Štajerski TEDNIK petek, 6. 11. 2020 COLOR CMYK stran 1 pe tk ov a iz da ja Ptuj, petek, 6. novembra 2020 Letnik LXXIII  št. 88  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR Aktualno Ptuj  87 okužb v Domu upokojencev  Stran 3 Podravje Starše  Nepovratna evropska sredstva za cono v zraku  Stran 5 Zdravstvo Podravje  Mnogi, tudi iz rizičnih skupin, ostali brez cepiva  Stran 8 Kronika Podravje  Črnih odlagališč je največ v Halozah  Stran 12 Šport Tim Gajser  "Če bi bili zraven navijači, bi bilo noro"  Stran 9 SPORED Robert Pikl: »V glasbenem svetu obstajajo veliki zaslužkarji« 5. NOVEMBER 2020 ŠT. 45 Od 6. 11. do 12. 11. 2020 TV-spored Meryem Uzerli (Sultanka Hurrem) Skrivno srečanje s hollywoodskim zvezdnikom Sir Sean Connery Slovo simpatičnega škotskega nergača in zvestega zapeljivca Foto: Črtomir Goznik Akcija Radia Ptuj Spodnje Podravje  Naj gasilec Rok Kaisersberger: »Da lahko pomagaš, je čar gasilstva!«  Stran 17 Podravje  Usoda manjših podjetij v rokah občin in občinskih odborov Odsotnost zaposlenih je katastrofa za manjše podjetnike Zaradi zaprtja vrtcev in podaljšanja šolskih počitnic oziroma šolanja na daljavo so starši otrok do 10 let upravičeni do odsotnosti z dela zaradi varstva otrok. A številni delodajalci si tudi zaradi zagotavljanja obstoja podjetja izostan- ka zaposlenih ne morejo privoščiti. »Če bi v osrednji sezoni, torej pred praznikom vseh svetih, naši zaposleni koristili to možnost, bi to za nas pomenilo katastrofo,« je odkrito povedal direktor enega takšnih podjetij. Več na strani 3. Podravje Ormož  Izvajalce sanacije plazov presenetili globoki rovi in votline  Stran 5 Koronavirus  Samo oktobra sedem milijonov evrov za teste  Strani 6 in 7 Zimska služba na Ptuju  Veriženje podizvajalcev na kubik  Stran 2 Kronika  Obramba zahteva oprostilno sodbo za Tomića  Stran 12 Aktualno  Vid in Vanja ostajata v hiši  Stran 3 Podravje  Letos se pojavlja pasja kuga  Stran 2 Štajerski TEDNIK petek, 6. 11. 2020  COLOR CMYK stran 2 Delavci JS Ptuj poskrbijo za či- ščenje snega v središču mesta, na parkiriščih, trgih, avtobusnih postajališčih in prehodih za pešce. »V sklopu zimske službe imamo v podjetju organizirano 24-urno de- žurstvo za spremljanje zimskih raz- mer na terenu in preventivni posip izstopajočih cest v primeru pole- dice. Imamo dodatno interventno ekipo, ki sprotno ureja težave, ki se pojavijo na kateremkoli sklopu oziroma območju občine,« so po- jasnili v JS Ptuj. Hermes GP skrbi za 50 km cest in 70 km pločnikov Vse pločnike v mestu čisti "hi- šni" izvajalec JS Ptuj, Hermes GP, ki obenem skrbi za pluženje in po- sipavanje 49 kilometrov občinskih cest. Drugi izvajalci zimske službe v MO Ptuj so še Komunalno podje- tje Ptuj, GTS, samostojni podjetniki Zvonko Križaj, Sebastjan Klemen- čič in Jani Hliš ter Mitja Fuks. Za 13 kilometrov cest izvajalca v JS Ptuj še niso izbrali. Po kakšni urni po- stavki oziroma opravljeni realizaciji del plačujejo izvajalce, nam v pod- jetju niso razkrili. Povedali so le, da storitve plačujejo skladno s pogoji, določenimi v javnem razpisu in v odvisnosti od sklopa. »Izvajalce plačujemo po opravljeni storitvi (na primer ena akcija posipa, akcija posipa in pluženja), po ponudbah, kot so bile predložene v javnem naročilu,« so povedali v vodstvu občinskega podjetja in dodali, da izvajalci za njih izvedejo le storitve pluženja in posipavanja, medtem ko posipne materiale zagotovijo v JS Ptuj. Nabava le-teh je odvisna od potreb, kako blaga ali ostra je zima. V povprečju je strošek nabave posipnega materiala na sezono od 26 do 52 tisočakov, so povedali v JS Ptuj. Dobavitelj peska je drugi »hišni izvajalec« JS Ptuj, podjetje GTS. Sol so minula tri leta nabavljali pri podjetju MA.CO.T., pred štirimi leti pa pri podjetju Tigrad. Najvišji stroški nabave posipnega mate- riala, torej skupaj soli in peska, so bili v zimi 2017/18, in sicer 52.000 evrov. Leto prej so znašali 39.000, leto kasneje 19.000 evrov. Lani so bili najnižji v vseh štirih letih: 11.000 evrov. Toplo vreme oklestilo stroške zimske službe Celotni stroški izvajanja zimske službe so odvisni od vremenskih razmer. V minulih štirih letih je največ denarja terjala zima v ob- dobju 2017/18, ko je bilo za izvaja- nje zimske službe treba zagotoviti 350.000 evrov. Do javnih blagajn je bila najbolj prizanesljiva zadnja zima, ko so JS Ptuj za izvajanje zim- ske službe odštele nekaj manj kot sto tisočakov. JS Ptuj vzdržujejo vso prometno infrastrukturo, ki je v lasti MO Ptuj. To je 65 km lokalnih cest, 153 km javnih poti, 22 km mestnih ulic, 70 km pločnikov, 21 km parkovnih poti in 12.800 m² trgov – center mesta. V minulem štiriletnem obdobju so stroški izvajanja zimske službe zna- šali dobrih 700.000 evrov, od tega v zimi 2016/17 145.000 evrov, leto kasneje 350.000, predlani 115.000 in lani 98.000 evrov. petek  6. novembra 20202 Aktualno Foto: ČG JS Ptuj glavnino posla pri opravljanju zimske službe predajo zunanjim izvajalcem. Z lastnimi viri (tehničnimi in kadrovskimi) poskrbijo le za čiščenje snega in posipavanje v središču mesta, na parkiriščih, avtobusnih postaja- liščih in prehodih za pešce. Za pluženje in posipavanje 220 km občinskih cest in 70 km pločnikov pa v celoti skrbijo pogodbeniki, ki jih izberejo na razpisih. Ptuj  Katera podjetja bodo plužila občinske ceste Med izbranci tudi »hišni« izvajalci Javnih služb Ptuj Čeprav za prometnice, ki so v lasti mestne občine (MO) Ptuj, skrbi občinsko podjetje Javne službe (JS) Ptuj, pa večino zimske službe opravijo zunanji izvajalci. Teh je trenutno osem, med njimi ima največji del kolača mariborski Nigrad, ki zimsko službo izvaja na dobrih 63 kilometrih ptujskih prometnic. Veriženje podizvajalcev na kubik JS Ptuj so največji posamični del izvajanja zimske službe na območju MO Ptuj po javnem razpisu predale v izvajanje mariborskemu občinskemu podjetju Nigrad. Ker nam novinarska žilica ni dala miru, da bi se Nigrad, ki ima obilico dela že v Mariboru, ukvarjal s pluženjem cest na Ptuju, smo jih povprašali, ali bodo zimsko službo na območju MO Ptuj izvajali s svojimi stroji in zaposlenimi ali pa bodo posel predali zunanjim izvajalcem. »Družba Nigrad bo zimsko službo tudi na območju MO Ptuj izvajala v sodelovanju s kooperanti in podizvajalci,« se glasi njihov odgovor. Veriga je torej sledeča: MO Ptuj je vzdrževanje cest, s tem tudi izvajanje zimske službe, predala svojemu podjetju JS Ptuj. Ker JS Ptuj za izvajanje dejavnosti nimajo strojev in opreme, večino dela predajo naprej drugim izvajalcem, ki pa nekateri dela prav tako ne izvedejo, temveč ga predajo naprej. Posel, ki bi ga lokalna skupnost lahko po razpisu sama oddala izvajalcu, ki bi delo tudi dejansko opravil, tako potuje čez najmanj tri škripce. In treba je vedeti, da mora vsak od škripcev nekaj od tega imeti, sicer se s tem ne bi ukvarjal. Foto: Dreamstime/M24 Podravje  Okužbo najpogosteje prenašajo lisice Pojavlja se pasja kuga Pred dnevi je lastnike psov šokirala novica, da so v okolici Maribora pri poginulih lisicah odkrili primere pasje kuge, ki je lahko smrtonosna za naše štirinožne prijatelje. Lovcem iz Ruš se je povečano število mrtvih lisic, na katere so v septembru in oktobru naleteli v svojem lovišču, zdelo sumljivo, zato so dva kadavra poslali v analizo na Nacionalni veterinarski inštitut v Ljubljano. Da gre za prisotnost virusa pasje kuge, jih je presenetil rezultat, zato so o odkritju nemudoma obvestili kolege v drugih lovskih družinah in javnost, predvsem lastnike psov. Virus pasje kuge namreč ogroža pse, smrtnost je zelo visoka. Zdravila za to nevarno bolezen ni, obstaja pa učinkovito, vendar neobvezno cepljenje. Lovci zato občane naprošajo, da jim javijo vsako more- bitno najdbo poginule lisice ali naletijo na lisico, ki se vede nenava- dno in se ne boji človeka. Hkrati pozivajo lastnike psov, da jih med sprehodom v naravi ne spuščajo s povodcev. Primeri že poleti »Kolikor mi je znano, pasje kuge niso zaznali nikjer drugje, kar me preseneča, saj se taka stvar običajno hitro razširi. Res bi bilo zanimivo ugotoviti, od kod je ta kuga prišla,« razlaga Srečko Felix Krope, predsednik Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož. »Ko smo ob- vestilo o pojavu pasje kuge pri lisicah razposlali po lovskih druži- nah, smo pričakovali vsaj kakšen odziv, a zanimivo, da ni bilo prav nobenega. Očitno nihče ni opazil nobenega pogina lisic.« Slovenija  Kacinovo priporočilo je lažna novica Ponavljanja ne bo! Po družbenem omrežju Facebook je zaokrožila fotografi ja oz. posnetek zaslona, na katerem je zapisano, da vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin predlaga srednjim šolam ponavljanje letnikov tistih programov, kjer morajo dijaki opraviti tudi praktični pouk. Šolsko ministrstvo je to in- formacijo označilo za lažno. Objava, čeprav lažna, je doživela buren odziv staršev in javno- sti. Seveda smo se za komentar obrnili na šolsko ministrstvo, ki pa je objavo označilo za lažno novico oz. izmišljotino. Pa tudi sicer ni razloga za ponavljanje letnikov, saj praktični pouk na srednješol- skih programih teče, zagotavlja direktor Šolskega centra Ptuj Oton Mlakar. »Poteka pač na daljavo v prilagojenih oblikah.« Prav tako normalno poteka praktično usposabljanje z delom pri delodajalcih. Za razliko od osnovnošolcev, ki jim je šolsko ministrstvo podalj- šalo jesenske počitnice, pa na srednjih šolah od 2. novembra do preklica poteka pouk na daljavo. Foto: LD Voličina Najpogostejše prenašalke pasje kuge so lisice; odkrili so jih ruški lovci. Foto: Splet Vendar pojav pasje kuge v ruškem lovišču ni osamljen letošnji primer na območju Lovske družine Maribor, ki združuje lovske družine od Slovenske Bistrice prek Pohorja do Pesniške doline. Pri- sotnost pasj e kuge je bila namreč konec julija potrjena na osnovi preiskav na jazbecu in kuncu, in sicer na območju Velke in Oplotni- ce. To pomeni, da so z virusom pasje kuge odkrili živali v dokaj širo- kem trikotniku med Oplotnico, Rušami in Velko, zatorej previdnost lastnikov psov resnično ni odveč, cepljenje njihovih kosmatinčkov pa več kot smiselno. Za bolezen je sicer značilen sluzno gnojni izcedek iz oči in nosu. Obolela žival preneha jesti, dobi vročino, lahko bruha in ima drisko, spremeni se njeno vedenje, dobi mišične krče, celo paralizo. Najpo- gosteje obolevajo mladi psi do prvega leta starosti. (Pod)izvajalci zimske službe v MO Ptuj Izvajalci za ceste Dolžina (km) Nigrad 63,5 KP Ptuj 34,4 Hermes GP 49,5 Zvonko Križaj 21,5 GTS 19,9 Sebastjan Klemenčič 15,7 Mitja Fuks 13 Jani Hliš 10,4 Še ni izbran 13 Izvajalec za pločnike Hermes GP 69,6 Center mesta, parkirišča in trgi, avtobusne postaje JS Ptuj 34.400 m² Vir: JS Ptuj Štajerski TEDNIK petek, 6. 11. 2020 COLOR CMYK stran 3 petek  6. novembra 2020 3Aktualno Kakšne rešitve so torej poiskali v videmskem podjetju, ki je tretji največji proizvajalec sveč v Sloveni- ji? »Na srečo so našim zaposlenim na pomoč priskočili starši, zgolj en zaposleni te možnosti nima in zato koristi odsotnost z dela.« Torej ot- roke zaposlenih pazijo stari starši, čeprav je šolska ministrica Simona Kustec to odsvetovala. A druge možnosti ob zaprtih vrtcih ni. Zakaj zaprtih? Vlada je odločitev o tem, koga bodo vrtci sprejeli v varstvo, preložila na pleča občin in te so se odločale vsaka po svoje. Nekatere so pustile vrata odprta samo za otroke tistih staršev, ki opravljajo poklice, nujne za delovanje države (zdravstvo, preskrba ljudi, polici- ja, vojska …), spet druge za vse zaposlene starše. »Preložitev od- govornosti na občine oziroma ob- činske odbore, ki odločajo, kdo bo lahko oddal otroka v varstvo in kdo ne, se mi ne zdi pravilna. Namreč gre za pomembne odločitve, ki lah- ko krojijo usodo podjetja in zapo- slenih. Pravila bi morala biti določe- na na nacionalni ravni in enaka za vse. Smo namreč v nepredvidljivih časih in zagotovo se obeta nova kriza na gospodarskem področju, samo ugibamo lahko, kako bo ta epidemija vplivala na kondicijo podjetij in delovna mesta.« Na vprašanje, kaj pa bi za podje- tje Sveča, ki zaposluje 24 delavcev, pomenilo, da bi vsi zaposleni, ki imajo otroke, stare do 10 let, zaradi varstva ostali doma, pa je direktor Igor Peter izstrelil odgovor: »Za nas bi v sezoni, ko ustvarimo ve- čino prihodkov, odsotnost zapo- slenih pomenila katastrofo. Četudi z odsotnostjo zaposlenega ne bi imeli stroškov, nam ta okoliščina ne pomaga, saj človeka potrebuje- mo v delovnem procesu.« Povsem drugačna zgodba je bila spomladi, ko je bilo dela manj in je bila to ugodna rešitev za podjetja. Odsotnosti zaposlenih zaradi varstva otrok si ne morejo privo- ščiti niti v podjetju Boštjana Arnuša iz Roletarstva Aba. »Tudi pri nas je sedaj delovno obdobje, ko mnogi še hitijo z menjavo oken pred ku- rilno sezono, tako da bi odsotnost zaposlenih močno vplivala na naše delo. Večina si je organizirala varstvo pri dedkih in babicah oz. so možnosti poiskali znotraj družine, tako da pri nas ni delavca, ki bi za- radi zaprtja vrtcev ostal doma.