■JCovF'tte' г"'

Роб1п1ла v državi SHS pavSallrana.
»^Naročnina listu: Celo leto K 120'—, pol leta K 60'—, četrt leta K 30'—. Izven Jugoslavije: Celo leto K 150'—. Inserat! ali oznanila se zaračunajo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju primeren popust. Upravništvo sprejema naročnino, Inserate in reklamacije.----Telefon št 220.
STRAŽA
Meod¥is80 političen list za slovensko ljudstvo
64. fitevilteft.
Mftpibop, đne 1.0. junija 1921.
Posamezna številka stane 1 krono.
.Straža* izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5. — Z uredništvom se more govc vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne.
Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. — --Telefon št 220.
Letnih XIII.
Večinsko načelo.
ty Beogradu delajo ustavo ne oziraje se na Slovenc« in Hrvate. Gos poda v Beogradu si misli, da popolnoma zadostuje nadpolovična večina, in čo je še tako malenkostna, s katero se naj ustava vsili celi državi. Mislijo da tudi pri sklepanju o ustavi velja večinsko načelo, kakor je to splošno v navadi v parlamentarnem življenju.: Ce kakšnemu delu države ustava ni po volji, če se čuti kakšno pleme ali pokrajina prikrajšana v svojih zgodovinskih pravicah, če je prepričana, da takšna ustava ne more koristiti njenemu razvoju, jim je to čisto vseeno Mi imamo večino in kot taki lahko damo državi ustavo, .kakršno hočemo. Pravice, oziri in blaginja drugih nas nič ne briga. Večina odločuje.
Tako modrujejo odločilni krogi v Beogradu in mislijo, da delajo prav in da koristijo državi, pa se zelo močno motijo!,	ti,.
1. Slovenci in Hrvati so za princi fp ustav n-e ga sporazuma.
Najprej povdarjamo, da smo Slovenci in Hrvati, ki tirjamo avtonomi -jo, stopili v novo državo kot popolnoma prosti državljani in da smo si pri vstopu v novo državo z ozirom na u-stavo in obliko vladavine pridržali pravico sporazuma med vsemi sestavnimi deli nove države. Ali moramo to posebej povdarjati?! Mislimo, da tam kjer se kakšno ljudstvo prostovoljne pridruži kakšni novi državi, je samo-obsebi umevno, da mora dotična država upoštevati želje in zahteve pridružujočega se ljudstva. Ne upoštevat njihovih želj in zahtev,- se pravi, jih v tem slučaju smatrati za podjarmljenje, sužnje,, ki morajo služiti izključne le interesom večinskega plemena al; elementa. Postavimo slučaj, da se hoče Mexika združiti z Zedinjenimi državami v Ameriki v eno državno celoto. Ali bi smele Zedinjene države v tem slučaju proti volji mexikanskega ljudstva ukiniti njegovo avtonomijo?! Gotovo ne!
Priznati moramo večinski princip rri sklepanju parlamenta, kjer ne gre za ustavo, temveč za postavodajo v okviru že določene ustave. V tem slučaju predpostavljamo že sprejeto ustavo, ki je od vseh priznana. Tukaj se potemtakem naobračajo načela parlamentarizma, da večina odločuje. AKo se bo sprejelo ustavo, ki bo od vseh priznana in bomo imeli centralni parlament, ne bomo nikdar dvomili o pra komočnosti njegovih oldredb, ki jih' bo sklenil z večino glasov v svojem področju. Sedaj se pa morajo pravice o-srednjega parlamenta in pokrajinskih zborov šele določiti in sicer le potom sporazuma, ne pa po sili večine.
2.	Zakaj smo proti sili večine ?
Tudi ni nič čudno, da se v vprašanju ustave tako krčevito upiramo ti sili večine. V vprašanju ustave gre za avtonomijo in centralizem, gre za pravice posameznih sestavnih delov države in za predpravice ali privilegije centra, pri nas Beograda in plemena, ki tam prebiva. Avtonomistični princip daje vsaki upravni edinici to, kar ji gre po božjem in po naravnem pravu: samoupravo in samoodločbo v svojih zadevah, centrali pa le to, kar nujno potrebuje, da ostane država e,-Sinstvena in enofna. Kot taka je avtonomija najmodernejša ustavna obli-ka, ker najbolj upošteva individualne pravice človeške osebnosti in posameznih enot.
„ Avtonomija je vsled tega geslo na-*,e demokratične (ne demokratske, op. ur.j do be. Centralizem pa po svojem bistvu ne upošteva pravic posameznih jnaiviaualmh posebnosti, ker sovraži rvsako prosto gibanje kulturnih ali gospodarskih enot v državi. Posamez-
F. ž.
Stranka brez časti.
Hujše obsodbe nobeno ljudstvo ne bi moglo izreči nad kako stranico, kakor jo je izrekel slovenski narod nad demokratsko stranko, V Sloveniji ta stranka še 5% glasov ni dobila pri ravnokar izvršenih občinskih volitvah In celo metropola Slovenije, — bela Ljubljana — je vrgla ^demokratsko stranko med staro šaro. Demokratov ni maral Ptuj in jih ne ma,ra naš Maribor. Edino Celje in še nekatera druga gnezda so še za to dobo obdržala demokratsko gosipodstvo. Zdi se nam to tako, kakor če se uš drži kože. Ce se ušiv človek še tako skrbno če.šo, neguje in razkužuje, vendar se še le kaka uš trdovratno drži kože, dokler je končno ne doseže ista usoda, kakor druge uši. In JDS je za slovenski narod res pravcata uš, zajeda, krvoses. Slovenska ^lava, slovensko telo je po večini očiščeno grde demokratske uši, kjer pa se še drži kaka taka posamezna uš slovenske kože, tam bo treba energične kure, da se ta golazen .v Sloveniji popolnoma iztrebi. Demokratske uši so sicer posejale po Sloveniji „samostojne“ gnide, katere so se že razvile v gnezda malih uši, .a sedanje občinske volitve so bile zače-
ni deli države ne smejo imeti nobene svobodne inicijative, nobenih pravic, vse mora izhajati iz edinozveličavne-ga centra. Centralizem zožuje na ta način pravice človeških posebnosti in njihovih skupin, vse to pa v korist — centra. Pokrajine nimajo nobenih pravic, centrum pa vse. Velikanski upravni in gospodarski aparat moderne in centralistično urejene države ima svoj sedež v glavnem mestu. Celo državno, gospodarsko in kulturno življenje se odigrava edinole v cental. Glavna me sta rastejo, postanejo v kratkem času milijonska mesta — vse to pa na račun posameznih pokrajin, kjer zaostaja gospodarsko in kulturno .delo'.
3.	V z g 1 e d i.
Klasičen vzgled za to imamo v Budimpešti, ki je bila nekdaj središče žOmilijonske ogrske države. Pred dobrimi sto leti še majhno pokrajinsko mesto, se je po centralistični ustavi dvignilo do milijonske metropole. Vsi uradi, vse višje šolstvo, gospodarstvo, še celo železniški tarifi so bili tako prikrojeni, da se je ves promet stekal le v glavno mesto. Centralizem je pognal ves razvoj v nezdravo smerr Na eni strani so imeli Ogri le eno milijonsko kulturno centralo, na drugi pa majhna poljedelska mesteca.
Podobne vzglede imamo tudi v cen tralistični Franciji, kjer je Pariz že majhna državica, in v Italiji, kjer se
vzdržuje Rim le kot središče laškega kraljestva in papežtva, Ce bi ne bilo centralizma, bi bil Rim v gospodarskem oziru velika ničla. Centralistično urejeni ste bili svoje dni stara gr.ška in rimska država. Glavno mesto je bilo država. Nobeno drugo mesto ali pokrajina se ni mogla gospodarsko prav dvigniti, ker je vse narodove zaklade absorbiralo glavno mesto.
Iz tega je razvidni), da je centralizem nekaj odijoznega. Posamezne po krajine se vedno branijo, odstopiti svo je pravice centrali. Centralizem seže neposredno v življenje posameznih pokrajin, jim jemlje pravice in si jih — prisvaja. Zato je samoobsebi umevno, da si že iz tega stališča ne sme šte -vilno močnejši del države vzeti dru gemu naravne ali pridobljene pravi -ce, da torej ne sme vladati večinsk princip.
