za kmetijstvo, svilorejo, obrtnijo in druge deželne potrebe. rliaja 10. in 25 vsakega meseca. Velja za pol leta 1 goldinar a. v. Izdaje ga c. k. kmetijska družba goriška. ;r.7 -^=rr: .. . . ~— . ■ ----------------------'---------■» ■- TEČAJ II. \ Gorici duc a«, susea BSTO. LIST 5. Kapoiiadcit t 1. Oznanilo svilorcjcem tukajšnc dežele, 2. Kaj je vzrok kisanja vina, im ktcra so posredstva tako cikanje ali kisanje odstraniti, 5. O ravnanji z vinom, poslano od g. J. — 4-. Črtice sviloprejskega semena iz Erdeljskcga, 5, Kmetijski novirar, G. Listn ca vreduištva. Oznanilo svilonejoem tulv.ajšno cležolo. Predscdništvo c. k. kmetijske družbe naznanjn, da je dobilo od visoke vlade osem kartonov semena od sviloprejk Japanskih, da jih razdeli nekterim svilorcjcem, ki pa morejo natanko spolniti sledeče točki pri izreji teli sviloprejk in ki se zavežejo o pravem času sporočili pismeno o izidu izreje. Kdor želi dobili nekoliko lega zdravega in izvrstnega semena, naj se oglasi pismeno pri c. kr. kmetijski družbi v Gorici v tekočem mescu. Točke so le-le : J. Pri kaki toplini se je branilo šemo do izvalenja ? 2. Kdaj so izlezli črviči, in koliko časa je trajala izreja? o. Ali je bil čas, izreje vgoden, ali no? Ali je bilo deževno, mrzlo; ali so bili hudi vetrovi? Kako pirje se je pokladalo sviloprrjkam, ali od slarih murh, ali od mladih, ali od visokih dreves, ali od nizkih; in ali je bilo pirje čislo zdravo. 5. Kdaj so se sviloprejke vpredlc in koliko časa je to trajalo. 6. Koliko funlov se je dobilo dobrih, koliko srednjih in koliko slabih kokonov, in koliko kokonov je bilo treba na on 1'unt? — 34 Slednjič omenimo še sledeče nasvete: Gorkota naj ne prestopi 19 stopinj; in naj se, če je mogoče mikroskopično preiskujejo sviloprejke, ki zbolijo; kdor tega ne more naj potem ko sporoča o izidu reje, pošlje take sviloprejke in metulje v vinskem cvetu shranjene c. kr. tukajšnemu zavodu za svilorejo v natančno preiskavo. Od c. kr. kmetijske družbe v Gorici 11. sušca 1870. Predsednik G i *o f Ooi'oniiii Tajnika nemostnik: Pasqualis. Kaj je vzrok kisanja (cikanja) vina, in ktera so posredstva tako cikanje odstraniti. (po d.r Vesslerju) Navadna bolezen vina jo, da postano kislo. Dozdaj še ni dovelj določno, če cikanje poslane po kisni-kislini iz vinskega cveta ali tudi iz mlečne kisline, ali iz drugih kislin. To, da hitro, ko vino cika, kislina zadiši, spričuje, da jo poslala vbežljiva kislina, torej kisna-kishna. Ali ravno tako je mogoče, da iz jabelnc-kisline, po posebnem vrenji nastopi kisna-kislina in ogelna-kislina, da se o ravno tem času napravi z sladkorja in drugih izlečkov mlečna kislina, in da je okus kisne-kis-line tem močneji, čim več je mlečne kisline nazoče. Vprašanje, ali je kislina, klora cikanje napravi le iz vinskega cveta, ali tudi iz drugih teles postala, je za praktično ravnanje, posebne važnosti. Mi vemo, da so spremeni vinski cvet v vinu samo s posred-stvom zraka, in s primočjo majhnih kisnih restlinic v kisno-kislmo. Po raznih skušnjah se je skazalo, da tako vino, do kterega ni nikakor dohajal zrak, ni cikalo. Dohod zraka pospešuje torej, da vino kislo postane. Na površji vina, ali na tropinah, če so tako na površji, rastejo majhne rasllince ki so vzrok,, da so vinski cvet lolko časa v kisno-kislino spreminja, dokler so one v dotiki so zrakom in z vinskim cvetom; le rasllince imenujemo kisne rasllince, ki so na povrešji vina, ktere naše prosto oko le malo more opazovati. Kakor hitro so sc potopile te