« Koriščenje letnega dopusta je dogovor delavca in delodajalca V vrtce je vključenih skoraj 88.000 otrok, prvo triado obiskuje dobrih 64.000 učencev, še doda- tnih nekaj tisoč otrok je četrto- ter petošolcev. In za vse omenjene skupine so starši upravičeni do odsotnosti z dela zaradi višje sile. Slednja daje delavcu pravico do odsotnosti kot tudi do nadomesti- la za odsotnost v višini 80 odstot- kov osnove. To velja tudi za starše, ki delo opravljajo na domu. Seveda je dopuščena možnost, da se de- lavec in delodajalec dogovorita še o drugih oblikah odsotnosti, npr. koriščenje dopusta, a kot opozar- jajo na ministrstvu za delo, je letni dopust prvenstveno namenjen počitku in rekreaciji delavca in iz- raba letnega dopusta ne more biti enostranska odločitev. »Vsekakor pa je smiselno, da se tam, kjer je to možno zaradi izmenjave odsotnos- ti dveh staršev, tudi o takšni odsot- nosti delavec dogovori z delodajal- cem, upoštevaje možnosti delavca in tudi potrebe delodajalca.« Foto: Arhiv M24 Mikro in srednje velika podjetja si množične odsotnosti delavcev zaradi varstva otrok enostavno ne morejo privo- ščiti, saj lahko v tem primeru kar zaprejo svoja vrata. Podravje  Usoda manjših podjetij v rokah občin in občinskih odborov Odsotnost zaposlenih je katastrofa za manjše podjetnike Zaradi zaprtja vrtcev in podaljšanja šolskih počitnic oziroma šolanja na daljavo so starši otrok do 10 let upravičeni do odsotnosti z dela zaradi varstva otrok. A številni delodajalci si tudi zaradi zagotavljanja obstoja podjetja izostanka zaposlenih ne morejo privoščiti. »Če bi v osrednji sezoni, torej pred praznikom vseh svetih, naši zaposleni koristili to možnost, bi to za nas pomenilo kata- strofo,« je odkrito dejal Igor Peter, direktor podjetja Sveča. Podravje  V štirih dneh zbranih 40.000 evrov Vid in Vanja ostajata v hiši Zgodba Vida in Vanje iz Ptuja je povezala celo Slovenijo. Zahvaljujoč dobrim ljudem, grožnje, ki je visela nad njima, da bi lahko ostala brez strehe nad glavo, ni več. V samo šti- rih dneh jim je uspelo zbrati potreben denar za odkup hiše, v kateri živita in ki je bila prodana na dražbi. Vanja Ropič pravi, da je presrečna in da se zanju s sinom Vidom, ki je ot- rok s posebnimi potrebami, začenja novo poglavje življenja: »Za marsikoga je ta več kot 80 let stara, butana hiša ničvre- dna, za naju je neprecenljiva!« Pred natanko tednom dni smo v Štajerskem tedniku objavili zgodbo o Vanji Ropič in Vidu Knehtlu iz Ptuja, ki jima je grozilo, da bosta ostala brez strehe nad glavo. Sočasno se je začela tudi akcija Društva prijateljev mladine Maribor, s katero so začeli zbirati prepotreben denar za odkup hiše, ki je bila prodana na dražbi. 36.700 evrov je bil znesek, ki sta ga Vid in Vanja nujno potrebovala. Odziv ljudi je bil izjemen. Jasno je bilo, da bo Slovenija vnovič stopila skupaj za dober namen. A hitrost akcije je presenetila marsikoga. Že v sredo zjutraj sta namreč izvedela, da je denar zbran; na računu je bilo namreč kar 40.000 evrov dobrodelnih prispevkov. »Že po prvi objavi na Facebooku v petek sem prejela odlične odzive ljudi. Bila sem presenečena, nisem mogla dojeti, kakšen odziv je bil. Res se iskreno zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli pomagali. Za naju se z vašo pomočjo začenja lepše življenje. Čeprav, iskreno povedano, še vedno niti ne dojemam, da je ta problem rešen,« je vtise strnila Vanja. Svoje življenje je v celoti podredila skrbi za 16-letnega Vida, ki ima zaradi poškodb možganov ob rojstvu posebne potrebe. V množici problemov ji je banka pred časom na dražbi prodala hišo, saj kredita zaradi nizkih prihodkov več ni zmogla plačevati. Ponudili so ji odkup, a čeprav po dostopni ceni, si tega denarja ni mogla zagotoviti. Zdaj ponosno pove, da jo je s pomočjo dobrih ljudi sposobna plačati. Vedite, da niste sami … Foto: ČG Za Vida in Vanjo se začenja novo poglavje življenja. Javnosti predstaviti težko življenjsko zgodbo ni lahka odločitev. Bojazen pred stigmatizacijo in obsojanji, da nisi uspel, je v Vanjinem primeru zasenčila potreba po pomoči. Drugega izhoda namreč ni bilo. Vanja je povedala, da potrebuje pomoč, ljudje pa so iskrenost njenega poziva prepoznali in pomagali. »Hiša je zame neprecenljiva. S tem, ko bo najina, Vidu ne bo treba iti v zavod. Dokler bom lahko, bom skrbela zanj. Zavedam se, da to ne bo večno, a dokler bo šlo, bova skupaj,« pravi Vanja. Vid se v hiši, v kateri živita, dobro počuti, težko se navaja na spremembe, zato bi bila selitev zanj izjemen stres. Tudi zato sta ganjena in srečna. SMS donacije na 1919 z besedo VIDU5 so še vedno aktivne Kakšen bo točen skupni zbran znesek, bo Vanja sporočila naknadno. Zraven denarja za odkup hiše jima bo nekaj tisočakov ostalo tudi za nujno potrebno prenovo. Predvsem kopalnice, v katero Vid z vozičkom ne more. »Vse, kar bo še pricurljalo na račun Društva prijateljev mladine Maribor za Vida, bo namenjeno Vidu in njegovim potrebam za kakovostnejše življenje. Odkup hiše je rešitev golega preživetja. Vid potrebuje kakovostnejše pogoje za življenje, predvsem kopalnico, ki bo varna, in mogoče tudi svojo, malo večjo sobo. Zelo prav bi prišla preureditev hiše za potrebe odraslega „vozičkarja“. Del bo namenjen za terapije,« pravi Vanja. Posebno vesela je tudi vseh spodbudnih sporočil, ki jih je prejemala zadnje dni. V enem izmed njih, ki ji je zelo ljubo, piše: »Vedela sem, da ti bo uspelo in zapomni si, ta denar ti ni bil podarjen, je zelo trdo prigaran.« Glede na skupno število stano- valcev (700) in zaposlenih (377) delež okuženih ni alarmanten, ima- jo pa zaradi tega precej kadrovskih težav. Pred skoraj mesecem dni, 16. oktobra, je bila v ptujskem Domu upokojencev pri stanoval- ki potrjena prva okužba s covi- dom-19. Takoj po tem so na Ptuju vzpostavili rdečo cono. Okužba pa se je kljub vsem ukrepom v zadnjih dveh tednih razširila. V torek so tako imeli v Kidričevem in Muretin- cih po dva pozitivna, na Ptuju 48, medtem ko so v ostalih enotah še brez (potrjenih) okužb. Kot ugota- vlja Šemničkijeva, je skupaj pozitiv- nih 52 stanovalcev, devet jih je v bolnišnici, preostali so v rdeči coni doma. Precej jih je asimptomatskih ali imajo blage simptome. Trije so umrli. Potrjeno okuženih je tudi 35 zaposlenih, pet jih je koronavirus prebolelo in so se že vrnili na delo. Nekaj asimptomatsko okuženih se je že ponudilo za delo v rdeči coni, o kadrovskem stanju pa direkto- rica pravi: »Skušamo si pomagati tako, da kader prerazporejamo iz drugih enot, v katerih ni okužb. Če bi se okužba širila tudi v drugih enotah, pa bomo morali prositi za zunanjo pomoč.« Največji problem je zdravstveni negovalni kader, ki ga že sedaj primanjkuje. Ptuj  Okužbe v Domu upokojencev se širijo 87 okužb med zaposlenimi in stanovalci Okužba s koronavirusom se v zadnjih dneh širi tudi v DU Ptuj. Ta teden so bili pozitivni brisi 52 stanovalcev in 35 zaposlenih. Večina v ptujski enoti. Kot poudarja direktorica Jožica Šemnički, stanje še zaenkrat obvladujejo. V Nemčiji omejili javno življenje, da ohranijo odprte šole in vrtce! Javno življenje so zaradi širjenja omejili tudi v Nemčiji, od katere so odvisna številna slovenska podjetja. A za razliko od Slovenije, ki je med prve strožje ukrepe umestila tudi zaprtje šol in vrtcev, v gospodarski velesili vzgojno-izobraževalni zavodi ostajajo odprti, zaostrili so le higienska pravila. Kot je dejala nemška kanclerka Angela Merkel, so omejili javno življenje, da bi lahko vrtci in šole ostali odprti, saj v predšolski in šolski vzgoji škoda ni merljiva v denarju in je nenadomestljiva. Foto: ČG Štajerski TEDNIK petek, 6. 11. 2020  COLOR CMYK stran 4 »Za obdobje od 15. oktobra do konca leta smo imeli rezerviranih 760 nočitev, kar predstavlja 32 % zasedenost. Sedaj rezervacije za turistične namene stojijo, nepro- fesionalni šport nima priprav, tako da nam bo do konca leta ostal le poslovni sektor kot vir prihodka. Prepričan sem, da bi dosegli 60 % zasedenost, ker bi še do konca leta Slovenke in Slovenci koristili turistične bone,« je povedal An- drej Vršič, direktor Javnega za- voda za turizem, kulturo in šport Ormož. Pričakovanih prihodkov sedaj ne bo Hostel sicer ostaja odprt, a spre- jemajo le poslovne goste. Nižje število nočitev bo občutno zmanj- šalo pričakovane prihodke: »Izpad dohodka iz naslova nočitev in tu- ristične takse v obdobju od 15. ok- tobra do 17. novembra bo v višini 3.900 evrov. Od 18. novembra do 31. decembra pa imamo rezervi- ranih 368 nočitev, kar predstavlja 4.050 evrov. Teh rezervacij gosti še niso preklicali.« V primeru, da bi bila epidemija razglašena do konca leta, bi to pomenilo skoraj 8.000 evrov izpada prihodkov, kar je za hostel veliko. Prihodkov pa bi ob morebitnih novih rezervacijah lah- ko pričakovali še več. Ne glede na slabe izglede za zasedenost hostla do konca tega leta pa Vršič ostaja optimističen. »Poslovno leto na- meravamo zaključiti pozitivno, ne glede na izpad prihodkov iz nočitev v Hostlu,« je pojasnil Andrej Vršič. Zaposleni so dobili druge zadolžitve Za urejenost Hostla skrbi vseh pet, ki so zaposleni v zavodu. Na- tanko 10 % njihove zaposlitvene obveznosti naj bi se nanašalo na naloge v okviru Hostla. Četudi so v tem času zaradi občutno nižje- ga števila nočitev njihove delovne obveznosti v Hostlu zmanjšane, pa ne bo potrebno odpuščanje, niti pošiljanje zaposlenih na čakanje na delo. »Vsi zaposleni ostajamo še naprej v rednem delovnem raz- merju z Zavodom. Nove zadolžitve so že dobili, tako so in bodo polno zasedeni,« je napovedal Vršič. Med drugim trenutno na veliko pripravljajo košarice dobrot, v pri- hodnjem letu pa jih čaka še nov podvig. »Sredi oktobra smo prido- bili licenci za prodajo in organiza- cijo turističnih paketov. Različne turistične pakete bomo začeli obli- kovati v prihodnjem letu, ko bomo imeli tudi sodelavko ali sodelavca, ki bo delal na oblikovanju in pro- daji turističnih paketov Destinacije Jeruzalem Slovenija,« je še dodal Vršič. petek  6. novembra 20204 Podravje Ormož  Kljub epidemiji Hostel ostaja odprt za poslovne goste Novi ukrepi Hostla (še) ne bodo spravili na kolena V poletnih mesecih so v Hostlu zabeležili lep napredek pri nočitvah, velike načrte pa so pisali za jesen. Pričakovali so tako individualne turiste kakor tudi športne ekipe, a so strogi ukrepi, ki močno omejujejo delovanje nastanitvenih obratov, obete pošteno oklestili. Foto: KG »Hostel Ormož ostaja odprt, saj smo imeli ravno v času razglasitve epi- demije poslovne goste. Posledice pa že čutimo, turisti in tudi rokometne športne ekipe, ki bi jih imeli v oktobru in novembru na pripravah, so prek- licali svoje rezervacije,« je trenutno situacijo v Hostlu predstavil direktor Andrej Vršič. Kljub težkim razmeram Hajdin- čani ugotavljajo, da jim je večino zastavljenih projektov in investicij uspelo realizirati. To jih, kot pravi Glažar, navdaja z optimizmom: »Uredili smo nekaj odsekov cest, opremili hodnike za pešce z jav- no razsvetljavo. V zaključni fazi je sprememba trikrakega krožišča na Zg. Hajdini v krožišče, ki poteka skupaj z Direkcijo za ceste RS in bo zaključena predvidoma decembra. Izvedenih je bilo kar nekaj aktivno- sti v vrtcu in šoli, kjer je vse priprav- ljeno za prijavo na razpis za ener- getsko sanacijo. Veliko se je posto- rilo v dvoranah in prostorih naših aktivnih društev. Dva domova smo opremili z defi brilatorjem, okolico pa z dodatnimi otroškimi igrali, fi tnesom na prostem in oglasnimi turističnimi tablami. Zaključili smo eno od komasacijskih področij, urejali projekte za kolesarske poti, medgeneracijski center, hodnik za pešce, projekte, vključene v LAS … Posodabljali smo določene sakral- ne objekte in priključevali hišne priključke na kanalizacijo. Pokopa- lišče je opremljeno z novo sodob- no tablo za prikazovanje lokacije grobov in možnostjo izrisa poti do določenega groba. V sodelovanju z občinskim gasilskim poveljstvom pa se zaključuje tudi nabava no- vega orodnega vozila za potrebe PGD Slovenja vas.« Zaključena je še ena zelo pomembna investicija, iz- gradnja sodobnega nogometnega igrišča z umetno travo in razsvet- ljavo. Z vidika razvoja občine so z letom 2020 zadovoljni. Tudi od leta 2021 pričakujejo veliko Jasno začrtani so tudi plani za leto 2021. Zaključevali bodo se- kundarne dele kanalizacije, nada- ljevali komasacijo, upajo, da tudi s projektom namakalnih sistemov. Načrtuje se energetska prenova šole in vrtca. »Zaradi priseljevanja in vedno večjega deleža mlajše populacije situacija zahteva relativ- no hitro rešitev. Planirano je tudi komunalno opremljanje zemljišč ob poslovno-stanovanjskem cen- tru, kjer je planirana stanovanjska gradnja. Kar nekaj je aktivnosti, vezanih na domove in prostore društev, razsvetljave, hodnikov za pešce in turističnih projektov. Vse to je usmerjeno v izboljšanje pogojev za delo in življenje naših občanov,« pravi hajdinski župan. V luči epidemiološke situacije pa vse občane poziva, naj se obnaša- jo odgovorno in sledijo navodilom državnih institucij: »Skupaj smo se odlično organizirali in poskrbeli za pomoč tistim, ki so to potrebo- vali, že v prvem spomladanskem valu, zato sem prepričan, da bomo zmogli tudi tokrat. Strn imo moči in ostanimo zdravi, samo tako bomo lahko realizirali cilje, ki smo si jih zastavili.