4.	Večinsko načelo — kršitev, svobodnega u družen j a.
Posamezne izrazito kulturne in gospodarske celote v državi imajo že sa moposebi pravico do samouprave. Se
tek one velike kure, ki bo iztrebila še vse ono, kar je demokratskega in samostojnega.
Ce bi ti dve stranki — demokratska in samostojna — imeli količkaj poštenja in časti, bi se napotile lepo ti ho po lastni inicijativi v politični pen-zijon. Nikjer na celem svetu ne boste zasledili dežele, kjer bi tako majhna peščica ljudi, tako borna stranka, kakor je stranka demokratov in samo stojnežev, vladala nad več kot štiri petinami drugače mislečega prebivalst' va, kakor to uganja vladajoča klika v Sloveniji. Ker nima ljudstva za seboj se poslužuje zadnjega sredstva — po* licajidemokratskega nasilja. Počenjajo ravno tako, kaker postopa zdravnik \ skrajnem slučaju; s smrtno nevarno bol nim človekom: brizgne mu strupa pod kožo, da ga še tako vsaj za nekaj ur ohrani dalje pri življenju.
PoMc^deimokraif! Samostojneži!! Stranka brez poštenja sto. Stranka nasilnežev. Hočete vladati, hočete go spodariti nad slovenskim ljudstvom, ki Vas jo obsodilo, zavrglo. Podobni ste ptiču noju, ki v slučaju nevarnosti v-- takne svojo glavo v gost grm, da ne vidi bližajočega se svojega pogina.
več pa imajo pravice do samouprave pokrajine, ki so se popolnoma prostovoljno združile z že obstoječo državno enoto. V sako preglasovanje in kratenje avtonomije, ki se zahteva v okviru e-notne države, pomeni tukaj kršitev — svobodnega udruženja in le zločin nad svobodnim ljudstvom.
- Za vzgled naj nam bo Nemčija!! Ali je Prusija vsilila svobodnim nemškim pokrajinam centralizem ? Po lo -giki „Balkana“ bi pravico do tega go-iovo imela. Saj je Prusija večja, kot vse druge nemške pokrajine skupaj. Imela bi torej to pravico in še večjo, kot Srbi, ki so dosegli komaj s sloven skimi in muslimanskimi uskoki nad-polovično večino. A Prusija tega ni storila! Slišali so se že glasovi za to, a zmagal je trezni pruski politik, ker se je zavedal, da ni dobro, "kršiti pridobljenih in naravnih pravic posameznih dežel.
Poglejmo še v Švico! Tudi v Švici bi lahko številnejši, nemški kantoni vsilili italijanskim in francoskim kantonom centralistično ustavo, ako bi se držali logike belgrajske gospode. Tega še doslej niso storili in Švica je za dovoljna in srečna.
Kakor nemške pokrajine in švicarski kantoni, so se tudi jugoslovanski deli bivše avstrijske države svobodno odločili za Jugoslavijo, s tem se pa ni kakor nismo odrekli , svojim naravnim in pridobljenim zgodovinskim pravicam. Hočemo živeti v novi državi, nočemo lastnih držav! V okviru enotne države hočemo samoupravo, ker je to bistven del naše kulture in pogoj za naš lasten in cele države napredek! Ali beograjska oligarhija tega noče u-videvati ? Misli-li, da smo Slovenci in Hrvati le njih heloti in sluge? Tudi če smatrajo naše pokrajine ža „osvobojene“ kraje, kar pa ni res, imamo pravico do avtonomije. Avtonomija je' moderna in kul urna uredba v državi in vsako ljudstvo ima že po naravnem pravu v gotovih mejah do nje pravico. Ako nočete biti krivični, nazadnjaški in zakrknjeni Balkanci, morate ra čunati tudi z'voljo posameznih pokrajin. Priznamo vam radi,.da bi bili mi Slovenci kot najbolj eksponirani del ’države prvi proti avtonomiji, če bi na kakršenkoli način ogroževala obstoj države. Ako imamo en suvereni vrhovni parlament, . mislimo, da so s tem koristi države dovolj zavarovane. Ce se pa pametni avtonomiji upirate, je to le znamenje vaše politične kratkovidnosti, ozkosrčnega plemenskega e-goizma in strankarskega koristolovst-va. — Dr. J. J,
Absolutizem, kruti centralizem — vam prinaša pogin. Slovensko ljudstvo, našo Slovenijo, ste oropali edino-rešilne avtonomije. Kujete nam verige centralizma. In sedaj dobite plačilo za vaše izdajstvo^ To plačilo bo za Vas grenko in trpko. Bližajo se Vam časi Agro-Merkurja. Vaši Žerjavi, Kodermani, Kukovci, Voglarji bodo postali mal. Njih domišljavost, prešernost in nasilnost dobi svoje plačilo. Žanjice bt do požanjale te prazne klase na slo venski njivi in gospodar jih bo vrgel v Ustnik za steljo.
Ce še poštenost niste popolnoma o besili na klin, izginite sami s političnega površja!
! Zunanja politika gosp. it * Pašiča.
Ob priliki demisije celokupnega .Vesničevega kabineta se je v zunanjem ministrstvu poslovil g. Trumbič in njegov naslednik je postal današnji ministrski predsednik, sivolasi g. Pašič. Sicer je res, da g. Trumbič na zunanjepolitičnem polju ni ustvarjal prav. nikakih čudežev, vsekakor mu pa moramo kot objektivni presojevalci priznati, da je kot iskreni Hrvat in še bolj navdušeni Jugoslovan vodil našo zunanjepolitično barko po možnosti v jugoslovanskih vodah in se skrbno izogibal vsega, kar bi nam v inozemstvu bilo lahko škodovalo. Naj nikdo ne pozabi, da se je imel Trumbič boriti z največjimi težavami baš po razpadu bivše monarhije. Vzpostaviti je moral diplomatske odnošaje med našo in na* sledstvenimi državami, razventega .ga je mirovna konferenca s svojimi, za nas tako pomenljivimi problemi znafne obremenjevala. Da je v Parizu zasledoval umrli poslanik težnje, ki so v gotovi meri oviraie Trumbiča v njegovem delovanju, so ugotovili po Ves-ničevi smrti. Ker so pa imeli „Vesni-či“ v naši zunanji politiki izdatno besedo, ni prišel Trumbič s svojimi širokopoteznimi nazori do veljave.
Ko je g. Pašič sestavljal kabinet, je iz doslej še neznanih vzrokov popolnoma „pozabil“ na dodelitev zuna-nje-politienega portlelja. G.Pašič je moral dobro vedeti, da g. Trumbič ne pripada nobeni stranki opozicije, in kljub temu mu kot nadstnankarju ter prvoboritelju za ujedinjenje ni poveril zaupnega mesta. Dejstvo, da je Pašič nastopil sam kot „namestnik ministra, za zunanje zadeve“, je jasen dokaz, da je preokrenil tudi vso zunanjo politiko naše države v novo smer. Preostaja vprašanje: ali bo novi kurz g. Pašiča dvignil ugled naše države v inozemstvu in v kolikor nam bo koristil v gospodarskem oziru? 2e prva- izjava g. Pašiča nas je potrdila y slutnji, da je novi kurz v naši zunanji politiki za Jugoslavijo kvarnega upliva.
18. majnika t. 1.. je neki poslanec iz opozicijonalne skupine vprašal v konstituanti ministrskega predsednika Pašiča, da-li misli vlada ustanoviti po sebni parlamentarni odbor, ki naj bi pretresel vsa, zunanjo politiko se tikajoča vprašanja. G. Pašič je na to vprašanje odgovoril, da vodi naša država skupno zunanjo politiko z onimi državami, ki so bile z nami v vojni, In da moramo torej vsako večje vprašanje rešiti v sporazumu z zavezniki. Svojim lastnim očem nismo verjeli, ko smo čitali v časopisih to vest. Doslej še v nobeni parlamentarni državi, koder niso gazili in teptali ljudskih pravic, ni imel minister za zunanje zadeve v pogledu zunanje politike prostih rok, samo v naši državi se je našel minister, ki hoče s pomočjo tame diplomacije zadovoljiti syojim posebnim težnjam. Odgovor g. Pašiča gotovo ni zadovoljil poslanca, ki je v imenu svojih volilcev zahteval predložitev računov. Mirno pa trdimo, da je vzbudil, oziroma mora vzbuedti Paši-1 čev odgovor ogorčenje vsega naroda.
V parlamentarnih državah obstoja navada, da obveščajo ministri zunanjih zadev državne zbore v zanimivih in izčrpnih ekspozejih o razmerju uo sosednih držav s posebnim ozirom na gospodarske odnošaje.