ki- — oo - sne rastlince ali kakor liitro je dohod zraka odstranjen, preneha postajanje kisne-kisline iz vinskega cveta. Pri ravnanji vina moramo torej paziti; da grojzdje, kakor hitro v smo ga stlačili nemudoma prešamo. Ce pa ni mogoče iz raznih vzrokov koj prešali (drozgati), jc treba skrbeti, da dohod zraka vbranimo, posebno je to potrebno v gorki jeseni. Dalje ne smemo pustiti tropine dolgo časa, da se .ne ogrejejo, ker potem se lehko naredi kisna-kislina, kar lahko spoznamo na duhu nazadnje izlekočega vina. Ravno tako moremo med vrenjem vina skrbeli, da ne dohaja zrak, in ko je vino že V povrelo, moramo sode vedno polne imeti. Go so se pa že napravile na površje'kisne rastlince, je treba naj prvo s pripomočjo pihavnika vpihati v sode zdravega zraka, da potem gotoveje gori zažgano žveplo, 'kterega sc prav malo vzame in zažge. 0 ravnanji z vinom. t' Častili vrednih! Mnogo so že slovenske novine pisale, kako se bi Primorsko vinstvo na višo Stopnjo povsdignilo. Vradno in nevradno so se različne razmere opazovale; vzroki so se izkali zlasti za to, zakaj se goriška in ipavska vina ne dajo dalj časa okusna ohraniti. In res razun bolehanja vinske rozge je to naj važnejše prašanje, kajti le potem hoda naša sploh izvrstna Primorska vina po domačih in sosednih mestih in trgih kol v mednarodni trgovini s tujimi vini za prednost vspešno se poganjala. Gotovo se bo vinstvo dosto zboljšalo, ko bi so že tolikrat grajane stare navade pri trgatvi, pri mečkanji i. t. d. odpravile. Premož-niši posestniki naj bi bili na svojo korist celi deželi v prvi, živizgled. S tem [fn še ni določeno, ali so bi po naj boljših gospodarskih skušnjah napravljeno vino dalj časa okusno ohranilo, ali bi moglo dalj časa boljše kupčije čakati. Na Francoskem vsaj vsa pazljivost pri vinih na daljno kupčijo namenjenih ni dosti pomogla. Pred 4 leti jo slavni Pasteur ki ima tudi za francosko svilorejo velike zasluge v svojih preiskavah o vinu (Etudes sur le vin, Pariš 1866) dokazal, da je, tjorhota kaj izvrsten pripomoček zoper razne spremembe vina : Na n. pr. ne začne cikati ali se celo ne skisa, da — 56 ne postane motno [du jilage) i. t. d. Pasteur je opazoval, da se v vinu narejajo nahajajo različna rastlinska delca (zlasti mycoderma), ki jih pa toplina vsaj 55° visoka uniči. Kcrravuo ta rastlinska delca s časom vino pokvarijo, jih mora vročina v zdravem vinu zatreti in vino se ho popolnoma zdravo in okusno ohranilo. Djanske skušnje so v malem (namreč z vinom v steklenicah) rečeno resnico precej potrdile. Skušnje so množe, obrtnija se jih poprime in napravi obširne priprave, v kterih jo mogoče z malimi stroški veliko vina na enkrat ogreti, škodljiva rastlinska delca v njem pokončati. Pasteur jo pred 2 leti v posebni knjižici (Etudcs sue le vinaigre, su fabrication, ses ma-ladies, moyons de les preveniz; novvelles observatios sur la conserva-tion des vins par la chalerir. Pariš 1868) vse dotičnc stvari obširniša popisal in mnogo znanstvenih prašanj na tanko razložil. Goriška „kmelijska šola'1 naj bi te skušnje ponovilo. Ona naj bi potem ne učila samo svojih učencev, kako naj bi s pridelanim vinom ravnali ampak vsaj nekaj let naj bi najela nekaj izvedencev, ki bi v treh ali štirih mestih Goriške pokrajine dotična dela vodili. V Trstu konec svečana 1870. Ivan Jesenko Odgovor vrednistva: Tudi nam je jako zanimivo izvrstno preiskovanje vina po Pasteur-ju in zagotovljamo da bomo skrbeli, da kmetij ska šola vsestransko preiskuje vinovrenjo, posebno, ko