« Hajdina  Občinski praznik v času epidemije Bolj kot naložbe je korona prizadela družabno življenje November je za Hajdinčane poseben mesec. Njihov način obeleževanja občinskega praznika je dober kazalnik tega, kako občani živijo in delajo za skup- no dobro. Zaradi koronavirusa pa se je družabno življenje letos skorajda ustavilo, kar bo zaznamovalo tudi letošnje praznovanje, ki ne bo takšno, kot so ga bili vajeni. Foto: Črtomir Goznik Letos drugačen občinski praznik Jesenski meseci so bili na Hajdini zmeraj zelo pestri. Tudi letos so nekaj prireditev že realizirali, glavnino pa so morali odpovedati. To velja tudi za osrednjo proslavo ob občinskem prazniku in tradicionalno prireditev “Iz mošta vino – pridi na Hajdino”. Bodo pa zbirali vino pred hramom kletarjev in vinsko kletjo. V čast občinskega praznika so pripravili tudi posebno televizijsko oddajo. Podelitev za prejemnike občinskih grbov bo izvedena, ko bo to dopuščala epidemiološka situacija. Štajerski TEDNIK petek, 6. 11. 2020 COLOR CMYK stran 5 »Za sanacijo največjega plazu, ki je na relaciji Hermanci–Presika, je bilo potrebno zaprtje ceste za ves promet. Če bi obvoz potekal po državnih cestah, bi to pomenilo podaljšanje poti za več kot 10 km, tako smo uredili obvoz po lokalni javni poti Ilovci–Presika. Domači- ne je to zmotilo in so se temu zo- perstavljali, a še vedno je to javna pot. Res je, da niso vajeni večjega prometa, prav tako pa so zaznali poškodbe na cesti in bankinah. A vse bomo dokumentirali, po za- ključku del na plazu pa se bodo poškodbe tudi sanirale,« je zagoto- vil Boštjan Kosajnč, predsednik KS Miklavž pri Ormožu. Kaže, da čas, ko si bodo doma- čini oddahnili, ni več tako daleč. Predvideno je namreč, da se bodo dela na tem plazu zaključila še v novembru. Na zgornji strani ces- te bo sanirano območje v dolžini 100 metrov, na spodnji pa več kot 150 metrov dolg odsek. »Na obeh straneh ceste urejajo območje v širini po 10 metrov, je pa izvajalce presenetila globina nestabilnega območja. Naleteli so namreč na ra- zne rove, na dveh lokacijah so bili kanali pod cesto v globini do osem metrov. Posledično so kopali tudi do dvanajst metrov globoko,« je navedel Kosajnč. Stroški bodo precej višji od načrtovanih Dodatna dela pa gotovo pome- nijo tudi več stroškov; po grobi oceni Kosajnč pričakuje, da bi lah- ko narasli na skoraj dva milijona evrov, kar je več kot pol milijona več, kot je bilo predvideno. Koli- čine materiala, ki so jih gradbinci vozili na delovišče, so Kosajnča ču- dile: »Na lastne oči sem si ogledal, kako gradijo temelje, jih zalagajo s kamnom in stabilizirajo območje. Količine kamna so me presenetile. Ob spremljanju del pa lahko re- čem, da smo na krajevni skupnosti zadovoljni z resnostjo izvajalcev in z napredkom pri gradnji.« V Vuzmetincih zapora prometa ne bo potrebna Dela na največjem plazu se po- časi bližajo h koncu, v vmesnem času pa so že začeli s sanacijo plazu v Vuzmetincih. Plaz meri v dolžino več kot 60 metrov. Kdaj točno bodo dela na tem plazu za- ključena, za zdaj še ni znano, pro- met pa naj bi potekal izmenično enosmerno. Enako je predvideno pri sanaciji plazu v Miklavžu, ki naj bi se začela decembra. »Predvide- na je sanacija več kot 40 metrov dolgega odseka. Predvideno je, da bi bila do pomladi vsa dela za- ključena. Če bo vreme ugodno, pa morebiti še kaj prej,« je še dodal Kosajnč. petek  6. novembra 2020 5Gospodarstvo Starše  Nepovratna evropska sredstva v zraku Problematičen zbirni center, ker je v lasti občine Načrti vodstva občine Starše, da še v aktualni fi nančni per- spektivi pridobijo pravico do kohezijskih sredstev za ureditev komunalne infrastrukture v obrtni coni, v tem trenutku nima- jo gotovih izgledov. Namere se lahko izjalovijo zaradi kriterijev pri podeljevanju denarja. Stanislav Greifoner, župan občine Starše, pa je zagotovil, da se občina v investicijo ne bo podala, dokler dvomi ne bodo razčiščeni. Izvedba skoraj 2,3 milijona evrov vrednega projekta izgradnje komunalne infrastrukture v obrtni coni je močno odvisna od pridobitve nepovratnih, kohezijskih sredstev. Višina upravičenih nepovratnih sredstev iz naslova Dogovora za razvoj regij naj bi znašala minimalno 1.217.804 evre, torej več kot 53 % investicije. Dober milijon pa bi zagotovila občina iz proračuna. »V primeru, da katera izmed občin ne bi mogla izkoristiti svojega denarja, bi ostala kohezijska sredstva lahko razdelili med uspešne projekte, potemtakem se zna zgoditi, da bomo dobili še kaj več denarja. Računali bi lahko na do 677.764 evrov dodatnih sredstev,« je v fi nančnem oziru investicijo predstavil Bojan Grus iz občinske uprave. A do črpanja teh sredstev bo občina upravičena le v primeru, če projekt zadosti vsem kriterijem. Na tem mestu pa so se pojavili pomisleki zaradi obstoječega zbirnega centra. »Naš zbirni center, ki ga ima v upravljanju Snaga. Problem pa ni v Snagi, ampak v tem, da je lastnik občina,« je pojasnil Grus. Foto: KG »Komunalna ureditev cone za mala in srednje velika podjetja bi bila dražja kot komunalna ureditev cone za eno veliko podjetje. Občina bo v glavnem poskušala najti ekonomsko ceno, ki bi tudi proračunu kaj doprinesla,« je svoje stališče predstavil župan Stanislav Greifoner. Greifoner bi bil zadovoljen, če bi našli veliko podjetje »Če je zbirni center težava, je nesmiselno, da sploh kandidiramo za ta kohezijska sredstva in še karkoli vložimo, ker tega ne bomo mogli črpati ali pa bomo denar celo vračali. Še preden se spuščamo v projekt, moramo razčistiti, ali je zbirni center težava ali ne,« je bil jasen Greifoner. Predstavil pa je tudi možnost, da bi se veliko podjetje interesiralo za nakup velikega dela območja cone. »V tem primeru najbrž urejanje infrastrukture znotraj cone ne bi bilo potrebno v tolikšnem obsegu. Mi bi bili dolžni narediti predvsem komunalno ureditev do cone in zavijalni pas,« je dejal Greifoner. Ne glede na to, ali se bodo podali v komunalno opremljanje cone ali Foto: KG V 9,2 ha veliki coni naj bi zgradili povezovalni vodovod med Zlatoličjem in Prepoljami, okoli 700 metrov cest, sekundarni vodovod, fekalno in meteor- no kanalizacijo, javno razsvetljavo, elektroinštalacije ter telekomunikacij- sko in kabelsko omrežje. ne, pa morajo za zemljišča določiti ekonomsko ceno na m2. Šlo naj bi za minimalno ceno, s katero bi se vsaj pokrili vsi občinski stroški urejanja. »Ko bomo izračunali minimalno ceno, bomo videli, ali je ta cena ekonomsko zanimiva na trgu in ali lahko kaj dodamo. Do konca leta moramo oddati vlogo, da ta kohezijska sredstva ne bi šla v nič. Če bo interes malih in velikih podjetij dovolj velik, bomo šli v tej smeri,« je napovedal Greifoner, ki sicer ni želel razkriti višine izračunanih stroškov na m² zemljišča. Povedal je le, da so bili doslej stroški presenetljivo visoki. A samo veliko vode ni dovolj za tako odličen rezultat. Izjemno po- membni dejavniki v celotnem proi- zvodnem procesu so tehnološki in kadrovski viri. »Ugodna hidrologija in visoka pripravljenost naših proizvodnih objektov sta omogočili, da smo v petek, 30. oktobra, dosegli načrto- vano proizvodnjo letošnjega leta, kar nas v teh nenavadnih časih še posebej veseli. Kaže namreč na dejstvo, da smo od začetka tako imenovane koronakrize sprejemali pravilne ukrepe, ki so nam omogo- čili, da smo končali nekatere nujne remonte, s katerimi smo začeli ko- nec lanskega leta in tako dosegli, da so bile naše velike hidroelek- trarne večino časa stoodstotno delujoče. Zagotovim lahko, da bo proizvodnja električne energije v DEM tudi v prihodnje zanesljiva,« je poudaril direktor DEM Andrej Tumpej. Dodal je, da bi lahko bila letošnja proizvodnja med najvišji- mi v zgodovini družbe, če le ne bo nepredvidenih dogodkov in bo po- tekala v skladu z načrti. Lani pet milijonov evrov dobička Tudi lanskoletno poslovanje iz- kazuje dober rezultat. Podjetje je v primerjavi z letom prej prihod- ke od prodaje povečalo za slabih pet milijonov evrov. V letu 2018 so znašali 60,4, lani nekaj čez 65 milijonov evrov. Prigospodarili so dobrih pet milijonov evrov čiste- ga dobička. Ta je sicer nižji kot v letu 2018, ko je znašal 8,3 milijona evrov. Za investicije so namenili približno desetino prihodkov, da- jatve lokalnim skupnostim so po besedah direktorja Tumpeja vzele okoli tretjino prihodkov. DEM so največji proizvajalec ele- ktrične energije iz obnovljvih virov v Sloveniji. Z osmimi velikimi hidro- elektrarnami na reki Dravi, s štirimi malimi hidroelektrarnami in štirimi sončnimi elektrarnami proizvede- jo skoraj četrtino vse slovenske električne energije. Podravje  DEM le korak do rekordne proizvodnje Letošnji plan že pod streho Narava je bila letos do Dravskih elektrarn Maribor (DEM) izjemno radodarna. Dala je velike količine vode, tako da so velike elektrarne na Dravi že dva meseca pred koncem leta dosegle načrtovano letno količino proizvodnje 2.656 GWh. Foto: MZ Med osmimi veliki hidroelektrarnami na Dravi največ električne energije proizvedeta HE Zlatoličje in Formin, obe skupaj letno dobrih 40 % celotne letne proizvodnje DEM. »Starejši domačini so povedali, da je bil nedaleč stran rudnik in je zato na tem območju veliko rovov. Ponekod so ti kanali potekali pod cesto. Ko so jih izvajalci odprli, pa je iz njih prodirala voda. Potrebnih je bilo več del in materiala, zato pričakujemo, da bodo tudi stroški višji,« je povedal predsednik KS Miklavž pri Ormožu Boštjan Kosajnč. Foto: Boštjan Kosajnč Dela na plazu v Vuzmetincih Foto: KG Plaz na relaciji Hermanci–Presika naj bi bil zaključen še v tem mesecu. Ormož  Po letih opozarjanj na nevarnost končno sanacija plazov Presenetili globoki rovi in votline V letu 2013 so na območju Krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu plazovi povzročili veliko škode na državni cesti. Ves ta čas so krajani apelirali na Direkcijo za infrastrukturo, naj vendarle poskrbi za sanacijo, saj je prihajalo le še do poslabšanja stanja in posledično do zmanjšane varnosti v ce- stnem prometu na drugi. Po letih prizadevanj so se dela letos le lahko začela, kar pa je med domačini povzročilo tudi nekaj nejevolje. Štajerski TEDNIK petek, 6. 11. 2020  COLOR CMYK stran 6 petek  6. novembra 20206 V središču Število ustanov, ki jemljejo bri- se, je že v spomladanskem valu epidemije naraščalo sorazmerno s številom testiranih in okuženih. Zdravstveno osebje na vstopnih točkah vzame brise, ki jih kurirji dostavijo v laboratorije, kjer nato opravijo testiranje na prisotnost virusa SARS-CoV-2. Od marca, od začetka epidemije do danes Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) ni obstal niti za en dan. Delujejo na sedmih lokacijah: Celje, Maribor, Ljubljana, Novo mesto, Koper, Murska Sobota ter Kranj in obde- lajo približno polovico vzorcev, preostanek opravi Inštitut za mi- krobiologijo in imunologijo (IMI). V majhnem obsegu testirajo tudi Klinika Golnik, SB Slovenj Gradec in SB Nova Gorica. V vseh labora- torijih je bilo od začetka epidemije do 28. oktobra letos skupno izve- denih točno 349.532 testiranj. Potrebnega ogromno materiala Preiskava na SARS-CoV-2 je kompleksen postopek, ki je sesta- vljen iz več faz. Zato, kot izpostav- ljajo v nacionalnem laboratoriju za zdravje, zanjo potrebujejo tudi precej materiala. Torej, še zdaleč ne gre le za brise za odvzem vzor- ca, pač pa za cel komplet storitev od transporta do najrazličnejših reagentov, kislin, epruvet, kontrol ... do materialov za čiščenje. »Po- leg naštetega mora seveda labora- torijsko osebje, ki izvaja postopke preiskave, uporabljati ustrezno za- ščitno opremo (rokavice, maske, očala, oblačila),« pojasnjuje Maja Kostanjšek iz Nacionalnega labo- ratorija za zdravje, okolje in hrano. Ves ta material pa še zdaleč ni poceni. Možnost za zaslužek so prepoznala številna podjetja. Slo- venija največ materiala za preiska- vo SARS-CoV-2 kupuje od podjetij: Roche, Promed, Mediline, Golias, Biospectra, Remas, Mikro+Polo, Sanolabor, VWR, Biomedica. Kdo vse to plača »Naročniki testiranja na pri- sotnost koronavirusa, ki ga op- ravljamo v NLZOH, so zdravstvene ustanove. Račune za opravljene storitve torej izstavljamo njim in te so tudi plačniki računov v celoti,« pojasnjujejo v laboratoriju. Na trgu je sicer že več kot 800 testov, namenjenih diagnostiki covida-19. Največ je molekularnih testov, sledijo testi za določanje specifičnih protiteles. Najmanj je antigenskih testov. Prav slednji so po novem pogosteje uporabljani, saj omogočajo hitrejše rezultate, a so obenem manj zanesljivi. »Trenu- tno je v prodaji vsaj 30 antigenskih testov. Za zdaj razen navedb pro- Slovenija, Podravje  Desetine milijonov evrov za testiranja na novi koronavi Samo oktobra sedem milijonov Od marca do konca oktobra