodiš — kje naj bi mo-gu biti pod mojim jezikom kaman, pa še takuó velik ku oreh? Rjes, ne pravijo zaman, de naumnemu nobedno učilo ne velja« Kar je slauček povjedu tuo,' je odletu. nimiii liimn mi MilU'Milin iimii umi imi i i n n n 11111 n ■ 1111111 ■ ■ ■ 1111111111111 ne 11:1:111 I I111111 l l 11 Kuotar an medved (Dialet Terske doline) Dan bot te bi dan kuotar an e živu tu nej planini. Dnegà dne e paršou ta h njemu dan medved, k’ e si bi zbodu s tarnjam tu no noho. Medvjedova noha ne ba hnojna od tarnja. Kar e paršou ta h kuotarju, e začeu uzdigati bouno noho, tej če bi tóu mu reiči, k’ na ha boli noha, an ha prositi, naj' mu pomaha. Kuotar e kapéu, kuó o medved če mjeti; par-bližu e se mu an mu vedèr tarn. Medvje-da ne neha henjala boljeti. Od tàboto sta medved an kuotar diventala znanca an sta douho kup živjela. Kar sta medved an kuotar dan bot kun spala, e kuotar džau medvjedu: »Uf, medved, kako to ti smardi iz ust!« Medved o mu nje neč rešpondou, koi tuole u mu džau: »Uzomi anjelé sekjero an me močno udari po hlavi ! Ce teha ne nar-diš, čon te snjesti!« Kuotar o nie moru narditi druzeha, ko j tuo k’ e mu medved ukuazu. Medvjedu e na hlavi usjeku hlo-bokó ferido. Potém e medved šdu an se douho časa nje uarnóu ta h kuotarju. Pasalo je dosti ljet. Dnegà dne sta se medved an kuotar spek srjetla. Medved e parsilu kuotar ja, k’ o pohledej, a to mu se na hlavi šnjč pozna, k’ e bi udarjen s sekjero. Kuotar e pohledu an džau, k’ to se mu ne neč pozna. Medved pa e mu džau: »No, vidiš, sekjera na nje pu- stila majedneha senja, ? na tuo, k’ si mi džau, k’ to mi smardi iz ust, jo šnje pen-san.« Potém e skočou an kuotarja snjedu. TONE ČRNIGOJ: Marinka in strla Za šolo je dorasla Marinka to jesen, ne bo več mucke pasla in medo ni več njen. Pa kaj bi z njim počela, zdaj drugih je reči: tu puščica je bela in svinčniki lepi in knjiga, kjer so slike, usnjena torbica in barvice velike in kaj še drugega! S tem v šolo bo hodila, belila si glavo, kaj, kakšna so ločila, kaj A je in kaj O. A njena punčka mala jokala bo po njej; Marinka se igrala ne bo več z njo kot prej. Tona je namreč imela brata, ki je bil starejši od nje. že kakih deset let je živel sredi gozda v Črnem bregu. Ne, ne, ni bil kak razbojnik, bil je oglar. Spal je v borni kolibi, ki si jo je bil sam postavil, žgal je oglje in ga v velikem košu nosil prodajat kovačem po vaseh. Za izkupiček si je nakupil tobaka in živil, nato se je znova vrnil v gozd. Tam, med starimi drevesi in gozdnimi zvermi, je bil najrajši. Tona ga je le poredko videvala. Komaj vsako leto enkrat, ko je prinesel oglje v Kopačnico. Ob takih prilikah se nista mogla dovolj nagov r iti. Zdaj se že dolgo nista sestala. Sjcočila mu je, da se je preselila. Morda io obišče. Saj zdaj sta si bila bližja ko prej. Kadarkoli je nad Črnim bregom videla kak dim, je rekla, da gori njegova kopa. »Ali vas res pride obiskat?« jo je vprašal Tinče. »Menda. Ako ga ne bo, pa jaz pojdem k njemu « »Ali rre vzamete s seboj?« »Mene tudi!« je vzkliknila Mretka. Tona. se je le smehljala. Nič ni hotela obljubljati. Bo že videla. Otroci pa so bili zelo radovedni, kakšen neki je stric Jakob. Po tetinem pripovedovanju je moral biti poseben člo- vek. Nekak kralj Cmega brega, bitje iz pravljice. Neke nedelje, ko so se vsi tiščali v izbi, je prišel. Zaropotalo je pred kočo, že je stal na pragu. Tona je od veselja zavpila in mu dala roko. Otroci pa so g» gledali z odprtimi usti. Ne, saj Jakob ni bil nič podoben kakemu kralju ali bitju iz pravljice. Vendar niso bili razočarani. Bil je res nenavaden človek. Širok in močan, roke so mu bile nekam črne, tudi obraz mu je bil temen. Le lase je imel skoraj bele. Sive oči so se mu smehljale, smehljala so se mu tudi škrbasta, usta. Držal se je, kakor da bo zdaj zdaj povedal nekaj takega, da bodo vsi prasnili v smeh. Sa j je tudi res povedal nekatero smešno. Rad se je šalil, posebno z otroki. Ntf se ga niso bali, niti sramovali se niso pred njim. Segel je v žep in potegnil iz njeg® pest drobnih, sladkih hrušk. Hruške, same hruške po vseh žepih. Otroci so imeli pojedino. Njihovi zobje so mleli, a brat in sestra sta govorila. Mnogokaj sta si imele povedati. Potem je Jakob vzel Blažeta nil kolena. Pačil se je v usta, ga ujčkal i° mu pel smešno pesem : »Stric in Rale plešeta, da strop in hišo treseta ...« (Se nadaljuje)