Ce g. Pašič tega ni storil, mu ne ■zamerimo, ker ga je notranja politika popolnoma „okupirala“ in ker goji za enkrat samo eno željo: čimpoprejšnjo rojstvo centralistične ustave. 2alos;no pa je dejstvo, da izjavlja naš zunanji minister — v tem slučaju g. Pašič — y. 6asu najhujšega gospodacskega pritiska od strani zavezniškega veleka-pitalizma, „da moramo vsako večje vprašanje rešiti y sporazumu z zavez tiiki,“ Najvišji uradnik naše nove države izjavlja prav brezvestno, da so edinole pariške direktive merodajne za odnošaje, ki naj jih vzpostavi naša vlada med našo in sosednimi državami.
Ne glede na to, da so jugoslovanski petrolejski viri last amerikanskih družb, ki so se pod vsemogočnim vodstvom „kralja petrolejskih virov“, g. tockefeller-jem, , ^družile v mogočni sindikat, ne glede na to, da prehaja rudnik za rudnikom naše „svobodne“ države v nenasitno žrelo medzavezni-iškega velekapitalizma, nam veleva u-gled in čast naše nacijonalne države, da zahtevamo Čimprejšnjo revizijo naše Zunanje politike, N kakšnem protislovju z dejansko resnico so vendar ©inične vesti liberalnega časopisja „o gospodarskem razmahu naše države v .sedanji dobi“, ko nam pa objektivno •časopisje poroča, da se nemški milijarder Hugo Stinnes polašča listih velikanskih kompleksov naših šum, ki naj bi državi služile v svrho primerne eksploatacije.
Iz navedenega je razvidno, da o maši narodni osamosvojitvi tako dolgo ne more biti govora, dokler naša centralistična vlada dovoljuje medzavez-miškemu velekapitalu pravo izkoriščanja naših pri rodnih zakladov. Dovolj oas je okrnila Italija, ki spletkari ravno sedaj najhuje v vprašanju doue-
Ij.ve baroške luke. Odstop dr. Ninči-pa je zopetni dokaz, da bomo tudi v tej delikatni zadevi prikrajšani, v Dr. Ninčič je bil predsednik naše delegacije za trgovinska pogajanja z Italijo.) Vlada vzdržuje v Beogradu dragoceni dopisni urad, ki naše javnosti še do današnjega dne ni obvestil o posameznih fazah teh pogajanj in radi tega so zopet ne smemo čuditi, če nas kratkovidnost Pašičeve vlade osreči z Rapallom št. П.
Bilo bi zares umestno, da se zavzamejo. pereče revizije dosedanje zürn an je politike predvsem tiste politične skupine, ki podžigajo svoje strasti v brezplodnih' notraflje-politdčnih bojih' * T o delo bo — to zatrjujemo z vso sme iostjo — brezuspešno, ako ne bodo u-pošleVali obupnega klica gospodarsko zasužnjenega naroda: „Doli z medm-vezniško kuratelo! “ Te besede so sicer „glas vpijočega v puščavi“, vsekakor se nam je pa zdelo potrebno, da opozorimo merodajne činltelje pred 12. uro na pogibelj, ki preti naši mladi državi.	M. G.
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS.
Ker je konstituanta o d -% o d e n a radi turških praznikov do petka, zboruje sedaj ustavni odbor, Na teh sejah imajo seve glavno besedo centralistično prešinjeni vladinov-ci, ki odklonijo vsak še tako pameten pcedlog od strani opozicije k izpre-i membi raznih ustavnih členov. Celotna opozicija bo kmalu uvidela, da je njen klic nazaj k pameti in zahtevam ljudstva bob ob steno v konstituanti in ustavnem odboru teh bo sledila Narodnemu klubu in komunistom.
Naši ministri imajo baje vsaki dan svoje seje, samo do nobenih sklepov ne pridejo, ker manjka sedaj eden, 'drugič dva in v teh' dneh slučajno Kar trije ministri, ki so na — aeajžati.
Rumunski zunanji mini. s t e r je ostavil dne 7. t. m. Beograd. Naš dvor ga je seve za njegov peset odlikoval z zvezdo KaragjorgjeviČev I. razreda, Kaj so pa sklenili naši gospodje ministri in g. Jonescu, o tem se-
ve po običajni navadi naše vlade ne bomo nič zvedeli.
Trgovinska pogajanja med nami in Lahi so po mnenju demokratskih poročil uspela toliko, da je dosežen sporazum v vseh spornih v-prašanjih, izvzemši najvažnejša: ka -botaže, ribolova in reške plovbe. To so pa itak glavna vprašanja in če padejo ta v vodo, potem so bila vsa pogajanja brezuspešna.
ITALIJA.
Laško časopisje je spustilo zadnje dni v javnost vest, da je sklenjen med Italijo in našo kraljevino popolen sporazum glede baroške luke. Po. teh vesteh bi Baroš in Reka postala ena pristaniška enota, v kateri bi imele enake pravice: Italija, Reka in SHS. Uvoz in izvoz vseh teh treh držav bi bil neomejeno prost. Poroča se tudi, da je zgoraj omenjena pogodba med Jugoslavijo ter Italijo Гodpisana za 'dobo 99 let- V reško-ba-roški zadevi skupne administracije se vodijo šele pogajanja med nami in I-talijani za dobo 12 let. Pa kljub dejstvu, da pride tudi do ravnokar omenjene pogodbe, ostane baroško prišla -ruško ozemlje pod .jugoslovansko su -'verenncio.
Politična poročila.
p Županska volitev v Ljubljani.
Izid županskih volitev v Ljubljani je pričakovala vsa Slovenija z velikan -sko nestrpnostjo,* Kakor znano, so dobili demokrati v Ljubljani ob priliki občinskih volitev 18 mandatov, SLS 10, NSS 8, Kom. 0, Soc. dem. 5 in SK.S 1 mandat. Novoizvoljeni odbor se je konstituiral dne 8. t. m, ob 5, liri popoldan. Prvi seji je predsedoval kot najstarejši član odbora g. Jeglič (SLS). Glavni boj se je vršil m'ed kandidatoma JDS (dr. Triller) in NSS (g. Pesek), V prvem glasovanju so oddali demokrati svojih IS glasov za dr. Trillerja, odborniki SLS svojih 10 in narodni socialisti svojih 8 pa za g. Peseka. Komunisti in soeija-listi so oddali svoje glasove komuni -slu Vencajzu, Nastala je sledeča slika: dr. Triller 18 glasov, g. Pesek 18 in g. Veneajz 11 glasov. Edini odbornik SKS je oddal prazen listek. —
V	drugem glasovanju je dobil dr. Triller 19 glasov (13 JDS in 1 SKS), g. Pesek 19: in g. Veneajz zopet 11 glasov, V tretjem m odločilnem glasovanju je dobil dr. Triller 19, g. Pesek pa ostalih 28 glasov. Kor znaša število Ijiiiblj an škili odbornikov 48, je bili g. Pesek s 4 nadpobvičnimi glasovi izvoljen za. župana naše slovenske prestoliee, bele Ljubljane. Pri volitvi podžupana je bil izvoljen soci-jalni demokrat dr. Perič z 29 glasovi. Užaljeni demokrati in samostojni pod repniki so oddali 19. praznih glasov nie. Volitev ljubljanskega župana je še v drugem oziru velikega pomena.
V	Ljubljani razpolaga občinski odbor s kapitalom, naloženim v Mestni hranilnici. Liberalci so za časa svojega gospodarstva na magistratu svoječas-no vzeli iz Mestne hranilnice 200 milijonov kron in naložili ta denar v Jadransko banko. Žerjav je na ta način prav lahko podpiral svoje „Jutro“1 in razentega so nemoteno operirali z v jadranski banki naloženim kapitalom-Novi odbor sedaj lahko zahteva, da demokrati vrnejo tistih 200. milijonov v blagajno Mestne hranilnice. Boj za ljubljanskega župana je bil hud, mi smo pa z izidom prav zadovoljni. Posebno nas veshli, da pripada novoizvoljeni župan stranki, Id se bori z SLS skupno proti centralizmu in po-licajdemokraciji- Upamo, da bo g. Pe' sek s svojim delom za blagor ljubljanske občine zadovoljil tudi stranke, ki so mu poverile to eminentno mesto,
p Jugoslovanski klub je v svoji plenarni seji dne 7, t. m. sklepal o stališču, ki ga bo zavzel glede oddelka o notranji ureditvi države, kakor jo predvideva ustavni načrt Pašičeve vlade. Nekemu novinarju je izjavil ugledni član našega kluba, da bo Jugoslovanski klub zapustil konstituanto, ako vlada ne bo zadovoljila njegovih zahtev.
p Akcija poslancev Jugoslovanskega kluba. »Jutarnji list« poroča iz Beograda: Vsi poslanci dr. Koroščevega kluba (razen dr. Dulibiča) so odpotovali v Osijek, kjer so prisostvovali seji tamošnjega odbora Hrvatske ljudske stranke, ki se je vršila dne 5. t. m.