ima ona dobro kemijsko delavnico. Reč je važna, in le če bomo vsi resno to stvar preiskavah, so smemo nadjati, da bode Primorsko vinstvo na višo stopinjo se povzdignilo, in gotovo bode ono se lahko poganjalo s tujimi vini za prednost, če bomo bolj umno ravnali z našo Irlorejo. Črtice sviloprejskega semena z Erdeljskega. Po skušnji spisal France Bunc učitelj v Karanji. Zarad velikega dobička, ki nam ga sviloreja prinese, so že, kar nam zgodovina pripoveduje cesar Dragotin VI. cesarica Marija Terezija in cesar Jožef II. o lem veliko storili ; ker stare murvine drevesa, ki se še v mnogih krajih naše dežele najdejo, so od isteh časov cesarice in cesarjev, ki so za povzdigo sviloreje veliko skrb imeli. Slavni — 37 — profesor D.r Hlubek v Gradcu je menda eden prvih, s svojim izvrstnim in s podobami razjasnjenim rokopisom prijazno ponudil in jasno razložil po nar novejših in domačih skušnjah obširen nauk sviloreje. — Tudi naši posestniki in kmetje so vže davno vso skrb v izrejo sviluprejk obrnili ; priča k tem so ncštevilne murvine drevesa vsake, vrste, klere po našcj mili domovini najdemo. l'a žalibog! vže nekaj let sem se je marsikteri scer trudil in pridno pečal v svilorejo, pa zastonj! — Mar-sikteri človek je skorej uže obupal na tem, da jenjajo kedaj gosenčne bolezni in je svilorejo popolnoma opustil, čeravno malo strošk >v prizadene. Japansko seme se je menda med vsimi nar bolj obneslo ; žlahtna plemena tako imenovana zlato rumena „pšeničnica“ ni skor več najti. — Vsakemu |e znano, da prva reč pri sviloreji je, da so svdoprej-skc jajčica zdrava. — Slajarska svilorejna družba in mnogo drugih svi-orejcov so naročovali si jajcica sviloprejk v Briančl na Lottibarškim, in potem na Kranjskim in kmetovavbi goriške posebno v Rodik-u na krasu, klero se je še nar bolj obneslo. Ko so pa naši kmetovavci skor popustili svilorejo tako, da jun ni bilo mar več za domače seme, je mrgolelo kupčevavcev sviloprejskih semen, klcri so dajali našim ljudem seme za dnar ali naj raji na četrtino pridelka; pa navadno ste se obe-dve stranki spekle, ker če ne popred po četertem levenju se je vse spridlo. — Tudi preteklo lelo je pri nas mrgolelo ovili prodajavcov mnogovrstnih semen sviloprejskih ; vsak je navadno rekel, da le njegovo seme je edino zdravo in izvrstno. Pa, kakor prejšnja leta tako so se tudi v prclekljim množi goljufali. — Po prijatlu g. Mihaelu Klančic-u iz Podgore sem bil jaz dobil čez '100 onč ena ončajo 1 '/jlot sviloprej-skega semena in scer iz Erdeljskega, ali Sedmograškega doma. Kar sem le mogel sem ljudem usilil, ker sem se nekoliko na prija tl a zanesel, čeravno se veda, za dober vspeh ni mogel porok biti. Rečem pa vam, kakor sem bil vže preteklo leto v ,,Domovini" naznanil, da med vsim drugim semenom se je to povsodi prav dobro obneslo. Jaz sam sem pridelal iz ene onče (1 '/2 H.) celili 86 //. prav žlahtnih zlalo rumenih tako imenovanih ,.pšeničnih" kokonov ali galete, klero sem koj v Gorici pridši po 2 f. prodal, drugi ki so imeli cnaccga plemena pa po 2 f, — 38 - 10 kr. in še celo 2 f. 20 kr. Kupčevavee, ilaljan, kleri je kokone od mene kupil, rekel mi je, da jo ni lepšo in boljše rnemo moje videl. ~ Naše ljudstvo, vidši taki vspeh erdeljskega semena, so je že lani na isto seme pri meni naročovalo; za rad tega se je podal g. M. Klančič osebno še za čas na Erdeljsko, da bi ondi kar mogoče veliko semena za prihodnjo leto preskrbel. Opomnili pa je treba, da na Erdeljskem je murvo in sviloreja le začeta, s