je bilo v Sloveniji skupno izvedenih okrog 350.000 testiranj različnih testov, namenjenih diagnostiki covida-19. Trenutno problemov z dobavo materiala PCR-testi za hitrejšo molekularno preiskavo, ki jih je težje zagotoviti. Stroški, povezani z dia je bilo za testiranja in ostali material namenjenih okrog 25 milijonov evrov, skokovit pora daleč največ testov. Za preiskavo prisotnosti protiteles ni zanimanja V NLZOH izvajajo tri preiskave covid-19; klasično molekularno PCR, hitrejšo molekularno PCR in preiskavo na prisotnost protiteles na novi koronavirus. Za slednjo, kot ugotavljajo, velikega zanimanja ni. Dokazuje namreč le prebolevanje morebitne okužbe in se predvsem uporablja v primerih, ko je posameznik brez simptomov ali so ti blagi. Njena slabost je, da ne pokaže trenutne okužbe, pa tudi ni dokazov, da protitelesa ščitijo posameznika pred ponovno okužbo. Foto: Dreamstime/M24 Lenart  Bliskovito širjenje okužb v SVZ Hrastovec Selitev zdravih v športno dvorano Voličina Prvo okužbo s covidom-19 v drugem valu epidemije so v SVZ Hrastovec zaznali konec oktobra. Kljub trudu zaposlenih, da bi omejili širjenje okužbe, jim to ni uspelo, zato je padla od- ločitev o ločitvi zdravih stanovalcev od bolnih. Spomnimo, da je test na prisotnost novega koronavirusa 23. okto- bra pokazal pozitiven rezultat pri stanovalki na varovanem oddelku 1, zato so jo nemudoma premestili v bolnišnico, in sicer v Brežice. Širjenja okužbe jim žal s tem ni uspelo preprečiti, saj se je virus v dob- rem tednu dni pojavil tudi v ostalih enotah zavoda, med stanovalci in zaposlenimi. »Danes (torek, 3. novembra, op. p.) imamo okuženih 28 stanovalcev in 16 zaposlenih. Znašli smo se v negotovi in stresni situaciji, ki jo trenutno še obvladujemo in zmoremo opraviti vse delo, med katerim je bila tudi širitev rdeče cone,« razlaga direktorica zavo- da Andreja Raduha. »Tako smo okužene stanovalce že selili v depan- danso C, kjer je na voljo 53 postelj in kjer so pod rednim zdravstve- nim nadzorom. Trije so potrebovali bolnišnično oskrbo. Kadrovski primanjkljaj je že velik, saj je kar nekaj zaposlenih okuženih, več jih je tudi v samoizolaciji.« Foto: Občina Lenart V SVZ Hrastovec se je okužba bliskovito razširila, zato so bili potrebni dodatni ukrepi. Razmere v Lenartu se slabšajo Da je okužba tako hitro zaokrožila po zavodu, gre po mnenju direk- torice pripisati specifični strukturi stanovalcev in njihovemu načinu vsakdanjega delovanja. »Na srečo večina stanovalcev in zaposlenih ne kaže znakov bolezni in se dobro počutijo. O okužbah smo obvestili svojce in jim omogočili, da se s stanovalci povežejo preko telefona ali ostalih digitalnih komunikacijskih naprav. Za lajšanje duševnih tegob v trenutnih razmerah smo vzpostavili tudi psihosocialno pomoč za stanovalce, njihove svojce in zaposlene.« Okužbe s covidom-19 tudi v Varovanem domu Ščavnica S covidom-19 se je okužilo tudi devet stanovalcev in en zaposleni v dislocirani enoti SVZ Hrastovec v občini Sveta Ana, in sicer v Varovanem domu Ščavnica. Za zdaj ne kažejo simptomatskih znakov okužbe in se dobro počutijo, so pa bili premeščeni v Hrastovec, kjer je vodstvo zavoda vzpostavilo rdečo cono. Foto: Občina Lenart Pogled v notranjost športne dvorane v Voličini. Skupaj z lenarškim županom Janezom Krambergerjem, predstav- niki lenarške civilne zaščite in ravnateljem osnovne šole v Voličini so si takoj ogledali tudi športno dvorano Voličina, da jo pripravijo za name- stitev zdravih stanovalcev. »Skupna ocena epidemiologa, zdravnikov iz zavoda in civilne zaščite je namreč bila, da je treba ločiti zdrave od bolnih stanovalcev. V ta namen smo v občini že pripravili dve lokaciji, in sicer obe športni dvorani: v Voličini in Lenartu. Voličinska je bila predvidena za stanovalce SVZ Hrastovec, kar smo zdaj torej realizi- rali, lenarška pa je pripravljena za primer okužb v domu starejših Le- nart, kjer jih na srečo za zdaj še ni,« pravi župan Kramberger. »Se pa razmere v občini še naprej slabšajo, kar me zelo skrbi. Po podatkih, ki so mi na voljo, je namreč polovica testiranj, ki jih opravijo v našem zdravstvenem domu, pozitivnih.« izvajalcev in preverjanja v lastnih laboratorijih nimamo podatkov o njihovi zanesljivosti. Njihove ana- litske sposobnosti so slabše od molekularnih testov in s prav vse- mi je tveganje za lažno pozitivne in lažno negativne rezultate več- je. Odločitve o uporabi praviloma močno omejuje majhnost vzorcev, na katerih so proizvajalci preverili zanesljivost svojega testa. Če se odločitev za uporabo takšnega testa vendarle sprejme, je treba zelo natančno določiti, v katerih primerih se lahko uporabi. Testi- ranje na prisotnost koronavirusa v NLZOH opravljamo s testi proizva- jalca TiB MolBiol, ki je v svetu širo- ko uporabljen, in testi Seegene, ki imajo CE-IVD oznako,« izpostavlja Kostanjškova. Trenutno dobava testov za kla- sično molekularno PCR-preiska- vo ni motena, testov je dovolj na trgu, z njimi redno zalagajo vse zdravstvene ustanove. Problem so le reagenti za hitro molekular- no preiskavo, ki so težje dobavljivi že vse od začetka epidemije. V enem mesecu s 13 na 20 milijonov evrov V primeru, ko posameznika na test napoti zdravnik, je testiranje za plačnike zdravstvenega zavaro- vanja brezplačno. Sicer pa klasični molekularni test v slovenskih labo- ratorijih že od začetka epidemije Štajerski TEDNIK petek, 6. 11. 2020  COLOR CMYK stran 7 stane 65 evrov, hitri molekularni test pa zaradi višje cene reagen- ta 109,50 evra. Proračun RS bo za prvih deset mesecev leta 2020 izvajalcem pokril stroške brisov za covid-19, za zadnja dva meseca pa te stroške krije ZZZS. »V zvezi s storitvami za covid-19 pandemijo je določeno, da se izvede plačilo brisov potrditev okužbe s SARS- -CoV-2 v višini 65 evrov na bris in dodani materialni stroški (odvzem brisa, osebna varovalna oprema in prevoz) v višini 25 evrov. Stroške, povezne z odvzemom brisa, v letu 2020 prevzame proračun RS,« so pojasnili na ministrstvu za zdravje. V obdobju od 1. junija do 30. septembra je bila skupna vrednost odvzetih brisov več kot 13,2 milijo- na evrov, glede na izjemen porast odvzetih brisov v oktobru pa se predvideva, da bo skupni znesek v obdobju marec–oktober preko 25 milijonov evrov. »Iz naslova ZZZS bo od tega predvidoma plačanih 11,7 milijona evrov, ker jih zaradi načina poročanja za zadnja dva meseca v letu 2020 proračun ne bo pokril v tekočem letu,« še do- dajajo na pristojnem ministrstvu. Kader še večji problem kot denar Korelacije med tem, da več de- narja za diagnostiko in obravna- vo covid bolnikov pomeni manj sredstev za ostalo zdravstvo, naj ne bi bilo. Na ZZZS namreč za- gotavljajo, da omejitev izvajanja nenujnih zdravstvenih storitev v času epidemije covid-19 ni posle- dica pomanjkanja denarja, pač pa kadra v slovenskem zdravstvu. ZZZS naj bi še vedno poslovala skladno s plani: v prvem polletju 2020 je bilo v specialistični am- bulantni in bolnišnični dejavnosti realiziranih 784.525.670 evrov od 1.488.143.336 evrov, načrtovanih s finančnim načrtom za celo leto 2020. »Iz navedenega izhaja, da so izvajalci v prvi polovici leta rea- lizirali predvidena sredstva,« pravi Pavel Rutar iz ZZZS. Epidemiološka situacija in novi virus so tako pred posameznike kot državo postavili številne izzi- ve. Način, kako zadevo postaviti v normalne tirnice, ostaja nedore- čen. Pogovori potekajo tudi v sme- ri, da bi morda po vzoru nekaterih držav uvedli množično testiranje. Vsekakor pa bi za to potrebovali ne le veliko denarja, pač pa tudi kadra in dodelan sistem ter načrt dela. petek  6. novembra 2020 7V središču Bodo stroški testiranj res pokriti iz evropske blagajne? Po podatkih, s katerimi razpolaga Zavod za zdravstveno zavarovanje RS, naj bi stroške testiranja na covid-19 izva- jalcem zdravstvene dejavnosti kril državni proračun. Vlada sicer računa tudi na pridobitev evropskega denarja, še ved- no pa ni jasno, ali ga bo dovolj za pokritje vseh ali le dela stroškov. Za slabih 350.000 testov je bilo namreč v času od junija do oktobra letos porabljenih okrog 20 milijonov evrov. Foto: Dreamstime/M24 irus v evrov za teste na novi koronavirus. Na trgu je že več kot 800 a za testiranje ni, dobaviteljev je več. Izjema so le agnostiko, pa gredo v nebo. Od marca do oktobra ast smo zabeležili oktobra, ko je bilo opravljenih Foto: ČG Čeprav si v Domu upokojencev Ptuj želijo čim prej pognati stroje in v Žabjaku graditi novo enoto, je obstajala bojazen, da bo tudi v tem primeru del finančnega bre- mena prevaljen na stanovalce. Če bodo uspešni na razpisu, bo to precej manj verjetno. »Načrtujemo prijavo na raz- pis, rok je podaljšan, upamo, da bomo realizirali razpisne zahteve. Vsekakor bi uspeh na razpisu po- menil manj kredita. Ta mesec na- mreč pričakujemo gradbeno do- voljenje in potem bomo ministra spomnili na obljubljeno finančno podporo projektu,« je povedala direktorica Doma upokojencev Ptuj Jožica Šemnički. Ob zadnjem obisku Ptuja je namreč minister Janez Cigler Kralj jasno povedal, da ima investicija, ki jo načrtujejo v Žabjaku, njegovo podporo, in da bodo pri tem pomagali. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake mož- nosti je že marca objavilo razpis za sofinanciranje vlaganj v infra- strukturo, namenjeno izvajanju dnevnih oblik varstva in začasnih namestitev za starejše. Namen je zagotoviti vsaj 30 novih enot za izvajanje dnevnih oblik varstva in začasnih namestitev za starejše. Ob tem je minister izpostavil po- membno prednost, ki jo prinašajo te investicije: »Nove enote bodo starejšim omogočale, da lahko čim dlje ostanejo v domačem okolju.« Drugi rok za prijavo se je izte- kel 16. oktobra, zadnji se bo 16. novembra. Upravičeni prijavitelji so javni domovi za starejše obča- ne in posebni socialnovarstveni zavodi, skupno je za ta namen predvidenih okrog 21,5 milijona evrov. Po razdelitvi dela kolača je zdaj na voljo še približno pet mili- jonov evrov. V prvem in drugem roku je bilo skupno prijavljenih 15 projektov, od tega je pogoje v celoti izpol- njevalo 10 prijaviteljev oz. pro- jektov. Skupaj naj bi zagotovili 142 mest v enotah za izvajanje dnevnega varstva in 60 name- stitev v enotah za zagotavljanje začasnih. Konec oktobra je bilo izvedeno tretje javno odpiranje vlog, skup- no je prispelo devet vlog, od tega ena nepravočasna. »Trenutno je torej v postopku preverjanja izpolnjevanja razpisnih pogojev osem prijavljenih projektov, in sicer štirje projekti za območje vzhodne Slovenije in štirje projek- ti za zahodno Slovenijo,« so po- jasnili na pristojnem ministrstvu. Višina zaprošenih sredstev znaša skupno na tretjem roku okrog 7,5 milijona evrov. Ptujski Dom upokojencev se prijavlja na zadnji rok, ki se izte- če konec tega meseca. Pridobiti je bilo treba vso dokumentacijo in soglasja. S spreminjanjem pro- storskega načrta je pohitel tudi mestni svet in tako pomagal na poti do cilja. Zdaj čakajo gradbe- no dovoljenje in prijavo ter upajo na dober razplet. Uspeh na razpi- su bi namreč spremenil planirano finančno konstrukcijo izvedbe: potrebno bi bilo manj kredita. Milijonski naložbi v Kidričevem in Juršincih Dom upokojencev (DU) Ptuj ima ta čas odprta tri delovišča, med drugim tudi na objektu v Kidričevem, kjer izvajajo dela v vrednosti 645.000 evrov. Direktorica DU Ptuj Jožica Šemnički je pojasnila, da v mansardi urejajo prostore za terapevtske dejavnosti, dnevno varstvo in pralnico, v pritličju bodo pridobili nekaj mest za osebe z demenco in centralno kuhinjo. »Kuhinja bo omogočala dostavo kosil na dom in širitev dejavnosti v storitve na domu. Temeljni cilj je izboljšanje delovnih pogojev zaposlenim in bivalnih pogojev stanovalcem. Izvajalec je dela začel konec julija, rok za končanje je spomladi prihodnje leto. V kidričevski enoti DU Ptuj imamo za stanovalce na voljo 70 mest. Trenutno jih je zasedenih 66.« Investicija v Kidričevem ni edina, ki jo ta čas izvajajo v DU Ptuj. Petmilijonsko naložbo peljejo tudi v Juršincih, kjer širijo prostore doma. Gradnja bo predvidoma končana februarja prihodnje leto. Ob centralni enoti doma na Ptuju bodo gradbena in druga dela končali še letos, pogodbeni rok z izvajalcem je 18. december. Gradijo kavarno, uredili bodo tudi okolico. V treh od štirih enot DU Ptuj se tako izvajajo investicije v skupnem znesku blizu šest milijonov evrov. Poleg naštetih naložb so po besedah direktorice Šemničkijeve letos znatna sredstva namenili za tekoče in investicijsko vzdrževanje: 421.000 evrov. V vseh štirih enotah DU Ptuj na ptujskem območju (Ptuj, Kidričevo, Muretinci in Juršinci) biva 545 stanovalcev, za katere skrbi 320 zaposlenih. Foto: MZ V kidričevski enoti DU Ptuj urejajo prostore za terapevtsko dejavnost, dnevno varstvo, varstvo oseb z demenco, pralnico in kuhinjo. Podravje  S projektom nove enote Doma upokojencev v Žabjaku na razpis Bo država fi nančno pomagala tudi ptujskim starostnikom? Država naj bi z razpisom zagotovila denar za sofi nanciranje gradnje vsaj 30 novih objektov, namenje- nih oskrbi starejših. Na tem področju infrastrukturnih projektov, fi nanciranih z državnim denarjem, že vrsto let ni bilo. Redke gradnje, ki smo jim priča, so fi nancirali domovi sami, posledično pa tudi stanoval- ci preko višjih zneskov na položnicah za oskrbnine. Foto: ČG V Žabjaku se že gradijo prostori društva Sožitje, ob njih naj bi kmalu začela rasti tudi nova enota Doma upokojencev Ptuj. Štajerski TEDNIK petek, 6. 