Nato so se razšli na vse strani, da izvedejo med ljudstvom najširšo agitacijo proti vladni večini in njeaem ustavnem načrtu. Mišljenje hrvatskega ljudstva bo za nadaljno taktiko Jugoslovanskega kluba merodajno.
p Prosvetni poverjenik bosanske pokrajinske vlade- Stefan Gigjič jo izstopil iz demokratske stranke. Po izstopu iz stranke je seve moral takoj tudi iz vlade, da ne bi preveč trpel policajdemokrat.-ki režim. Njegovim naslednikom je bil lakoi imenovan demokrat srednješolski nadzornik Kosta Krčmanovič,
Pnevne vesti.
d Slovenske demokrate, je sedaj najbolj strah dejstva, ker se bo Ljubljana gotovo izjavila za avtonomno Slovenijo. To bodo gledali v Beogradu srbsko hrvatski demokratje, ker se je podrla v Sloveniji zadnja demokratska trdnjava — bela Ljubljana!
d Dvojni udarec. Dvojni udarec je zadel ljubljansko policajdemokracijo. Prvi poraz je izvolitev novega župana, gospoda Antona Pesek. Drugi udarec je zadel ravnatelja Jadranske banke, g. Praprotnika, ki je že odstavljen. »Odstopil« je tudi drugi ravnatelj, gospod dr. Kavčnik. Najbolj tepena pa sta Žerjav in Tone Kristan. Tretji udarec pa pride tedaj, ko bo občinski odbor dvignil 200 milijonov iz »Jadranske« in jih bo ponesel nazaj v mestno hranilnico, kamor spadajo. Ljubljanskim poli-cajdemokratom, posebno še gospodu dr. Žerjavu, pa čestitamo najprisrčneje Г d Ljubljana je prodana avtonomistom, to dejstvo ponižno konštatira zadnji ata »Narod«.
d Zadnji celjski grof in nobeden več — mi pa danes beležimo: Zadnji ata Tavčar in nobeden več!
d Značilno — zelo značilno! »Narod« od 10. t. m. piše: Vsi napredni in narodni elementi so bili prepričani, da je za vedno odklenkalo klerikalizmu v slovenskih deželah in da je za vedno odstranjena možnost, da bi v slovenskem javnem življenju še kdaj igrali vidno vlogo klerikalni življi. Toda ti računi so bili napačni, kakor je dokazala včerajšnja volitev ljubljanskega župana. — Pa še pred kratkem je ravno »Narod« pisal o obcestnem prahu, v katerem se baje valja klerikalizem. Vse-kako je odkrito priznanje »Naroda« značilno.
d Veselje nad izvolitvijo ljubljanskega župana. Ob priliki izvolitve gosp. Peska ljubljanskim županom, mu je ljubljansko občinstvo priredilo velike in prisrčne ovacije. Na tisoče ljudi se je zbralo pred stanovanjem novega župana. Vzklikanja in veselja ni hotelo biti konec. Po 8. uri zvečer je prikorakala železničarska godba z veliko trobojnico, kar je dvignilo obče navdušenje do vrhunca. Na vsestranske in viharne zahteve se je pojavil novi župan pri oknu svojega stanovanja ter nagovoril zbrane množice. Pred in po govoru je igrala godba. Ko je godba doigrala ,Lepo naša domovino1, se je velikanska množica formirala v veliko povorko, ki je krenila proti glavnemu kolodvoru. Cela Ljubljana (razen policajdemokracije) se je radovala, da je ko.nec liberalnega gospodarstva na ljubljanskem magistratu. Zmagala je pravica nad krivico.
d Nad 50 občin Slov. Štajerja je že do danes poslalo izjave za avtonomijo Slovenije. Največ jih je dosedaj iz ljutomerskega okraja. Izjave se naj pošljejo na Tajništvo Slovenske Ljudske stranke v Mariboru, Cirilova tiskarna.
d Zopet iz žepa davkoplačevalcev. Gospod glavni policajdemokrat prosvetni minister Pribičevič je podaril iz državne blagajne 10 Sokolom, ki so šli gledat v Lilj na Francosko telovadbo Francozov 100.000 dinarjev. Ta tako obilno od države obdarovana sokolska desetorica je potovala tri dni v Lilj, vračala pa se je cele tri tedne, dokler ni porabila celih 100.000 dinarjev državnega denarja. To poroča beograjski »Balkan« od 4. t. m. Sokoli bodo obhajali letošnje Vidovo v Osijeku in je vsakemu izletniku obljubljenih 500 dinarjev državne podpore. Ta sokolski Dolet bo stal davkoplačevalce najmanj 20 in pol milijona kron. Pri takem res nepotrebnem trošenju državnega denarja se pač ne smemo čuditi, da so davki vsak dan večji, sokoli takorekoč tekmujejo, kako bi veseljačili na državne stroške, seve pod masko utrditve državne ideje in pod zaščito policajdemo-kratske prosvete. Zakaj neki gleda g.
minister mesar Pucelj tako početje gospoda kolega Pribičeviča tako mirno ?
d Kake pojme ima minister du Kukovec o kmetskem delu? Ob priliki, ko je govoril naš poslanec Roškar v konstituanti, je izustil g. minister so-cijalne politike dr. Kukovec mnenje, da dela naš kmet v zimi samo 2 uri na dan. Tako malo menda delajo naši policajdemokratski ministri, ne pa slovenski kmetje, izvzemši Ureka, Mrmoljo in šnopsarja Drofenika. In naš minister socijalne politike je tako slabo poučen o delavnem času našega kmeta — žalostna nam majka!
d Slabostojni minister Pucelj goni naše kmetske delavce v Makedonijo. Ko je povdaril naš poslanec Roškar v zbornici dejstvo, da se izseluje veliko število našega kmetskega delavstva radi slabega gospodarskega položaja iz Slovenije, je zaklical minister Pucelj: »Pošljite jih v Makedonijo!« G. samostojni minister nima do našega kmetskega delavstva toliko ljubezni, da bi ga rad preselil v Macedonijo, da tamkaj pomre vsled skrajno za nas Slovence neugodnih klimatičnih razmer. To je pač prav samostojni smisel ze bedno stanje našega kmetskega delavstva!
f Zopet je posegla ledena roka
smrt med vrsto naše mlajše duhovščine in nam ugrabila 8. t. m. ob 7. uri zvečer v mariborski bolnici ležečega č. gosp. Jožefa Vrečko, ki je še pred kratkem služboval kot kaplan pri Sv. Benediktu v Slov. goricah. Rajni se je rodil 15. marca 1 s90 v Zabukovju in je bil posvečen 1913. Služboval je kot kaplan na Remšniku od koder je šel k vojakom. Po končani vojni je kaplanova! pri Sv. Juriju ob Ščavnici, v Starem trgu pri Slovenjgradcu in pri Sv. Benediktu v Slov. goricah, kjer je obolel na vnetju rebrne mrene in iz te bolezni se je razvila takozvana nagla jetika, ki mu je ugasnila luč življenja. Pogreb rajnega Jožeta se je vršil danes v petek. Mlademu duhovnemu tovarišu svetila večna luč!
d P. n. čč. gg. duhovnikom javimo, da je tiskarna sv. Cirila izdala nov oficij sv. Efrema, ki se rabi 18. junija, v posebni lični izdaji, ki stane s poštnino vred 2 K.