ktero se večjidel le kaki duhovni in in učitelji kji in sem pečajo, in ktera jim mnogo truda in stroškov donaša, ker murvine drevesa so pričeli komaj sadili ravno tako kakor pred letmi na kranjskim ; zarad tega morejo ondotni svilorejci večkrat po 3 do 8 ur daleč se s konji peljali, da listje le vdobe. Istina pa je, da dosihmal ne vedotam kar nič od gosenčne bolezni, in tako je bilo g. klaticič-u, kakor vže 6 let popred tudi za letos mogoče popolnoma zdi a ve črvice in zdrave jajčice dobiti, in tako s semenom erdelj-skim mnogim ljudem na Goriškem in posebno pri nas vslreči. Da bo pa naše ljudstvo vedilo, kako se ima z červiči erdeljskega plemena ravnati naj sledi kratki popis mojega vedenja o lem od preteklega leta : ((lalje prihodu). IPr*ev> 30: — f. 620: - III. Dohodki od vrta . „ 540:- IV. Naročnina na društvene liste .... • 1 o Sk. f. 2060;- 39 — B. Dohodki izvanredni. V. Ostanek iz 1. 1809 . . . M 84:26% VI. Zaostali doneski .... n 900:- Vil, Drugi zaostali n 60:— VIII, Zaosiala naročnina za Sloven- ski jist o 120: — IX. Zaostala najemščina »i 110:— X. Od občine Sadrske .... 40:— XI. „ g. Schmidt-a .... )> 28:10 XII. Podpura od ministerslva . i» 50:63 XIII. Povračilo od Miiller-ja n 10:-' Sk. f. 1402:99% Redni stroški: I. društveni urad. {. najemščina f. 80:- 2. Plačilo tajnika „ 60:- 3. n ,, „ 600:- •4. „ pisarja „ 171:- 3. „ čuvaja „ 100:- 6. stroški pisarnice Z P 1 1111:— II. Drugi stroški »• 100:— III. Društveni časopisi. 'I. Stroški za tiskanje italijanskega „ 408:- 2. ,, „ „ slovenskega lista „ 146:- 5. Vredništvo slov. lista .... „ 100:- A. Razpošilanje obeh listov „ 207:- ,. 861: — IV. Drugi štroški pri tiskarji )> 100: — V. Društveni vrt. i. davki 100:- 2. Obdelovanje V 30:— 5. plačilo čuvaja » 180:- fr 330,— VI. naročnine na razne časopise n 10:25 VII. Zavarovanje zoper ogenj n 2:50 Vlil. Za razne potrebe .... n 100:— Sk. f. 2615: — b. Izvanredni IV. Tiskarji Paternolh .... 413:88 X. Tiskarji Seitz 103:67 XI. gospodu Gasserji .... n 30:25 — 40 — XII. gospodu Goljevšč ku /vredni- ku ,,G. I.-1).................. „ 100: — XIII. Plačilo vrtnarjem .... „ 100: — XIV. Zguba pri rfajemšo ni za kmetijsko šolo.......................... „ 1 S: — XV. Stroški za zapisnike od vsih sej in obravnav .... 10:— Sk. f. 772:80 Konečni račun: Dohodki redni........................f. 2GG0:— „ izvanredni.....................„ 1492:09'/j f. 4062:99'/2 Stroški redni .......................„ 2615: — ,, izvanredni........................ 772:80 f. 3587:80 Sk. f. 675:19 '/j Yr Gorioi tlixo O. sveoana 18*70. odsek finančni: Predsednik Y. žl Ritter sporočvavec: d.r Jona. Kmetijski novi čar. (Občni zbor c. kr. kmetijske družbe v Gorici dne 7. t. m.). Vdeležilo se je te sije črez 40 udov. Izvoljen je za predsednika gospod grof Coronini, za podpredsednika gospod Karol Ohlscn, ravnatelj kmetijske šole. Zbor je sprejel f93)-tri in devetdeset, novih družbenikov (vsi iz okraja Gradiške). Srčno želimo, da tudi krnctovavci iz Slovenskih okrajev pristopijo temu društvu v prav velikem številu, da zamoremo potem v vsaklerem oziru pospeševali napredek našega kmetijstva. Mi pa slovesno obečamo, da hočemo vedno podpirali napredek in omiko kmetijstva. Nadjamo so torej, da nam hode kmalu mogoče, sporočali o velikem številu slovenskih novih družbenikov.— „Listnica“ Čast. g. I. I. v Trstu. Srčna hvala ! Č. g. F. B. učitelj v Kamn. Lepa hvala; dobro došlo! Zal o. k. kmet. družba. — Odgovorni vrednik: Fr. 1’ovše, — Tiskar Seili v Gorici.