11. 2020  COLOR CMYK stran 8 petek  6. novembra 20208 Podravje Glede na vladne predpise je tre- nutno velika večina trgovin po Sloveniji zaprtih. To močno vpli- va tudi na delovanje največjega nakupovalnega središča na Ptu- ju Qcentra Ptuj v Puhovi. Za vas smo preverili, katere posloval- nice so še vedno odprte in ka- tere so odprte s spremenjenim redom. Nakupovalno središče Qcenter Ptuj v Puhovi kot celota obratu- je po normalnem delavniku. Kar nekaj poslovalnic v samem na- kupovalnem središču lahko po zadnjih navodilih vlade še ve- dno obratuje neovirano. Tako še vedno normalno obratujejo naslednje poslovalnice: Super- market Tuš, Drogerija Tuš, Obi, Pošta, optika Oftalmos, trafika 3DVA, cvetličarna Sončnica, Hamler in SKB Banka. Veseli smo, da se je ogromno drugih naših partnerjev uspelo Kako je covid-19 vplival na Sgermobil Telekom, Arbadakar- ba in Jysk. Restavracija Andia- mo pa še vedno omogoča tako osebni prevzem kot tudi dosta- vo hrane (in pijače) na dom. Omeniti velja tudi Tajkun bar, v katerem lahko še vedno naroči- te vrhunsko kavo za po poti. Vse obiskovalce hkrati napro- šamo, da si ob vstopu v naku- povalno središče razkužijo roke, obvezno nosijo maske in vzdr- žujejo varnostno razdaljo (vsaj 1,5 m) ter tako pripomorejo k zajezitvi širjenja covida-19. Kljub trenutni situaciji se veseli- mo vašega obiska v največjem nakupovalnem središču na Ptuju. Se vidimo v Qcentru Ptuj v Puhovi! prilagoditi na razmere in Vam, dragim kupcem, omogočajo naročilo in prevzem blaga. Na- ročanje izdelkov tako bodisi lahko poteka preko spleta ali preko telefonskega klica, izdel- ke pa lahko osebno prevzame- te v nakupovalnem središču. Med takšne poslovalnice sodijo Slovenija  Všečen ukrep brezplačnega cepljenja proti gripi se je že izjalovil Mnogi, tudi iz rizičnih skupin, ostali brez cepiva Za nosečnice in druge rizične skupine je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) že lani uvedel brezplačno cepljenje. Letos so oblastniki sporočili, da bo brezplačno za vse, ob tem pa v luči epidemije še dodatno trkali na vest in zavest državljanov in državljank naj se množično cepijo, saj da bodo tako pomagali k razbremenitvi zdravstvenega sistema. Dr- žavljani in državljanke so se izkazali za poslušne, a kaj ko je cepiva zmanjkalo v manj kot mesecu dni po začetku cepljenja. Pa rizične skupine? Mnogi so ostali brez odmerka. »Letos je bila edinstvena prilož- nost, da bi dosegli visoko precep- ljenost državljanov, deloma zaradi možnosti brezplačnega cepljenja, deloma zaradi epidemije covid-19. Žal te priložnosti nismo znali izko- ristiti, saj je bilo naročenega pre- malo cepiva,« meni direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan. Sicer pa so v okviru ptujskega zdravstvenega doma tako kot pretekla leta pred- nostno cepili stanovalce domov za starejše, zaposlene v zdravstvu, nato pa v skladu z odločitvijo vlade vse, ki so se na cepljenje naročili. Letos so prejeli 3.500 enot cepi- va in zadnjo bodo porabili danes, torej 6. novembra. Lani so prejeli 2.200 enot cepiva. V ormoškem zdravstvenem domu pa so letos prejeli celo nekaj doz cepiva manj. Lani so cepili 800 oseb, letos so prejeli 700 doz ce- piva. »NIJZ nas je obvestil, da tre- nutno dobave cepiva niso možne. Če bo cepivo proti gripi na voljo, nas bodo obvestili. Cepljenje se bo izvajalo za rizične skupine. Naroče- nih imamo 800 doz cepiva,« je spo- ročila Pavla Govedič iz ZD Ormož. Razdvojena stroka Glede na omejeno količino cepi- va so bila priporočila mednarodnih strokovnih institucij in Nacionalne- ga inštituta za javno zdravje, da se cepljenje najprej zagotovi ranljivim skupinam, kamor sodijo skupine z večjim tveganjem za težji potek bolezni (kronični bolniki, osebe, stare 65 let in več, majhni otroci (od 6 mesecev do 2 let starosti), nosečnice, osebe z izjemno po- večano telesno težo), zaposleni v zdravstvu, zaposleni v domovih za starejše občane in v socialno- varstvenih zavodih, zaposleni v vzgoji in izobraževanju in zaposle- ni v kritični infrastrukturi. A kljub priporočilom določenih strokovnih organizacij je vlada RS na predlog druge stroke odločila, da bo cep- ljenje proti sezonski gripi v letošnji sezoni pravica iz obveznega zdra- vstvenega zavarovanja in da je za vse zavarovane osebe brezplačno. Koliko oseb iz rizičnih skupin je od- merek prejelo, bo tako znano po koncu cepilne sezone, so dejali na ministrstvu za zdravje. Glede na to, da je ponekod le po dobrem tednu dni zmanjkalo cepiva, je seveda na mestu vpraša- nje, ali je odziv prebivalstva odgo- vorne presenetil. Odgovora na to vprašanje nismo prejeli, so pa na zdravstvenem ministrstvu zago- tovili, da bodo storili vse, da kljub velikemu povpraševanju na sve- tovnem trgu pridobijo še dodatne odmerke. »Vse države se soočajo s pomanjkanjem,« so dodali. Odločitev o brezplačnem cepljenju presenetila tudi NIJZ? Sicer pa je NIJZ za sezono 2020/2021 naročil 270.000 odmer- kov cepiva proti gripi, kar je skoraj 100.000 več kot v pretekli sezoni. A kot so priznali na NIJZ, maja, ko so naročali cepivo, odločitev o brezplačnem cepljenju še ni bila znana. Sicer pa novembra na NIJZ pričakujejo še del že naročenih doz cepiva, to je 20.000. Te bodo pred- nostno namenjene ranljivim skupi- nam. Obljube o dodatnih količinah cepiva pa se za zdaj zdijo prazne, saj kot so pojasnili na nacionalnem inštitutu, so že v začetku cepilne sezone vsem proizvajalcem, ki izdelujejo cepivo proti gripi, pos- redovali dodatno povpraševanje za pridobitev cepiva proti gripi in prejeli so negativne odgovore. »Vsi proizvajalci so nam sporočili, da je na globalnem trgu veliko pov- praševanje po cepivu proti gripi in tudi druge države povprašujejo po dodatnih odmerkih cepiva. Prav tako smo preverjali, ali bi katera od držav odstopila cepivo Sloveniji, vendar glede na povečano povpra- ševanje tudi drugod pozitivnega odgovora nimamo. Če bo mož- nost, da bi katera država cepivo odstopila, ga bomo prevzeli. Smo pa tudi na NIJZ prejeli prošnje za odstop cepiva od drugih držav.« Foto: Dremastime/M24 Slovenija  V študentskih sobah le desetina študentov Domovi prazni, študentje v stiski Študentski domovi so zaradi epidemije že drugi teden (razen za izjeme) zaprti. A kot opozarjajo študentski sveti stanovalcev in Študentska organizacija Slovenije, so s tem ukrepom mnogi študenti pahnjeni v okolje, kjer nimajo urejenih pogojev za kakovosten študij, pa naj gre za slabo internetno povezavo ali medosebne odnose. V organizacijah, ki zastopajo pravice študentov, menijo, da bi moralo biti bivanje v študent- skih dom ovih še naprej omogoče- no študentom v socialni stiski, pa tistim, ki doma nimajo ustreznih pogojev za študij na daljavo, ki si delijo gospodinjstvo z rizičnimi skupinami, ki imajo doma že ak- tivno okužene družinske člane, in študentom, ki so na kraj bivanja vezani zaradi opravljanja študent- skega dela. Stiske, v katerih so se znašli študentje, so anonimno opisali tudi nekateri posamezniki. Štu- dentka, ki živi v bližini meje s Hr- vaško, je izpostavila, da na doma- čem naslovu nima interneta, tudi telefonski signal je slab, na magi- steriju pa ima v zimskem seme- stru večino tedna predavanja pre- ko spletne aplikacije Zoom. Precej študentov je izpostavilo, da imajo v kraju študija delo, nekateri pa pri delodajalcu tudi opravljajo raz- iskave za zaključno nalogo. Nekaj študentov pa je tudi navedlo, da se k domačim nimajo možnosti vrniti zaradi družinskih okoliščin oz. alkoholizma v družini. A šolsko ministrstvo prošnjam šolajočih se mladih (za zdaj) ni prisluhnilo. V domovih lahko os- tanejo študentske družine, štu- dentje s stalnim prebivališčem v domu, študentje iz tujine in štu- dentje, ki v epidemiji opravljajo pomembne naloge. Posledično v mariborskih študentskih domovih trenutno biva le desetina študen- tov. V javnih domovih stanarine oproščeni, pri zasebnikih ne Sicer pa v Študentskih domo- vih Maribor glede plačil stanarin pričakujejo enake rešitve kot spo- mladi. To pomeni, da bo državni proračun kril stroške poslovanja, študentom pa ne bo treba plačati stanarin. Povsem druga zgodba je na trgu zasebnih stanovanj. Mnogi študenti se zaradi boljših bivalnih pogojev ali pa tudi pre- dolgega čakalnega seznama na študentsko sobo v javnem domu odločijo za bivanje pri zasebnikih, ki oprostitve plačila praviloma ne omogočajo, ob tem da so naje- mnine tudi več deset evrov višje kot za sobo v študentskem domu. Foto: Študentski domovi Maribor Znatno se je zvišalo tudi število cepljenih nosečnic Delež cepljenih proti gripi se je v sezoni 2019/2020 v primerjavi s predhodno sezono povišal, proti gripi se je cepilo 6,8 % slovenskega prebivalstva, v primerjavi s predhodno sezono, ko se je cepilo 4,5 % prebivalstva. Delež cepljenih v starostni skupini 65 let in več se je tudi povišal in je znašal 18,8 % (sezono prej je bil delež cepljenih 12,9 %). Znatno se je zvišalo tudi število cepljenih nosečnic. V zadnji sezoni se je proti gripi cepilo 716 nosečnic, sezono prej le 372. Foto: Mojca Vtič Štajerski TEDNIK petek, 6. 11. 2020  COLOR CMYK stran 9 Številni Timovi navijači so bili v sredo prikovani pred TV-zaslone, na sporedu je bila dirka za Veliko nagrado Pietramurate, kjer si je slovenski šampion že lahko zago- tovil nov naslov svetovnega prva- ka. To mu je tudi uspelo in slavje se je lahko začelo! Kakšno bi šele bilo slavje, če bi lahko navijači dir- ko spremljali v živo, ob progi, na slovenskem ovinku in bi vihrale zastave, slišale bi se znamenite motorke, rdeče-rumene dimne za- vese pa bi vsemu dodale še pose- ben videz?!? »To je četrti naslov, presrečen sem. Hvala vsem, ki skrbijo zame in me podpirajo, ekipi, navijačem. Če ne bi bilo te nesrečne situacije s covidom, bi zdaj tule slavil pred množico. Hvala vsem, ki me kljub težkim časom podpirate,« je takoj po zagotovitvi novega naslova povedal 24-letnik iz Pečk pri Makolah. Za Tima je to tretji naslov v naj- močnejšem razredu MXGP, naj- boljši je bil že v letih 2016 in 2019, leta 2015 je pred tem slavil v razre- du MX2. Popotnica 73 točk prednosti pred Antoniem Cairolijem je Timu pred predzadnjo dirko sezone da- jala varen občutek, a motokros je vendarle šport, v katerem gre lah- ko skorajda v vsakem trenutku kaj narobe. Samo v letošnji sezoni se spomnimo, kako jo je poškodba zagodla Jeff reyu Herlingsu, zato previdnost ni nikoli odveč. Prva vožnja se zagotovo ni zače- la po željah Tima in njegove ekipe, saj je po nekoliko slabšem štartu v prvi ovinek pred njim zapeljalo kar 12 voznikov! Začel se je že večkrat viden lov za tekmeci, ki so v nasled- njih krogih za njim zaostajali drug za drugim. V osredju sta bila Švicar Jeremy Seewer in Italijan Antonio Cairoli, a tempo ni bil preveč hud, tako da si kakšne bistvene pred- nosti nista privozila. Če bi bil Cairoli dirko končal pred Gajserjem, od- ločitve o svetovnem prvaku še ne bi bilo, a je Italijan v sredini dirke storil manjšo napako ter zdrsnil z motorja. Gajser je odvihral mimo, nato pa se podal v lov za vodilnim Seewerjem. Ko je ulovil priključek, ga je dvakrat poskušal prehiteti, a je Švicar dovolj izkušeno zapiral idealne linije, da Timu ni uspelo mimo. Ob tem so bili pomembni še nekateri vidiki, ki so botrovali Timovi odločitvi, da ne poskuša na silo mimo Seewerju: prvi je bil nedvomno ta, da mu je bilo za zagotovitev naslova dovolj že to, da je bil pred Cairolijem (ta je končal na 6. mestu), kar so mu nedvoumno sporočali tudi iz boksov (vozi pametno in ohrani fokus). Tveganje s padcem in odstopom je bilo zadnje, kar bi si v Timovi ekipi v tistem trenutku želeli … Še zadnji vidik pa je bil ta, da je večino vožnje vozil brez delujoče sklopke! Če mu je uspelo s tem prehitevati in izboljševati najboljše čase krogov, potem je jasno, kakšen voznik je Tim in je več kot zasluženo ponovno svetovni prvak! Slavje v boksih Honde se je lahko začelo, šampanjec seveda ni manjkal … Horebeek »v objemu« Timovega kolesa in blatnika Druga vožnja je ponudila iz- jemno dramatičen začetek, ka- kšnega redko vidimo tudi v tako dinamičnem športu, kot je mo- tokros: Vanj je bil – nič kriv in dol- žen – vpleten tudi motokrosist s simbolično št. 1 na motorju (tudi 243 je bila vidna, a je bila manjša). Tim se je v drugem ovinku znašel v gneči, po izhodu iz ovinka pa se je v njegov motor tako nesrečno za- pletel Jeremy van Horebeek, da se ni mogel iztrgati iz objema blatni- ka in zadnjega kolesa. Ko je Tim to opazil, je ves pretresen nemudo- ma ustavil in začel klicati pomoč. Nesrečnega Belgijca tako dolgo niso mogli rešiti, da so morali vodil- ni