d V obmejni Kaplji je ustrelil
dne 7. t, m. finančni paznik Borim iz> zivajočega Martina, Grubelnika. V, sredo, dne 8. pa se je Boviia ustrelil sam, najbrže iz strahu pred kaznijo^ Obmejna razburjenost je velika,.;
d Nekaj o policaj demokratskem potepušlv«. Mariborski javnosti je Se gotovo \ živem spominu oseba od dr. Pfeiferja mastno plačanega, a brezdel nega mariborskega kulturnega rele renta v osebi dr. Ivana Laha. Brezposelnega kulturnega referendarja g. dr. Laha je odslovil bivši vladni komisar dr. Leskovar, G. Lah se je nato po svojčas v „Delaivcu“ objavljeni navadi ..pojavil sem se“ res pojavil v Ljubljani, kjer je nastopil suplenturo. G, Lah si je seve v svoji policajdemokratski nadutosti domišljal, da mu bo šolska oblast radi njegovega kulturnega pohajkovanja spregledala prole-sorski izpit in ga nastavila v najmanj -VIII, Činovni razred. Ker pa se to ni zgodilo in bi se g. „pojavil sem se“ vendarle bil moral podvreči izpitu, se je začel zaganjati po demokratskih IR stih v nedolžne osebe, ki so dosegle z marljivostjo tudi univerzitetna mesta. Ker mu tudi ti napadi niso prinesli iz* pregleda izpita, je začel psovati vse kulturne delavce, ki so se podpisali že svojčas za avtonomno Slovenijo. No in efekt Lahovih „kulturnih“ izjav — proti avtonomistom je bil njegov po gon iz Slovenske Matice in „Društva slovenskih leposlovcev.“ G. dr. Lah' je danes iz vseh poštenih društev pognan suplent, kateremu ne preostaja drugega, nego — „pojavil sem se ‘ v Skoplju (ker je centralist), kjer mu mogoče gospod Pribičevič spregleda izpit.
d Naš kralj Peter obolel. Iz Beograda se poroča, da je naš kralj Peter obolel na pljučnici. S početka se je zdelo, da utegne bolezen biti usodna za sivolasega vladarja. Toda zdravstveno stanje se je kmalu zboljšalo. Vesti, ki so se širile po Beogradu, da je kraljeva bolezen opasna in da je bil regent Aleksander brzojavno poklican iz Londona, so se hvala Bogu izkazale kot neresnične. Kraljeva bolezen je le rahlega značaja in ni nikake nevarnosti za njegovo življenje.

SO. Junija 1921.
' >шнпммшвшнштмшшииш
d Regentova ženitev. Bolgarski listi javljajo, da se bo naš regent zaročil' z vojvodinjo Orleansko. S to, zvezo bi prišla naša dinastija v zvezo z bolgarsko, ker je babica sedanjega bolgarskega kralja Borisa rojena princesa Orleanska, hči Lousa Philippa vojvode Orleanskega.
d Romarski vlak k Mariji Pomagaj na Brezju se priredi dne 11. in П2, julija za polovično ceno. Kdor se hoče romanja udeležiti, se naj oglasi vsaj do 21. junija pri svojem dušnem pastirju in plača 20 K za legitimacijo P. n. gg. dušne pastirje pa vljudno prosimo' da denar in prijave skupno pošljejo vsaj do 24. junija t. 1. na na slov: Romarski odbor v Mariboru, Cirilova tiskarna. V Mariboru se spre« jemajo prijave tudi v upravmštvu Slov. Gospodarja v Cirilovi tiskarni, kjer se bodo pozneje dobile tudi legitimacije. Kdor bi si legitimacijo' sam posebej naročil, mora priložiti za priporočeno pismo G K, Ker je poštnina enako visoka za pošiljate v ene legitimacije kakor za 20 ali GO, zato sle naj legitimacije naročijo skupno. — Romarski odbor.
d Trošarine na vino kmetskim vi liOgradnikom ni treba plačevati. Dacarji v Mariboru, na Pesnici in še po nekaterih drugih krajih so'kar na lastno roko pobirali trošarino od vina za domačo potrebo tudi pri kmetskih .vinogradnikih, Poslanec fclov. ljudske stranke dr. Hohnjec se iö pritožil v imenu prizadetih. Delegacija linane v ’Ljubljani odgovarja dr, Holmjecu s pismom z dne 4. junija t. L, da so da carji pomotoma pobirali trošarino in da so dobili sedaj naročilo, da tega ne smejo uganjati. Vsak, komur so dacarji iztirjali trošarino na vino izza, 1. decembra 1920, nai vloži vsak posebej prošnjo za povračilo plačane trošarine. Prošnje je nasloviti na de tegacijo ministrstva hnanc v Ljubljani. Sitne dacarje, ki na ta način sitnarijo pri naših vinogradnikih, pa takoj naznanite s potrebnimi podatki na Tajništvo SLS v Mariboru,
d Za šolsko mladino v Jarenini.
V nedeljo, dne 12. t. m. ob 16. (4) uri uprizori pevsko društvo ,Obmejni zvon* dz Šent lija v Slov. goricah v Jarenini priljubljeno spevoigro «Kovačev študent». Čisti prebitek je namenjen revni jareninski šolski mladini.
d „Mi Srbi smo zrušili dvoje cesarstev!« Te besede je zapisal srbski publicist Krsta Cicvarič v Beogradski dnevnik od dne 5. t. m. Tega pač sicer resni g. Cicvarič najbrže sam ne verjame. — »Bojkotirajmo Hrvate — separatiste, tirajmo jih brez milosti . . .« Tudi to je iztrobental omenjeni Cicvarič. Torej še bratomornega boja ni zadosti?!
d Razpisana tobačna trafika. Razpisana je do 1. julija 1.1. oddaja tobačne trafike in zaloge v Mozirju v Sav. dolini, Tozadevni natančnejši pogoji se izvejo pri finančem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru ali pa pri okrajni u-pravi finančne kontrole v Celju,
d Železen drobiž veljaven. Delegacija za finance v Ljubljani objavlja uradno, da so prejele vse državne blagajne nalog, da morajo železen kovan drobiž po 20 vin. bivše avstro-ogrske
Čudna sprava.
£Iz kmetskega življenja)?
I „Bog daj dober dan! “ S temi besedami Je pred leti stopil v odvetniško pisarno dr. Prvaka postaven kmetič, У zadregi ie mečkal klobuk v rokah in se plaho oziral po sobi«
„Pozdravljen!, oče! No, sedite le pri nas, sedite! Kaj pa. ste nam prinesli novega?“ je vprašal sladko dr« Prvak.,
In kmetič je pripovedoval na dolgo in široko o svoji zadevi, pri tem je z rokama mahal na vso strani, odvetnik pa se je nasmehljal, on je že poznal svolje ljudi. Njega je kratkočasila sporna -zadeva io tudi to, da kmetič toll zaupa v njegovo pravniš _ ko vsemogočnost.
Stvar pa je bila taka le: Ob meji, ki je ločila njivo Simona Drašaka — lako se je imenoval kmetič — od nji. T0 njegove sosiede, Zorjanove Polone, je stala stara jablana. Ob času žetve so bujne in mične žanjioe obeit posestnikov včasi složno počivale pod njeno senco in prepevale veselo pesmi, da se je daleč razlegalo taka so že naša dekleta! Ali tisto Veto je Polona
monarhije po vrednosti 20 vinarjev zopet prejemati.
d Vzpostavitev železniškega pro-Maribor—Celovec in Spiljo—Radgona —Ljutomer? „Jutro“ javlja, da je пан še beograjsko ministrstvo sautiruöjja odobrilo sporazum, ki je bil svojčas sklenjen v Celovcu med našimi in avstrijskimi delegati radi prometa na progah: Maribor—Celovec in Spilje— Ljutomer. Po tem ministrskem odo -brenju bo baje zopet otvorjen promet na ravnokar omenjenih progah« V Beo gradu so zopet napravili račun brez krčmarja — nemšfcoavstrijskega Bau. e-nbunda, ki bo zopet rekel: Jok! m prometa ne bo. Naša slavna slovarska vlada pa se zopet ne bo upala, da bi ukrotila nemškoavštrijska naei-jonalne prenapetneže z oboroženo sUo in energičnim nastopom, Beograd ima energijo in smisel za nakup turških glasov ter ministrov* ne pa, da vpo -stavi spoštovanje sklenjenih pogodb one strani, tako pritlikavega, soseda kot je Avstrija!
d Nemška oholost. Listi poročajo, da je nemško-avstrijski zvezni pred sednik dr. Hainisch ob priliki svojega obiska v Celovcu Obiskal tudi razne kraje na Spodnjem Koroškem. Z dr. Arthur Lemischem sta se skupno poaala na Jezerski vrh, da si ogle -data jugoslovansko mejo. Naše tamoš-nje finančne stražnike je vprašal, če so vojaki, kar so pa ti seveda zani -kali. V raznih krajih je imel dr, Ilai-nisoh tudi razne nagovore. V Železni Kaplji je naglašal, da Jugoslovani ne bodo prav nikdar stopili na železno -kapeljska tla. Vsekakor zelo oholi gospod, ta nemškoavštrajski predsednik dr. Hainisch!
d Proti ženski modi. Mestni magistrat v Chicagu je odredil stroge kazni proti pretirani ženski modi Pro zorne nogavice, prekratka krila in gole roke se bo kaznovalo s 10 do 200 dolarji. Policija je dobila nalog, da prične v tern smislu takoi z uradovanjem. Istočasno se bo delilo brošure proti nenravnosti.
Vozni red, ponatis iz „Straže“ , dobi se v trgovini tiskarne sv. Cirila:, komad po 20 vinarjev.
Iz Ptuja.
pt Polieajdemokratje za Žide in Nemce. Iz Ptuja smo prejeli tale obvestilo: Po dolgem, mukapolnem delu se je na videz vendar posrečilo, prepričati okrožni agrarni urad v Mariboru, da ljudje kakor žid Gumpert, ne spadajo v naše kraje in je bil isti pred menda 14 dnevi odslovljen in ž njim vsa njegova družba, ki seje pač zadosti grdo obnašala in izzivala okrožni agrarni urad v Mariboru. Tembolj se čudimo, da se Gumpert, ki bi bil imel že davno izročiti svoje posle in se potegniti tja, kamor spada, nabrže pač v bivšo Galicijo, še vedno tukaj potika, ne da bi pristojne oblasti temu nadležnemu inozemcu pokazale pot čez mejo. Jeli pa morda res to, kar se govori po našem kraju, da je gospod poverjenik agrarne reforme v Ljubljani sedaj še celo umaknil pred tem zidom in njegovo družbo in hoče preklicati vse
pustila sadje obrati. Mali korbič kislih in trdih lesnjač je bilo vsega, kakor se je pozneje izpričalo pri prav -di. In zaradi tega je prišel Simek k dr. Prvaku, ki je v malo dneh potem vložil pri sodniji na dveh polah napisano obtožbo zaradij motenja posesti.
In od tistiiimal se je k pravdi zavoljo jablane pridružil celi kup drugih postranskih pravd med sosedom in sosedo: (tu radi meje, ali zaradi o-kapa (njuni hiši sta stali tikoma), tu zaradi kakega drugega nepostavnega, pmsvojevanja, ali jablana je bila vselej središče vsega tega pravdanja.
„No, kako daleč srno s to jabla -no?“, je Simek vpraševal pri vsakem svojem obisku odvetnika. In. navihani doktor Prvak je vsako novo postran -sko pravdo Simeka s sosedo začenjal! s tem, da je vzel polo papirja in v sredino napravil piko ter dejal: „Torej, tukaj stoji jablana , -« * in tukaj na desno“ itd.
„Naj stane, kolikor hoče! Le ji, g. dohtar, dobro podkurite, napravite ji le veliko stroškov!“
Ni bilo čuda* da je Simek svoji sosedi želej vse hudo« Vdovec je bil in še ne prestar, brez otrok in lepo
svoje ukaze in morda celo zopet osebno vzpostaviti v vse časti Žida in nemškega hujskača Gumperta inkonsorte? Koga pa se bojite gospod poverjenik? Se morda umikate pred jugoslovansko tovarno za čevlje in priznanim zaščitnikom židovskih Nemcev? No, potem pa dobro. Kar velja za tujce, bo pač še bolj prav za nas domačine, kaj ne, gospoda? Nekaj pritisniti morajo naši dohtarji, pa uradi takoj popustijo. Saj vendar za nas ne bo druge mere! In gospoda Ambroža ste tudi vi gospod poverjenik vpostavili, kaj ne? Pa ne veste, da ta velerodnemu grofu Jožefu Herberstein von und zu Proskau, Freiherr von Neiperg und Gutenhaag, Herr von Lebochovitz etc. etc. ni po volji? Saj je Slovenec in razume svoje stvari, toda kaj mar za to?! V Gornjem Ptuju že sedi zopet nek človek, s katerim boš pač zamanj poskusil slovensko besedo spregovoriti in ta bo g. Ambroža že zopet proč spravil! Vsaj ga je vpeljal dr. Fermevc, ki baje tudi slovenski govori.
pt Slovensko pevsko društvo v Ptuju priredi dne 11. t. m. ob 20. uri pod vodstvom gosp. pevovodje Ferdo Frasa v Društvenem domu koncert z zelo izbranim sporedom. Čisti dobiček je namenjen revni mladini. Preplačila
pt Pobegnil je. Dne 2. junija rano zjutraj je pobegnil od svojih rediteljev 14 letni deček, dijak I. razr. meščanske šole, imenom Ivo Čač. Imenovani' nosi sivo obleko, ima rujav plašč in mal ročni kovček ter hodi razoglav. Govori nenavadno hitro in v primorskem narečju. Izvestitelj naj ga javi — proti odškodnini — na naslov: Franc Lenarčič, Ptuj, ali pa najbližji orožniški postaji.
Iz Maribora.
d Himen. Poročil se je g. Josip Priol, strokovni učitelj na mariborski vinorejski šoli z gdč. Milico Ribarič. Bilo srečno!
d Volitev župana v Mariboru se
bo vršila v pondeljek, 13. junija 1921 ob 18. uri v mestni posvetovalnici. Navzoč bo tudi vladni zastopnik. Ker je posvetovalnica za 40 občinskih svetnikov razmeroma mala bo za občinstvo določeno omejeno število vstopnic. Na dnevnem redu nrve seje bo samo volitev župana in podžupana. Slov. ljudska stranka ima 7 občinskih svetnikov in sicer: dr.Jos. Leskovar, Anton Krepek, dr. Karel Verstovšek, dr. Anton Jerovšek, Franc Veronek, Franjo Žebot in Vekoslav Filipčič. Klub občinskih svetnikov SLS se je tako-le sestavil: Načelnik dr. Leskovar, podnačelnik dr. Jerovšek, tajnik Vek. Filipčič. — Izid volitev bo razglašen takoj po končanem glasovanju. Občinstvo bo zvedelo o izidu okoli 7 ih zvečer.
d Volitev ljubljanskega župana je odpravil najboljši mariborski dnevnik „Tabor“ med dnevnimi noticami v 10 in pol vrstah. Koliko vrst bo neki po svetil mariborski volitvi župana,? Gospodi krog „'Tabora“ postaja vroče . . no- pa saj je junijska vročina in de -mokratski gnoj se suši.
d Dr. Kodermanov rekurz proti občinskim volitvam v Mariboru je de-
posestvo je imel. Lahko bi bil zadovoljen, ali nemila usoda mu je prisodila ravno Polono za sosedo. Ta mu je grenila življenje. Mejil je ž njo in njemu se je zdelo, da se mu vse posmehuje, kar je bilo njenega posestva: njena gostilna,! njen plot, njena živina, najbolj pa je bil jezen na, njenega petelina* ko je kikirikal,. In Simek se je večkrat priduševal, da bo moral zavoljo Polone vse prodati in oditi v Ameriko, da je že sit teh pravd da je ta ženska prava vragulja, da je zavoljo nje umrl njen rajnki mož in da bi lahko o njej pripovedoval stvar ri. ki bi poslušalcem napravile kurjo polt na telesu.
Nekoč je vnovič prišel. Odvetnik je zopet napravil na papirju piko ter rekel: „Tu stoji torej jablana . *
„Stala je! “ je popravljal Simek «
- Tu moramo omeniti, da je nekoč po noči strela razčesnila staro jablano s ali pravda se je vršila vziic temu dar Ije, za pravdo je jablana zmirom še stala.
Med tem pa je nekdo iz Polonina družine podrl dva kola v Simekovem plotu. Zavoljo tega je torej hotel Simek vložiti novo tožbo zoper Polone i Dr. Prvak je takoj spisal založbo in
STRAST J
želna vlada zavrnila kot neutemeljen« Ko smo slišali, da je priziv kot prvi podpisal dr. Koderman, smo že na -prej vedeli* da iz moke tega prazne -ga klasa ne bo kruha. Kdo bi se neki tudi oziral na „razloge“, ki *ili navede v rekurzu kak dr. Koderman . Kdo je ta mož? Domišljav, ošaben, najbolj moder, največji atlet v veletoču itd. itd. Dr. Koderman stopa ošabno po Mariboru kot stoji pražen klas na njivi. Edino On, le On in samo. On se čuti poklicanega, da diktira, da poveljuje, da uidi veliko hi malo politiko. In srečnega se štete celo volk modrijan prof. Voglar, če sme roko v roko hoditi s tem velmožem. Čestitamo g. dr, Koderman k „sijajnemu“ uspehu!