tekmovanja prekiniti dirko in po- noviti štart. Horebeeka so iz proge odnesli na nosilih. V drugem poskusu je Timu us- pel perfekten štart, bil je najhitrej- ši, nato pa je vse do cilja zadržal vodstvo. Edini bližnji zasledovalec je bil Romain Febvre, a ni imel pra- ve priložnosti za prehitevanje. Tim je tako z zmago v drugi dirki in 2. mestom v prvi osvojil tudi ve- liko nagrado Pietromurate, kar je njegova četrta zmaga v sezoni. Po dvakrat je slavil v Italiji (VN Evrope, VN Pietromurate) in Belgiji (VN Flandrije, VN Lommela). »Vse se je super izteklo, postal sem četrtič svetovni prvak, pa še zmagal sem na dirki. Res hvala vsem, s katerimi skupaj trdo dela- mo. Žal mi je, da ni mojih navijačev, ker bi bilo drugače vzdušje noro, ampak upam, da bo kmalu spet vse v redu. Upam pa tudi, da bo z van Horebeekom vse v redu, ni bilo namenoma. Sem pa s to drugo vožnjo seveda lahko zelo zadovo- ljen,« je vtise po uspešni predza- dnji postaji sezone strnil Gajser. Zadnja dirka sezone 2020 bo v nedeljo spet v Pietramurati. Jože Mohorič, sta Rokomet Člani vsakodnevno, mlajši preko spleta Stran 11 Strelstvo Veliki uspehi odličnih mladih strelcev Stran 11 Nogomet Aluminiju ni uspel kopirati Mure Stran 10 Nogomet Ekipe na hitro razdeljene na »zgornji in spodnji dom« Stran 10 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Tim Gajser - datum rojstva: 8. september 1996 - višina: 180 cm - teža: 76 kg - kraj bivanja: Pečke, Slovenska Bistrica - ekipa: Honda HRC (MXGP) Končne uvrstitve v dosedanji karieri tekmovanj za svetovno prvenstvo: MX2: 2013: 20. mesto 2014: 5. mesto 2015: 1. mesto (5 zmag) MXGP: 2016: 1. mesto (7 zmag) 2017: 5. mesto (3 zmage) 2018: 4. mesto (-) 2019: 1. mesto (9 zmag) 2020: 1. mesto (4 zmage) Skupno 28 zmag za veliko nagrado. Drugi uspehi: 2007: evropski prvak 65 ccm 2009: evropski prvak 85 ccm 2012: evropski in svetovni prvak 125 ccm Motokros  Dirka za VN Pietramurate »Če bi bili zraven navijači, bi bilo noro« Foto: Hondaracing Tim Gajser se je z ekipo zasluženo veselil četrtega naslova svetovnega prvaka. Dirka za VN Pietramurate, rezultati: 1. Tim Gajser Slovenija Honda 22 25 47 2. Jeremy Seewer Švica Yamaha 25 20 45 3. Romain Febvre Francija Kawasaki 16 22 38 4. Clement Desalle Belgija Kawasaki 18 18 36 5. Antonio Cairoli Italija KTM 15 16 31 Skupni vrstni red (17/18): 1. Tim Gajser Slovenija Honda 673 2. Antonio Cairoli Italija KTM 584 3. Jeremy Seewer Švica Yamaha 580 4. Romain Febvre Francija Kawasaki 525 5. Jorge Prado Španija KTM 476 Foto: Hondaracing Tim Gajser si je z dirko pred koncem sezone zagotovil ubranitev naslova svetovnega prvaka. Štajerski TEDNIK petek, 6. 11. 2020  COLOR CMYK stran 10 Vsakoletno gostovanje Maribo- ra v Kidričevem pomeni nekakšen praznik nogometa, letošnji je bil zaradi aktualnih razmer zaradi ko- ronavirusa in posledično zaprtega stadiona za gledalce okrnjen. Lo- kalna rivala sta kljub temu prika- zala precej nogometnega znanja, treh točk pa so se veselili gostje iz Maribora. Zanje je stadion v Kidričevem v zadnjih letih srečna destinacija, tukaj so slavili sedmič zapored! Šumarji so sicer po tradiciji moštvo z dobrimi rezultati na domačem igrišču, a le do takrat, ko dobijo v goste sosede. V lanski sezoni so npr. do 24. kroga doma izgubili le eno tekmo – seveda z Mariborom. Tudi letos so bili v uvodnih treh domačih tekmah neporaženi … Neposrečen eksperiment Eno od osnovnih nepisanih no- gometnih pravil je, »ne menjuj eki- pe, ki zmaguje«. Trener Aluminija se je lotil prav tega eksperimenta in na klop posadil Čermaka in Flakus Bosilja, v igro pa od prve minute poslal Kima in Maletića. »Načrt je bil takšen, da tekmeca počakamo, nato pa po odvzeti žogi odigramo do Maletića, ki je močan in bi lahko žogo zadržal ter oddal do soigral- cev 'iz drugega plana'. A Maribor nam tega ni dopuščal, vršili so ta- kojšnji pritisk, tako da smo imeli težave že z organizacijo napadov,« je svojo odločitev pojasnil Slobo- dan Grubor in obenem priznal, da v prvem polčasu njegova ekipa ni bila na potrebnem nivoju. »Slabo sem izvedel penal« Kljub temu so imeli šumarji iz- jemno priložnost za vodstvo, saj je po podaji Kima iz kota Matja- šič lepo streljal, a pri tem zadel v roko Klinarja. Sodnik Matej Jug je z zadržkom, a povsem upravičeno pokazal na belo točko, iz katere pa je Mario Lucas Horvat ni uspel premagati Ažbeta Juga. »Slabo sem izvedel penal, Jug je prečital mojo namero, ob tem je bila polvi- soka žoga, ki je za golmana najlažje dosegljiva. To je bil ključni moment tekme, če bi zabil, bi se lahko obr- nilo v drugo smer,« se je po tekmi s pepelom posipal najizkušenejši mož rdeče-bele zasedbe. Ubranjeni penal je na goste de- loval kot aktiviran detonator in na igrišču so zagospodarili igralci v rumenih dresih. Posebej aktivna sta bila Rudi Požeg Vancaš in Jan Repas, ki sta bila blizu zadetka, prvi je zadel stativo, drugemu pa je najboljši igralec domače zasedbe, vratar Luka Janžekovič, strel refl e- ksno ubranil. Repas dvakratni podajalec V 34. minuti pa rešitve več ni bilo: Milec je zaposlil Repasa, ta pa je z ostro podajo pred gol našel Požeg Vancaša, ki je žogo s prsmi le potisnil v gol – 0:1. Repas je bil podajalec tudi pri drugem golu, po strelu iz kota je Nemanja Mitrović poleg Maletića zadel v polno – 0:2. Ob polčasu je Grubor opravil dve menjavi, vstopila sta Čermak in Prša, ki sta močno poživila igro. Agresivno in kombinatorno igro domačinov pa je gostom uspelo zadržati, za nameček pa iz proti- napada v 60. minuti tudi zadeti. Veliko dela je opravil Mlakar, Vrho- vec je nato poslal žogo v kazenski prostor, kjer jo je Kronaveter ob Pantalonu brez oklevanja iz polvo- leja zabil pod prečko – 0:3. »Z Mariborom vedno težko igra- mo, tokrat bi lahko bili izkoristili njihovo nekoliko slabšo serijo, a nam to ni uspelo. Načrt pred tek- mo je bil, da počakamo na svoje Nov prvoligaški krog se bo v petek začel s tekmo med Celjem in Aluminijem, preostala štiri srečanja bodo na sporedu v soboto. Gro e in šumarji so slabše začeli sezono, oboji so v spodnjem delu lestvice. Iz tega vidika bo tekma na Areni Z'dežele izjemno pomemb- na za obe ekipi. Vanjo bodo do- mačini krenili s popotnico remija na Fazaneriji, gostje pa poraza z Mariborom. »Maribor je v ponedeljek zmagal zasluženo, mi enostavno nismo bili pravi,« je tekmo v enem stav- ku opisal kapetan Aluminija Luka Janžekovič, ki je bil z nekaterimi odličnimi obrambami celo najza- služnejši, da poraz njegove ekipe ni bil še višji. V petek s Celjani priča- kuje drugačno tekmo: »Dejstvo je, da oboji nujno potrebujemo točke za mirnejše nadaljevanje, saj je pr- venstvo zelo izenačeno. Igramo z državnimi prvaki, ki so doslej ne- koliko zatajili, zato nas nedvomno čaka zahtevna preizkušnja. Opti- mizem lahko črpamo tudi iz naše prve medsebojne tekme, kjer smo sicer remizirali, a smo si pripravili veliko priložnosti. Moje mnenje je, da bodo v petek o zmagovalcu odločili detajli, iskreno pa upam, da bo rezultat z našega vidika na koncu pozitiven.« JM petek  6. novembra 2020Šport10 Nogomet  1. SNL, 10. krog Aluminiju ni uspe- lo kopirati Mure Nogomet  1. SNL, 11. krog »Odločali bodo detajli« Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Maribora so v Kidričevem slavili četrto zmago v sezoni, šumarji so doživeli če- trti poraz. priložnosti; to se je tudi zgodilo, a nam ni uspelo povesti. Nato smo storili nekaj napak, Maribor je to kaznoval z goloma, po katerih se je bilo težko vrniti. V 2. polčasu smo poskušali nekaj storiti v napadu, imeli smo pobudo, nato pa nas je tretji gol Maribora povsem ustavil. Tekma je bila v tistem trenutku od- ločena,« je ta del videl Mario Lucas Horvat. Džankiču prve minute v 1. ligi, prvenec Azemovića Sledile so številne menjave na obeh straneh, pri domačinih velja omeniti vstop Aljaža Džankiča, ki je zaigral prvič na prvenstveni tek- mi. Pri gostih je prvič letos dobil priložnost nekdanji kapetan Mari- bora Rene Mihelič. Domačini so v zadnji tretjini tek- me prikazali veliko želje po zniža- nju, kar se jim je obrestovalo v 84. minuti. Po drugem zaporednem strelu iz kota je bil v skoku najvišji Azemović, ki je tako vpisal prvenec v dresu Aluminija – 1:3. Čeprav je Mlakar v 86. minuti zadel vratnico, pa so domačini napadali vse do zadnje minute, po- skušali so Flakus Bosilj (dvakrat) in Matjašič, a brez uspeha … V naslednjem krogu bodo Kidri- čani v petek gostovali v Celju. Jože MohoričEkipe na hitro razdeljene na »zgornji in spodnji dom« Še pred dvema krogoma so bile razlike na lestvici izjemno majhne, rezultati v nepopolnih dveh krogih pa so to hitro spremenili in ekipe so nenadoma razdeljene na »zgornji in spodnji dom«. V boju za vrh pet ekip ločijo tri točke, enaka razlika je med peterico v spodnjem delu. Tekmi Aluminij – Domžale in Bravo – Domžale bosta to nekoli- ko korigirali, a razlike 10 točk med vodilnima in zadnjeuvrščeno eki- po ne bosta spremenili. Po tekmi Aluminij – Maribor je Rok Kronaveter še najbolje opisal željo vseh klubov v 1. ligi, vsaj tistih, ki si želijo na vrh: »Komu bo prvemu uspelo izvesti serijo zmag, tisti bo v veliki prednosti.« Rok je seveda dodal, da upa, da bo to prav Maribor … Vijoličasti imajo za to nedvomno dovolj kakovostno ekipo, a se je kljub zadovoljstvu po zmagi nad Aluminijem težko znebiti občutka, da so še vedno zelo ranljivi. To je pokazala tekma z Muro, z Alumi- nijem pa je bil začetek domala identičen, le da Aluminij svoje prilož- nosti ni izkoristil. Če bi jo … Kidričani so pred tekmo z Mariborom naredili premik v razmi- šljanju, ekipa se je povezala, na igrišču je delovala kompaktno, na zadnjih petih tekmah je dobila le pet golov. Maribor je to nekoliko porušil, a že v petek je priložnost za vrnitev na stare tirnice. Mura je z remijem s Celjani ubranila pozicijo na vrhu, točkovno pa so se približali Olimpija, Maribor in Koper. Zanimivi zmagi sta vknjiži- la Koper in Olimpija, saj sta imela njuna tekmeca obilo zrelih prilož- nosti, a je edino izkoristil Tabor na Bonifi ki, pa še to iz 11-metrovke. Pri rezultatu 1:1 so Sežanci zapravili tri 100 % priložnosti, zgrešili so tudi prazni gol … Podobno so Goričani zadevali okvir gola (trikrat), Ljubljančani pa v polno … JM 2. SNL: konec za letos, nadaljevanje prvenstva v 2021 Jesenski del 2. slovenske no- gometne lige je že končan, so zapisali na spletni strani Triglava iz Kranja. Vseh 16 klubov 2. SNL je prisostvovalo koordinaciji z deležniki, ki so vključeni v delo- vanje v sezoni 2020/21, z Nogo- metno zvezo Slovenije (NZS) ter direktoratom za šport. NZS so na sestanku zastopali Radenko Mijatović, Martin Ko- želj, Renata Podviz Čeferin, Stan- ko Glažar in Dejan Plastovski, di- rektorat pa Zvijezdan Mikić. Tema pogovorov je bila aktu- alna situacija 2. SNL v luči usode tekmovanja v preostanku kole- darskega leta 2020. Klubi so imeli različne poglede na nastali položaj, skupaj pa so prišli do zaključka, da se je jesenski del 2. SNL že končal. Tekmovanje se bo nadaljevalo leta 2021. Ob tem se bo NZS zavzela, da bo slovenska vlada klubom 2. SNL dovolila, da zaženejo tre- nažni proces in imajo možnost igranja pripravljalnih tekem. sta REZULTATI 10. KROGA: Aluminij – Maribor 1:3 (0:2); Mura – Celje 0:0; Koper – CB24 Tabor Sežana 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Jelić Balta (8.), 1:1 Babić (49., z 11 m), 2:1 Spinelli (81.); Gorica – Olimpija 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Vombergar (16.), 0:2 Ivanović (78.); Tekma Bravo – Domžale bo odigrana v sredo, 18. 11., ob 13.30. 1. MURA 10 5 3 2 14:6 18 2. OLIMPIJA LJUBLJANA 10 5 3 2 12:7 18 3. MARIBOR 10 4 4 2 20:12 16 4. KOPER 10 4 4 2 15:10 16 5. CB24 TABOR SEŽANA 10 5 0 5 15:15 15 6. BRAVO 9 3 2 4 10:14 11 7. CELJE 10 2 4 4 8:12 10 8. DOMŽALE 8 2 3 3 11:12 9 9. ALUMINIJ 9 2 3 4 7:14 9 10. GORICA 10 2 2 6 9:19 8 RAZPORED 11. KROGA, V PETEK OB 17.00: Celje – Aluminij; V SOBO- TO OB 14.00: CB24 tabor Sežana – Mura; OB 16.00: Olimpija – Koper; OB 18.00: Maribor – Domžale; OB 20.00: Gorica – Bravo. ZAOSTALA TEKMA 9. KROGA: Aluminij – Domžale (v soboto, 14. 11., ob 17.00). Mauro Camoranesi, trener Maribora: »Zelo sem zadovoljen, predvsem zaradi igralcev samih. Dob- ro smo igrali že proti Muri, a takrat rezultat tega ni potrdil, tokrat smo vajo ponovili in ob tem osvojili še tri točke. Jugova obramba penala je bila pri tem seveda pomembna, saj bi se lahko ponovil scenarij iz Mure. Najpomembnejša ugotovitev je ta, da smo ponovili igro, ki smo si jo zamislili in na kateri dela- mo, ter da smo ob tem bili še rezultatsko uspešni. Ekipa napreduje, moramo vztrajati na tej poti. Zadovoljen sem z Repasom, zelo dobro se znaj- de v obeh vlogah, v napadalni in obrambni. Po- memben člen je tudi Mlakar, ki s svojim gibanjem ustvarja veliko prostora soigralcem in jih s tem dela boljše.