%
d Dr. Koderman proti policijskemu nasilju. Najobsežnejši mariborski poli-cajdemokrat dr. Koderman izraža po mariborskih javnih lokalih mnenje, da je sedanji policijsko vohunski teror nekaj neznosnega. Lepo priznanje, g. Koderman! Kot hvaležnost za to od ■ krito policajdemokratsko. obsodbo sedanjega režima zagotavljamo gospodu Korlu, da mu bomo spregledali marsikaterega njegovih najbolj vrtoglavih veletočev.
d Stanovanjski valpet Voglar, kje
si? V Mariboru se še vedno sprehaja po drevoredu sob bivši, samski in danes v Mariboru brezposelni bančni ravnatelj Toman. G. Toman ne opravlja prav nobene javni koristi služeče službe, ampak je čisto navaden zračni inžener. Tega g. demokrata pa ne vidi g. Voglar, da bi mu skrčil stan na 1 samcu potrebno sobo. Bratstvo Voglar-Toman mora prenehati, sicer bo sledil g.Voglar predniku Vidmarju, ki bo še tudi polagal račune o svojem prevelikem stanovanju, katerega se je polastil svojčas nasilnim potom. Demokratska pšenica ne bo letos dozorela, tega dejstva se mora zavedati tudi mariborska polieaj-demokracija!
d Na račun mariborske stanovanjske komisije. Prejeli smo pritožbo, da išče stanovanjska komisija stanovanja predvsem pri malih hišnih posestnikih v Studencih. Toliko bi pa gospodje na stanovanjskem uradu že morali vedeti, da so posestniki teh eno-ozir. dverodbinskih hiš ponajveč revni delavci. Obenem tudi svetujemo, da se poveri pregledovanje ozir. popisovanje stanovanj vljudni in dostojni osebi, ne pa človeku, ki bega revne stanovalce s svojim surovim in birokratičnim nastopom. Apeliramo na »socijalni čut« gospode na stanovanjski komisiji, ki naj blagovoli zasegati stanovanja tam, kjer imata dve osebi po 3, 4 ali celo 5 sob na razpolago. Ne mrcvarite revnejših slojev, ako se hočete prištevati med demokrate!
d Opozarjamo našo javnost im da nošnji umetniški večer Polbovška in Kogoja v našem Narodnem gledišču. Ta večer bo nudil povsem nekaj novo presenetljivega:, recitacijo zbirke pesnitev „Človek z bombami" s spremijo vanjem glasovirja. Dolžnost naše javnosti je, da nocoj napolni gledišče z obilnim obiskom in pokaže zanimanje za našo slovensko izvirno novo umetnost.
svetoval Simeku, naj kola pri miru pusti ležati ob plotu, dokler, ne pride komisijon in vsega pregloda.
„To hfe gre več, g. dohtar!“ je ra kel Simek*
„Zakaj pa ne?“
„Ker teh kolov tam ni več! Jaz. sem pred tednom ujel Poloninega pe, telin a, ko je skoz luknjo v plotu prišel na mojes dvorišče k našim pickams vasovat. In lejto! (Pri tem. si je odgrnil lase s čela, na katerem se je vi dela precejšnja podpljuta bula)«
„Kaj sta se s Polono ravsala?“ „In kako! Polona je prišla s hlap cem in deklo po petelina, psovala in. pitala me je s tatom, razbojnikom, lopovom, petelina mi je s silo vzela iz kurnika in ko sem za njo drvil na vrt, je prijela za enega tistih kolov in lop! lop l je pelo po moji grbi* kon čno pa me je mahnila po glavi. 'Jaz sem pograbil drugi kol in bila bi brž kone kola zdrobila ob najini buči* ko bi med naju ne bili stopili sosedje.
„No, naučimo jo kozjih molitvic! ■Takoj jutri j’o ovadim sodniji zarad kazenskega prestopka zaper, varnost
fcastb	.
Dalje prihodnjič««,
.. J ) i	.vil-'
d Javna varnost v mariborski okolici ogrožena. Zopet se je pripetil drug slučaj, ki vnovič dokazuje, kaka je javna varnost v mariborski okolici. V sredo, dne 8. junija t. 1. je nepoznan vojak, sodeč po govorici, bil je Hrvat, posilil v bližnjem gozdu v Studencih neko nosečo omoženo žensko, ki je tamkaj nabirala suhe smrekove odpadke. Vojak je zagrozil ženski, da ji zamaši usta in jo zabode z bajonetom, ako se mu ne uda. Ko jo je vrgel na tla in jo posilil, je še hotel poklicati druge vojake, ki so bili skriti in čakali na svoje žrtve, j Z velikim naporom se je ženi posrečilo, da je utekla. Apeliramo na vojaške oblasti, da napravijo konec tem neznosnim razmeram, ki vladajo v mariborski okolici!
d Osrednje društvo pošt. in brzo-jav. uslužbencev za Slovenijo, podružnica Maribor, Odbor društva naz -nanja slavnemu občinstvu, da priredi omenjeno* društvo, vrtno veselico dne 10. julija na vrtu Gambrinove re ' fctavracije. Ker je društvo nepolitično in ima namen podpirati svoje stanov ske tovariše ter njih družine v potrebi, upa, da bo- cenjeno občinstvo to
upoštevalo, ter se odzvalo v polnem številu. Prosimo, da se druga društva ozirajo na našo prireditev. Spored priobčimo pravočasno,
d Društvo Jugoslov. poštnih uslužbencev v Mariboru ima v nedeljo dne 12. junija ob 9. uri predpoldan v mali dvorani Narodnega doma izredni občni zbor. Razpravljalo se bo o reorganizaciji društva, zato se naj vsi člani tega zborovanja polnoštevilno udeleže.
d Velika vrtna veselica v Mariboru. V vojaški realki se vrši v nedeljo, dne 19. junija ob 16. uri v prid ruskim beguncem v Strnišču vrtna veselica. Sodeluje moški pevski zbor Glasbene Matice v Mariboru.
Orlovski vestnik.
o Mladost. Izšla je 6. in 7. številka našega glasila z zelo zanimivo vsebino. Odseki, proučite jo! Marsikako dobro in praktično navodilo je v njej posebno radi prireditev, o izletih, o debatiranju, o letošnjih prostih vajah i. t. d. Razun tega zanimive drobtinice v poročevalcu, — Bratje, sezite po Mladosti!
o Vsem odsekom mariborskega orlovskega okrožja, Odgovorite nemudoma na zadnjo okrožnico glede okrožne prireditve v Slivnici dne 19. junija t. L! Ne pozabite prijaviti število listih, ki želijo obed. — F. K., tajnik.
o Mariborski Orel ima v pondeljek, dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenem prostoru, Lekarniška ulica 6,-važen sestanek glede okrožne prireditve. Bratje in sestre vseh odsekov in krožkov pridite gotovo! — Bog živi! — Kramberger, okr. tajnik.
Novejše.
Jugoslovanska delegacija razmejitvene komisije je zahtevala mejo na Koroškem reko Dravo. A v « strijoi so odklonili našo zahtevo. Pri čakovati je, da bo naša vlada spričo poostrenega gibanja za priktopitev Avstrije k Nemčiji zahtevala obrambno črto proti bodoči, z Avstrijo povečani Nemčiji, miejo severno od Celovca.
S a m o s t o j n e ž i, so v konšti-tuanti stavili predlog, da se Sloveni-
ja razdeli v dva okrožja, v lj ubij an sko in mariborsko okrožje. i;a čelu. vsakega okrožja naj bodi veliki žu -pan, ki ga imenuje vladar. Jz tega-predloga se zopet vidi, da so samo--stojneži snedli svojo obljubo, ko so vendar pred in med volitvami oblju „. bovali, da se bodo zavzemali za ne -deljeno samoupravo Slovenijo. Lepi poslanci, ki ne izpolnjujejo danih obljub!
Samostojni stavijo g. Paši-ču nove koritarske zahtevo. Ako se bi Pašič branil zgradbi novih samostojnih korit na, račun davkoplačevalcev,; grozijo samostojni z izstopom iz via -de in s pristopitvijo k Radiču.
Ljubljanske volitve so vlad ne stranke v Beogradu nepopisno pro senetile. Radikali so proti n a,daljnim koncesijam slovenskim demokratom, M so izgubili v Sloveniji zadnjo pošto -janko,
Nastopni k Imančnoga mini' -sira je podpisal odlok, s katerim je odpravljeno uradno računanje s kronami ter se uvaja kot računska eno -ta dinar za vso državo.
ALA NAZNANILA
Književni utjesnik.
Na Jjetnn sezomi naručite si odmah novo izašlu knjigu, Ji-rasek:	»Filozofička historija«
K 30’—, koja je izašla kao prvo hrvatsko jubilejno izdanje. Po-uzečem K 30 —. Šalja Ceho-1 jugoslpvenska naklada J. Herejk Zagreb, Hatzova 15.	280 5—9
Starorenomirana tvrdka
Alojzij Zoratti
cerkveni pozlatar, špecijalist v restavriranju oltarjev, kipov, umetnin itd. se priporoča čč.
duhovščini za naročila. Mojstersko delo. Zmerne cene. Skladišča poljskih križev in 4—1 os razpel.	254
MARIBOR, Strossmajerjeva 3.
poštena in pridna UciaVKtif se proti dobremu plačilu in popolni oskrbi sprejme pri oskrbništvu Sturmberg, Leiteršberg pri Mariboru. R. Ogrizek.	2—3 305

Iščem namestnika
za dobro idočo pekarno na tri do lo let s kavcijo 70.000 kron. Po možnosti oženjen par. Naslov pove upravništvo. 308
Pisarniška moč, S
dl vdova, se sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. J. Krašovic, Žalec pri Celju. 1—2 3I3
UR
pošten in priden, z _____- • i» mnogimi delavskimi močmi se pod prav ugodnimi pogoji sprejme na viničarsko posestvo Sturmberg, p. Pesnica.	2—3 306
Arnaniet cec'hjanec, želi UrganiSl, spremeniti službo. Ponudbe na upravo pod »organist«.	2—2	304
Izjava.
Enonadstropna hiša
z vrtom v kateri se nahaja trgovina in je pripravna za obrt na prometnem kraju v Konjicah se proda. Več se izve pri občinskem tajniku v Konjicah. 1—3 3°9
Velika saloaa vsakovrstnih in verižic, prstanov, uhanov, ter jedilnega orodja itd.
Vsa v to stroko spadajoča popravila izvršujem točno in po ceni
I .....	urar, Maribor, Jurčičeva ul.8
LOVrO MOfSC, (Edmund Schmidgasse). 314
Galanterijo
razno drobnarijo, toaletne predmete, pleteno pohištvo in razne pletarske izdelke priporočata na debelo	na drobno
BALOH & ROSINA : MARIBOR
Grajski trg 3.
262
Klobuke,	10-10 194
čevlje,
obleke,
perilo,
dežnike,
tržne torbice
in razno galanterijsko blago kupite najceneje pri tvrdki
Jakob Lah, Maribor, Slavni trg 2
Centralna banka «I. d. Zagreb.
Podpisana Rosa Skerbinc, posestnica v Rošpohu št. 167 ob-žaljujnm, da sem žalila gospo Karolino Vogrinec, gostilničarko v Kamnici št. 19 s tem, da sem o njej raztrošala neresnične in I -žaljive govorice, jo prosim radi j tega javno za odpuščanje ter j se ji zahvaljujem, da je odsto-i pila od nadaljnega kazenskega ' postopanja.	i
Maribor, 7. junija I92I.
'307	Rosa Škerbinc m. p.
BfKfKfim uupim pri Mari' rUuCdlvli boru za 300.000
poštni
311
kron. Ponudbe Maribor, predal 14.
Dnecctlin 64 oralo.v z Sraj-rUScSIVD ščinico m veliko
živne pri mestu, hotel z kavarno vinsko trgovino in 16 sob. Dve krasni hiši v Mariboru proda pisarna Zagoiski, Maribor, Barvarska ulica 3.	310
POZIV
na
subskf ipciio VII« emisije.
Glasom zaključka izredne skupščine delničarjev Centralne banke d. d. v Zagrebu, dne 3I. maja I92I se povišuje delniška glavnica društva za nadaljnih K 50,000.000*— t. j. od zneska
od K 50,000.000*— na K 100,000.000 —.
Začasno se bodo izdale delnice za K 40,000.000 —, tako da bode vplačana glavnica znašala
K 90,000.000’-.
Na tej VII. emisiji sodelujejo samo dosedanji delničarji.
Emisija se vrši na ta način: K 26,000.000-— t. j. 250.000 komadov delnic po K 1oo nominale izdajajo se v breme rezervnega zaklada društva; K 15,000.000-— nominale t. j. 150.000 kom. delnic po K 1oo'— nominale izdajejo se proti naplačilu.
Posestnik od štirih starih delnic po K 1oo;— nominale dobi a) dve delnici VII. emisije po K 100’— nominale brezplačno, b) eno delnico VII. emisije po K ioo-— nominale po tečajuKloo'— Brezplačne delnice se ne morejo dobiti brez neplačanih, ker predstavlja cela opcija eno nedeljivo jednoto.	.	.
Za stroške emisije ima vsaki optant pri izvrševanju svoje pravice položiti na društveni blagajni K 1o-— v gotovini za vsako brezplačno in naplačeno delnico.
Znesek od K Ioo — za naplačeno delnico se ima tudi položiti v gotovini pri izvrševanju opcijske pravice.
Nove delnice participirajo na čistem dobičku počenši s l.januaijem 1921.
Na manjše partije kakor od 4 delnic se ne ozira.
Opcijski rok traja od lo. do 25. junija I92I.	v.	.
Delničar, kateri ni izvršil svojo pravico po zgoraj navedenem načinu, ter, kateri m v predpisanem roku položil označeno naplačilo, zgubi svojo opcijsko pravico.
Za uspeh emisije jamči posebni garancijski sindikat.
Subskripcija izvršuje se na blagajni Centralne banke d. d. v Zagrebu in pri njenih podružnicah Maribor, Ivanec, Klanjec, Krapina, Krapinske Toplice, Požega, Pregrada, Stubica doljna, Varaždin, Varaždinske Toplice in Veliko Trgovište.
ZAGREB, 1. junija I92I.
3l2	Ravnateljstvo Centralne banke d. d.
LIVORNA
ZVONOVE IN KOVINE
POPRH 0ENZEU SINOVI
MARIBOR : KOPALIŠKA ULICA 9
je zopet v obratu!
CERKVENE ZVONOVE
izdeluje surove litve v vseh kovinah in zllt-vinah (bron, medenina, aluminij itd.)
UMETNA LIVARNA
RELIEFI, CERKVENI SVETILNIKI
Vsa oprema za žgalnice, kletarstva, pivovarne, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, pipe za pivo, uteži iz medenine lastnega izdelka. Popravljainica za brizgalne itd
18t
tož. i. & H. Bühl.
use
Kompletna, modema jedilna soha m
iz hrastovega lesa, se vsled preselitve proda. Na
vpogled
v vili ,ДVIS“ Leitersberg pri Mariboru*
Spodnještajerska ljudska posojilnica 1 Stolna ulica štev. 6. V МигИшш reg. zadr. z neorn. zn.			'1 j
			
1. Obrestuj e 'srlogrcs		po 4% i» 41/4% -ЖГЖ1-**	j
\ j Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo, j Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo		Ža varnost vlog jamči rezervni sklad, naložen v vinogradnem posestvu, v hiši in stav-	!
136 brezplačno.	82	biščih na najlepšem prostoru v Mariboru.	
I in iisretelltiLni dni		plačuje posojilnica sama.	
P. n, občinstvu vljudno naznanjamo, da smo se preselili iz
Aleksandrove ceste št 13
v lastno hišo na
Aleksandrovi cesti 35, Maribor. „Balkan“
del. družba za mednarodne transporte.
303	Telefon štev. 375.	2—3
14. avgusta vsi v Ruše!
|20 letnica Podravske podružnice S. P. D.
Velika slavnost.
Izdajatelj in založnik; Kouz, „Straže.*
Odgovorni urednik j Klado Pušenjak.
Tisk Cirilove tiskarne v Mariboru*