« Slobodan Grubor, trener Aluminija: »Jasno je, da ne moremo biti zadovoljni z rezultatom. Videli smo dva obraza Aluminija: prvi polčas nismo bili na pot- rebnem nivoju, igralci so v preveliki želji 'pregoreli', zamujali so v dvobojih … Kljub temu smo dobili pri- ložnost iz penala, a ga nismo realizirali – v primeru vodstva bi bilo lahko tudi drugače, morda bi se tek- ma obrnila na našo stran. Maribor je dobra ekipa, zato smo imeli težave, dvakrat smo tudi popustili. V drugem polčasu smo nekaj stvari spremenili, delali smo pritisk bližje golu Maribora, kar je dobro funk- cioniralo. Maribor je nato izkoristil protinapad, a na splošno sem lahko z drugim polčasom zadovoljen. Ob tem so priložnost dobili nekateri mlajši igralci, pokazali so nekaj dobrih stvari. Sedaj je treba dvig- niti glave, saj naslednja tekma s Celjem prihaja že kar hitro, v petek.« Rok Kronaveter, Maribor: »Situacija je bila iden- tična kot na tekmi z Muro, kjer smo dobro začeli, nato pa prejeli gol. Tukaj je na srečo Jug penal ub- ranil, a to očitno moramo popraviti, da se nam po- dobne napake ne bi dogajale. Obranjena 11-metrov- ka nas je psihološko zagotovo dvignila, bila je po- membna. Če pa pogledamo skozi celotno tekmo, potem je zmaga zaslužena, ob treh zadetkih smo imeli še dve vratnici in kopico priložnosti. Liga je izenačena, po vsakem zaostanku se je težko vrniti v igro, zato je še toliko pomembneje, da priložnosti realiziramo, da lahko potem igramo mirneje. Upam, da je tokratna zmaga začetek pozitivne serije, ki jo vsi že težko čakamo. Z vsakim dnem bolj razumemo trenerjeve ideje in zahteve o sami igri, vsekakor pa je za to potreben določen čas. Imamo kakovostno ekipo, odpraviti pa moramo nihanja v igri. Sam se iz tekme v tekmo vedno boljše znajdem na položaju, ki mi ga je določil trener, imam več svo- bode v igri, zadovoljen sem.« Aluminij – Maribor 1:3 (0:2) STRELCI: 1:0 Požeg Vancaš (35.), 2:0 Mitrović (40.), 3:0 Kronaveter (60.), 3:1 Azemović (84.). ALUMINIJ: Janžekovič, Jakšić, Pantalon (od 65. Džankič), Azemo- vić, Krajnc, Grajfoner (od 46. Čer- mak), Horvat, Kim (od 65. Štusej), Pečnik (od 46. Prša), Matjašič, Ma- letić (od 65. Flakus Bosilj). Trener: Slobodan Grubor. MARIBOR: Jug, Pihler, Mitrović, Peričić, Milec (od 68. Silva), Klinar, Vrhovec (od 68. Mihelič), Repas (od 68. Obreht), Požeg Vancaš (od 90. Mešanović), Kronaveter (od 83. Tavares), Mlakar. Trener: Mau- ro Camoranesi. 1. SNL, 11. krog: Celje – Aluminij, v petek, 6. 11., ob 17.00 v Celju Dosedanja medsebojna tekma: 2. krog: Aluminij – Celje 0:0. Štajerski TEDNIK petek, 6. 11. 2020  COLOR CMYK stran 11 V Kolesarskem klubu Perutnina Ptuj ljubiteljem rekreacije in zdra- vega načina življenja ponujajo dru- gi izziv. Prvega – vzpona na Jelovi- ce – se je udeležilo približno 100. »Morda res ne moremo kolesa- riti izven svoje občine, lahko pa se zabavamo, ko nabiramo kondicijo. Tokrat bomo svoj trening posvetili obliki vožnje, ki se izriše na zemlje- vidu ob končani vožnji na Stravi. Najbolj zanimive like bomo nagra- dili. Svojo vožnjo objavi na svojem Facebook profi lu preko aplikacije STRAVA in objavo označi s #poli- artstrava,« so pri KK Perutnina Ptuj izziv objavili na svoji spletni strani. UR petek  6. novembra 2020 Šport, rekreacija 11 Kolesarstvo  Poli Strava Challenge 2 Izziv 2: odpelji najbolj zanimiv lik v svoji občini V Črenšovcih je domače Športno društvo v drugi polovici septembra zelo uspešno organiziralo 29. Dr- žavno prvenstvo mlajših kategorij z zračno puško in pištolo, na ka- terem je nastopalo 380 mladimi športnikov iz 55 strelskih društev. Z zelo uspešnimi nastopi so se iz- kazali tudi mladi spodnjepodravski strelci Kovinarja Ormoža, Juršin- cev, Ptuja in Jožeta Kerenčiča Miklavž. Osvojili so kar 11 odličij, od tega sedem v posamični in štiri v ekipni konkurenci. Med tridesetimi društvi-osvajalci odličij so se strelci SD Kovinar Ormož po uspešnosti uvrstili na visoko 2. mesto, 11. mes- to sta si razdelili SD Juršinci in SK Ptuj, 22. mesto pa je osvojilo SD Jože Kerenčič Miklavž. Juršinčan Valter Drašler zlat, Ptujčan Lan Breznik srebrn V kategoriji starejših dečkov (pi- onirjev) s pištolo je juršinski strelec Valter Drašler dosegel visokih 180 krogov in z dvema krogoma zao- stanka za lastnim državnim rekor- dom, po lanskem naslovu državne- ga podprvaka, tokrat suvereno os- vojil zlato odličje in svoj prvi naslov državnega prvaka. Odlično se je od- rezal tudi Ptujčan Lan Breznik, ki je s svojim drugim najvišjim rezultatom v sezoni s 168 krogi osvojil srebrno odličje in naslov državnega podpr- vaka. Svoj drugi najboljši rezultat v sezoni je dosegel tudi drugi Ptujčan Žiga Tomasino, ki je s 162 krogi na šestem mestu le za tri kroge zao- stal za bronastim odličjem, ki ga je osvojil Konjičan Gaber Capl (165), 13. Jan Brmež Čeligo (152), 14. Milan Kvas (151) in 19. Matic Kuhar, vsi SD Juršinci, 16. mesto je osvojil tretji Ptujčan David Jurgec (145). V ekipni tekmi so Ptujčani s 475 krogi dosegli najboljši rezultat in s prednostjo treh krogov pred Jur- šinčani osvojili zlato odličje ter na- slov ekipnih državnih prvakov. Jur- šinčani so tokrat imeli nekaj špor- tne smole, saj bi v primeru boljše sestave ekipe osvojili žlahtnejše odličje. Le devet krogov za prvaki je zaostala ekipa Dušana Požene- la iz Rečice pri Laškem, dodatne štiri kroge več še Novomeščani iz SD Gorjanci. Med starejšimi dekli- cami s pištolo je suvereno zmago z novim državnim rekordom 180 krogov slavila grosupeljska strelka Tijana Josić, Ptujčanka Nika Sitar je osvojila 6. mesto s 142 krogi. Naslov podprvakinje Ormožanki Evi Petek Zelo uspešna je bila v kategoriji starejših deklic s standardno zrač- no puško Ormožanka Eva Petek, ki je z rezultatom zmagovalke po zelo tesni odločitvi in slabši zadnji seriji, po lanskem bronu, osvojila srebrno odličje in naslov državne podprvakinje. Zmagala je Hana Strakušek iz Trbovelj. Le dodatni krog za najboljšima dvema pa sta na tretjem in četrtem mestu zao- stali Lea Marn iz Olimpije in Ema Lampič iz Grosuplja. Miklavžčan Timotej Plahut do brona Med najstarejšimi kadeti s pišto- lo se je bronastega odličja razvese- lil miklavški strelec Timotej Plahut, ki je s 342 krogi šele po boljšem seštevku notranjih desetic prehitel Gaja Gostišo iz Trzina. S krogom prednosti pred Vidom Štefaničem iz Leskovca je zmagal favorizirani Timotej Lukež (351) iz Rečice pri Laškem. Drugi miklavški strelec Blaž Serdt (332) je osvojil osmo mesto, Ptujčan Jan Milošič (301) je bil 14. Benjamin Nino Kovačec sedmi med kadeti Med kadeti so dobri štirje krogi (po en na serijo) do bronastega odličja zmanjkali Ormožanu Benja- minu Ninu Kovačcu (390,0), ki je po lanskem naslovu državnega prvaka s serijsko puško že v svoji prvi sezo- ni v zahtevni kadetski konkurenci osvojil visoko 7. mesto. Zmagal je Patrik Farkaš iz Murske Sobote z vi- sokim dosežkom 408.5 krogov. Med kadetinjami se je drugega zaporednega naslova državne pr- vakinje veselila letos nepremag- ljiva Grosupeljčanka Sara Slak (403,8), Ormožanke Kovinarja Tina Prejac (390,1), Brina Voljč (387,6) in Ina Voljč (186,9) so osvo- jile 12., 14. in 16. mesto. Ekipni naslov državnih prvakinj so osvojile rečiške strelke Dušana Poženela s 1.172,5 kroga in le za dober krog premagale tekmice iz Celjske čete Male Breze (1.171,2), Ormožanke Kovinarja pa so se ve- selile bronastega ekipnega odličja s 1.164,6 kroga. Ormožanka Olivia Vočanec še v drugo državna prvakinja Med najmlajšimi mlajšimi dekli- cami s serijsko zračno puško je svoj drugi zaporedni naslov državne prvakinje osvojila odlična ormo- ška strelka Kovinarja in aktualna državna rekorderka Olivia Voča- nec (181). Le krog je do bronaste- ga odličja zmanjkal drugi ormoški strelki Uršuli Škorjanec (173). V fantovski konkurenci je zma- gal Enej Pavlin (174) iz Gorjancev, ormoška strelca Taj Fermišek Bombek (164) in Nejc Rubin (157) sta osvojila 16. in 21. mesto. Ormoški dečki Kovinarja zlati ekipno Za velik uspeh so poskrbeli or- moški strelci Kovinarja v najšte- vilčnejši konkurenci dečkov s se- rijsko zračno puško. Z zlatim odlič- jem so se veselili naslova ekipnih državnih prvakov s 542 krogi, pred Mursko Soboto in Železniki, Ljuto- merčani so osvojili 14. mesto. Po lanskem naslovu državnega prvaka je tokrat srebrno odličje osvojil Ormožan Lucas Vočanec (187) in le za krog zaostal za zma- govalcem iz Ruš Galom Potrčem (188). Uspeh Ormožanov med posamezniki je dopolnil še Tomaž Rudolf (182), ki je osvojil bronasto odličje. Preostali Ormožani Jaka 17. oktobra so rokometaši Jeruzalema v Velenju odigrali svojo zadnjo prvenstveno tekmo. Ormožani so skupaj s Celjem, Slovanom in Krko odigrali največ tekem državnega prvenstva (sedem) in z izkupičkom štirih zmag ter ob treh porazih zasedajo z osmimi točkami visoko 5. mesto. »Pravzaprav nam je za zdaj od- padla le ena tekma in to domača proti Izoli. Želeli smo odigrati tek- mo proti Primorcem, a so v kar dveh primerih imeli okužene igral- ce. Usoda in prihodnost naše tek- me z Izolo je za zdaj še neznanka, čeprav bi si jo želeli igrati pred 14. novembrom, ko nadaljujemo pr- venstvo z gostujočo tekmo v Ma- riboru. Sicer treniramo vsak dan, razen seveda sobote in nedelje. Je pa resnično težko motivirati igral- ce za delo, ko nato ob zaključku te- dna na sporedu ni tekme. Tako ve- činoma vsak trening delimo na tri dele, ki jih sestavljajo za ogrevanje kakšna igrica ali nogomet, del tre- ninga, kjer obnovimo fi zično pri- pravo in še rokometni del treninga. Kljub vsemu pa moram fante po- hvaliti za zagnanost na treningih, čeprav se zavedam, da tako igral- cem kot nam v strokovnem štabu v teh kriznih časih ni enostavno na polno opraviti treninga,« je tekoče dogodke v ormoškem klubu opisal trener Saša Prapotnik. Nov zdravstveni protokol pred tekmami Na ponedeljkovi korespondenč- ni seji Združenja Lige NLB so klubi postavili nov preventivni zdra- vstveni protokol pred tekmami. Sodelujoče ekipe bodo morale po novem pred vsako tekmo opraviti hitri test na koronavirus. Obenem so klubi določili tudi protokol, ki v primeru pozitivnih rezultatov te- stiranj omogoča klubu, da zahteva odložitev tekme. Testiranje bo ob- vezno za vse igralce, ki jih bo klub uvrstil v postavo za posamezno tekmo ter za spremljevalno osebje (trener, pomočnik trenerja, vodja moštva, fi zioterapevtska služba). »Klubi smo sprejeli nov zdra- vstveni protokol pred tekmami, saj le na takšen način lahko nadaljuje- mo prvenstvo. Po naših izračunih bo testiranje naš klub do konca sezone stalo blizu 5.000 evrov. Dogovor je, da klubi sami prevza- memo stroške testiranja. Gre pa za hitre teste, ki niso tako dragi kot običajni testi,« nam je najnovejšo informacijo v zvezi z nadaljeva- njem prvenstva povedal predse- dnik Mladen Grabovac. Rokomet  RK Jeruzalem Ormož Člani vsakodnevno, mlajši trikrat tedensko prek spleta Foto: Špela Stajnko Spletni trening RK Jeruzalem Ormož: Žan Toplak ... Foto: Špela Stajnko ... in Neja Polak Strelstvo  29. Državno prvenstvo mladih 10 m Črenšovci 2020 Veliki uspehi odličnih mladih strelcev Foto: Strelska zveza Slovenije Ormožani Kovinarja so zablesteli na DP in med dečki s serijsko puško osvojili ekipni naslov državnih prvakov ter posamično srebro in bron. Za velik uspeh so poskrbeli Lucas Vočanec, Tomaž Rudolf, Anej Marin, Jaka Horvat, Anej Marin in Timotej Boj, na dosežke svojih varovancev sta bila zelo ponosna ormoška trenerja Stiven Vočanec in Matjaž Habjanič. Foto: Strelska zveza Slovenije V konkurenci starejših dečkov s pištolo so Ptujčani postali ekipni državni prvaki (Lan Breznik, Žiga To- masino in David Jurgec), Juršinčani so osvojili naslov državnih podprvakov (Valter Drašler, Jan Brmež Čeligo in Matic Kuhar), posamičnega zlata in srebra pa sta se razveselila Valter Drašler in Lan Breznik. Mlajše selekcije trenirajo »prek spleta« Za mlajše selekcije so treningi v športnih dvoranah do preklica epi- demije prepovedani. V ormoškem klubu so se potrudili, da preko spleta mladim rokometašem in nji- hovim staršem posredujejo video material za treniranje. »Okrog 50 staršev je prijavilo svo- je otroke k izvajanju treningov prek spleta. Kot opažamo, pa kasneje trening opravi le dobra polovica ot- rok. Žal je pač tako, da če otroci pri izvajanju treningov nimajo podpo- re staršev, teh ne bodo opravili. Po tednu ali mesecu je potem težko ujeti v pripravljenosti na primer so- igralca, ki marljivo trenira. Cel kup je takšnih otrok, ki bodo ostali ujeti v past tega koronavirusa in posle- dično bomo s tem ogromno otrok izgubili tudi vsi klubi. Sem mnenja, da bi vsak otrok moral dnevno vsaj eno uro preživeti na zraku, pa je to lahko v naravi, na športnem igrišču, na kolesu ... Tudi šolski sistem bi moral po vrnitvi v šole poskrbeti za čim več gibanja otrok in čim več ur telovadbe. V nasprotnem primeru bo samo še slabše, kar kažejo tudi rezultati šolskih in tudi naših klub- skih testiranj. Danes je motorične sposobnosti učenca 9. razreda ne- mogoče primerjati z učencem 9. razreda izpred desetih letih. Iz leta v leto drvimo v brezno in čas je za spremembo miselnosti, le-ta pa se začne doma pri starših in ne v šolah in po klubih,« je še nekaj o mlajših ormoških selekcijah povedal koor- dinator Uroš Krstič. Pri Jeruzalemu so v torek, 3. no- vembra, prvič v zgodovini kluba opravili spletni trening v živo, ki ga je strokovno vodil Damjan Rajh (Športna šola DADA) in rokometa- ši Jeruzalema Neja Polak, Žan Top- lak, Aljoša Munda in Tinček Hebar. V 12 urah si je trening ogledalo pre- ko tisoč gledalcev. UK Horvat (175), Anej Marin (173) in Timotej Boj (167) so osvojili 17., 25. in 40. mesto. Med deklicami so strelke iz Ki- sovca postavile nov ekipni državni rekord s 552 krogi in dvojno posa- mično zmago za Niko Skubic (189) in Niko Piskar (183). Med starejšimi deklicami je zmagala Cerkničanka Neža Zigmund (180), dobro stre- ljanje pa je pokazala tudi miklavška strelka Nika Miholič (175), ki je osvojila 10. mesto in le za tri kroge zaostala za bronastim oziroma sre- brnim odličjem. Simeon Gönc Štajerski TEDNIK petek, 6. 11. 2020  COLOR CMYK stran 12 »Žal se še vedno pojavijo prime- ri, ko nevestneži odložijo gume ali druge kosovne odpadke kar v naravo. V primerjavi s situacijami pred desetletjem je sicer takšnega odlaganja bistveno manj. A glede na ves dosedanji vložen trud sme- tarskih podjetij in inšpekcije je čr- nih odlagališč v naravi preveč,« so povedali na Skupni občinski upravi občin Spodnjega Podravja, v okviru katere deluje tudi komunalna in- špekcija. »Na splošno lahko ugoto- vimo, da je stanje veliko boljše, kot je bilo. Masovnega odlaganja sko- rajda ni več, predvsem kar se tiče komunalnih odpadkov. Problem so še vedno gradbeni odpadki. Je pa preveč odlaganja komunalnih od- padkov iz gospodinjstva ali raznih obrtnikov, ki pri stranki izvajajo gradbeno-obrtniška dela, tam lepo počistijo za sabo, odpadke pa po- tem odložijo iz svojega kombija ali manjšega tovornega vozila na skri- ta, pa vendar lahko dostopna mes- ta (obronki gozdov, brežine …), znotraj varovalnih pasov občinskih cest. Posamezni občani odpadke ob cestah odložijo kar iz svojih av- tomobilov. Res pa je, da taka odla- ganja občani prej opazijo in podajo prijavo pristojnim službam.« Največ črnih točk ob cestah V notranjosti gozdov je odlaga- lišč bistveno manj, pravijo inšpek- torji. »Največ divjega odlaganja je sedaj ob cestah in javnih poteh, kjer nekdo pripelje s kamionom in z malo truda odloži odpadke v varovalni pas ceste, največkrat na obronke gozda, brežine … Tam, kjer je skrito očem, je odpad še vedno priročno odložiti. Svo- jevrsten problem so obcestni jarki, kjer končajo pločevinke, plastenke in drobni kosi embalaže od hitro pripravljene hrane, ki jih občani odvržejo kar skozi okna svojega avtomobila.« Na SOU Spodnje Podravje po- udarjajo, da ne opažajo, da bi se črna odlagališča širila oziroma da bi nastajale nove lokacije. Je pa zelo trdovratna sanacija nekaterih že očiščenih lokacij. Število divjih odlagališč je sicer običajno sorazmerno z velikostjo občine. V večjih jih je več, v manjših manj. petek  6. novembra 2020Kronika12 Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Danes bo pretežno jasno, zjut- raj bo po kotlinah osrednje Slovenije nekaj megle in nizke oblačnosti. Na Primorskem bo še pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 5, v severnih krajih okoli 0, na Primorskem okoli 8, najvišje dnevne od 10 do 14, na Primor- skem okoli 18 °C. Spodnje Podravje  Črnih odlagališč še vedno preveč Več kot polovica jih je v Halozah Čeprav se je v minulih dveh desetletjih iz okolja umaknilo ogromno odpadkov, pa ti na nekaterih lokacijah še vedno ležijo v naravi. Drobni odpad, kot so pločevinke, plastenke, embalaža od hitro pripravljene hrane in ška- tlice cigaret, ležijo predvsem po bankinah. Zajetnejše kupe odpada nevestneži običajno odložijo na odročnejših, očem bolj skritih kotičkih, a še vedno blizu cest, da z »odlaganjem« nimajo preveč dela. Tako je raznorazni odpad, od plastike do gradbenih odpadkov, kosov pohištva, lesa in druge navlake moč najti v jarkih ob cestah, gozdovih, travnikih … Foto: ČG Na območju šestih haloških občin je v registru navedenih 143 lokacij divjih odlagališč, največ v občinah Videm (53) in Cirkulane (42). V občinah Mar- kovci, Dornava in Trnovska vas imajo uradno evidentirano le po eno divje odlagališče. Podravje  Tomić na višjem sodišču v Mariboru Obramba zahteva oprostilno sodbo Na mariborskem višjem sodišču je v torek potekala pritožbe- na obravnava zoper obsodilno sodbo Janku Tomiću za uboj in tri poskuse uboja maja 2018 na Krčevini pri Vurberku. Prvostopenjsko sodišče na Ptuju je Tomića poleti obsodilo na 17 let in pol zapora, čeprav je obramba ves čas dokazovala, da naj bi šlo za silobran. S sodbo je sodni senat ptujskega sodišča pod vodstvom Marjana Strelca skoraj v celoti prisluhnil predlogu tožilstva, ki je bilo prepričano, da v tragičnem dogodku, v katerem so sicer štirje mlajši moški sredi noči napadli njegovega sina, ni bilo silobrana, niti prekoračenega silobrana. Tožilka Klementina Prejac je takrat predlagala 18 let zapora. Čeprav so ti sredi noči prišli do hiše in začeli z razbijanjem avtomobila, nato pa poskušali priti tudi do sina, bi po mnenju tožilstva zadoščali že streli v zrak z balkona, saj so se napadalci po njih obrnili in začeli bežati. Vendar naj bi Tomić po strelih z balkona na četverico streljal tudi z dvorišča, usodni strel Žanu Kreslinu in poškodbo Kristijana Pfajferja pa je povzročil s streljanjem v hrbet. Okrožno sodišče je na glavni obravnavi ocenilo, da izvedenci psihiatrične stroke pri Tomiću niso ugotovili nobene bistveno zmanjšane prištevnosti, zato je obdolženega poslalo v zapor. »Tudi če obdolženi ni usmerjeno ciljal, je senat prepričan o obstoju krivdne oblike eventualnega naklepa,« je ob izreku sodbe dejal predsednik senata Strelec. Tomiću zdaj v pomoč še Matoz Foto: Sta/M24 Obramba se je na takšno sodbo pritožila, obdolženi, ki je v priporu v Murski Soboti, pa je na obravnavo prišel okrepljen, saj se je odvetniku Damijanu Donku pridružil še Franci Matoz. Oba sta višjim sodnikom poskušala dopovedati, da je Tomić streljal le z balkona, ne pa tudi z dvorišča. Prav tako naj bi drugo psihiatrično mnenje govorilo o tem, da je v času dogodka mogoče govoriti o stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Novi izvedenski mnenji sta pripravila sodno zapriseženi strokovnjak za balistiko Franc Sablič, ki je zatrdil, da je obtoženi lahko streljal zgolj z balkona, ter sodni izvedenec psihiatrične stroke Matej Kravos. Obramba je zato višjemu sodišču predlagala oprostilno sodbo, če bi ga vseeno spoznali za krivega, pa prekvalifi kacijo v kaznivo dejanje prekoračenega silobrana in odpustitev kazni zaradi stanja močne prestrašenosti in drugih okoliščin. Če bi se višje sodišče odločilo za razveljavitev sodbe, pa sojenje pred novim senatom. V vsakem primeru sta z Matozom predlagala, da sodišče Tomiću odpravi pripor. Tožilka Dijana Šeruga Sagadin je vsem predlogom obrambe nasprotovala in pričakuje potrditev sodbe na prvi stopnji, višji sodniki pa bodo odločitev strankam v postopku izročili v pisni obliki. Stanje po občinah Občina Št. divjih odlagališč Slovenska Bistrica 84 Videm 53 Ormož 54 Cirkulane 42 Duplek 32 Sv. Trojica 24 Starše 21 Majšperk 16 Zavrč 15 Kidričevo 13 Ptuj 13 Žetale 11 Sv. Andraž 8 Hajdina 8 Sv. Tomaž 8 Podlehnik 6 Destrnik 6 Središče ob Dravi 4 Gorišnica 3 Juršinci 3 Dornava 1 Markovci 1 Trnovska vas 1 Vir: Register divjih odlagališč Odslužene gume kar v gozd Fotografija je iz občine Kidričevo. Direktor kidričevske občinske uprave Damjan Napast je dejal, da se število črnih odlagališč v občini zmanjšuje, a je stanje še daleč od idealnega. Ker je odlaganja v naravi manj, se večje količine odpadkov predajajo v kidričevski zbirni center. »Na občinskih zemljiščih letos odlaganja odpadkov v naravo nismo beležili,« je povedal Napast. Doto: DK Štajerski TEDNIK petek, 6. 11. 2020 COLOR CMYK stran 13 Kot je povedal vodja tekmova- nja Martin Österdahl, organizator- je zelo veseli, da so se vse države, ki bi nastopile letos, prijavile tudi na tekmovanje prihodnje leto in tako zagotovile, da imajo povsem enak seznam nastopajočih, kot je bil predviden za letos. Prav tako je navdušenje nad od- ločitvijo vseh 41 držav, da bodo so- delovale tudi prihodnje leto, izrazil izvršni producent tekmovanja Si- etse Bakker. Po njegovih besedah to dokazuje njihovo zaupanje, da Nizozemska še vedno lahko uspeš- no organizira Evrovizijo naslednje leto v Rotterdamu. Organizatorji pripravljajo štiri različne scenarije, med katerimi je tudi prireditev na socialni distan- ci, razmišljajo pa tudi o potoval- nih omejitvah za udeležence. Po Österdahlovih besedah si z vsemi močmi prizadevajo, da bi lahko kljub zahtevnim okoliščinam iz- vedli tekmovanje, ki ga pričakuje več kot 180 milijonov gledalcev, je poudaril. Polfi nala bosta 18. in 20. maja, fi nale pa 22. maja 2021. V polfi na- lih bo tekmovalo 35 držav, deset najboljših iz vsakega pa se bo nato v fi nalu pridružilo petim velikim državam - Franciji, Nemčiji, Italiji, Španiji in Veliki Britaniji - ter gosti- teljici Nizozemski, ki se v fi nale uvr- stijo neposredno. Slovenija bo svojega predstav- nika izbrala na podlagi vabila za sodelovanje, ki ga je RTV Slovenija objavila julija. Na letošnjem tekmo- vanju bi morala nastopiti Ana Sok- lič s skladbo Voda. Po pravilniku lahko Ana Soklič zastopa Slovenijo tudi prihodnje leto, toda z drugo skladbo. petek  6. novembra 2020 Družba in kultura 13 Ste že brali / Azra Širovnik: Tašča Če knjigo z naslovom Tašča napiše pisateljica, ženska torej, se nam seveda v trenutku v glavi vklopi tisti ko- tiček, v katerem so shranjene šale in resnice o odnosu med snahami in taščami. Pa nič od tega dvojega ne vzbuja nekih pozitivnih občutkov. Ker so tisti, ki ima- jo s taščami dobre odnose, pač o tem tiho, tisti, ki pa imajo slabe izkušnje, pa o tem kričijo na ves glas in neprestano. Kar se pa velikokrat čuje, hitro postane 'večna resnica'. No, tudi pisateljičin roman Tašča ne govori o neki pretirani ljubezni med obema ženskama, ki si delita pravico do maminega sinka. (Da ne bom zavajal: pisateljica izrecno napiše: »Ta roman je v celoti plod avtoričine domišljije. Dogodki, imena in osebe so popolnoma izmišljeni.« (Str. 3.) Ampak če bi jaz bil tašča Azre Širovnik, bi bil najin odnos tam nekje blizu ledišča ...) Ker roman piše 'snaha' (napisan je namreč v prvi osebi, začne pa se: »To poletje sva se z možem odločila preživeti v Grčiji. Na oddaljenem, ne preveč turističnem otoku sva najela hiško, tik ob morju, v avtentični vasici.« (Str. 13.)), je seveda tašča tisti hudobni del tega odnosa. No, saj ob branju tega, kako so opisana taščina dejanja, se bralec strinja s to pisateljičino oceno. Zanimivo je, da je – za večjo dokumentarno vrednost in verjetnost svojega romana – pisateljica ali pa morda predstavnik založbe (seveda je to predstavnica, ženska!) ovitek romana opremila s kar osmimi izjavami o tem, kako dober roman je to in kako dobro prikaže zapletene odnose med (hudobno) taščo in (dobro) snaho (med drugim svoje navdušenje z bralci delijo Feri Lainšček, Vida Petrovčič, Neža Maurer, mag. Jerca Legan, sarajevski pesnik Hadjem Hajdarević ...), in kar dva uvodničarska nagovora (avtorici sta Vesna Milek, novinarka in pisateljica, in Alenka Berlot Košiček, svetovalka in terapevtka v medosebnih odnosih).Bralec je torej že vnaprej kar zasipan s pozitivno podobo o romanu. Da ne bi slučajno začel brati s kakšnimi predsodki o tem, da je kaj narobe s snahami ... Najbrž že iz doslej zapisanega sklepate, da me roman ni pretirano navdušil. Prav imate: niso me prepričale slavopojke na platnicah niti obe uvodničarki, pa tudi roman ne. Ker pisateljici ne verjamem, da bi lahko bil njen moški osrednji lik (Julijan mu je ime) tako zelo pozitiven (seveda v razmerju do drugih, le do svoje matere ne), njena snaha tako dobra, prizadevna, tako željna taščine ljubezni, tašča pa takšen hinavski zmaj, manipulatorka, lažnivka, materialistka ... In potem avtorica v vse skupaj vplete še vero oziroma odnos ljudi do vere. Pri čemer je pri enih prevladalo vse, kar je v veri možno najti slabega, pri drugih pa je vera ena sama ljubezen, odpuščanje in razumevanje. Tudi narodnost je pomembna: eni živijo v hinavščini sodobne družbe, drugi ni izhajajo iz preprostega, nepokvarjenega sveta. (Uganete, kdo je predstavnik 'prve vere', 'prvega sveta', kdo pa 'drugega'?) Ali kot lahko preberemo na strani 80: »Julijan postane živčen: »Znašla si se v kačjem gnezdu. Pa ne po moji krivdi; zaradi mene ti ni treba nikoli imeti nobenih stikov ne z mojo družino ne z njihovimi prijatelji. Vsi so sami primitivci, ki se jih sramujem in ki se jim lahko brez težav odpovem.« Stisnem se k njemu: »Jaz ne verjamem v absolutno dobre in absolutno slabe ljudi. Verjamem, da je vsako človeško bitje nekje globoko v sebi mehko in čisto. Da obstaja neko zdravo jedro, le da je mogoče prenatrpano z balastom slabih izkušenj ali napačne vzgoje. /.../ Prepričana sem, da je v meni dovolj potrpljenja, človeške zrelosti in ljubezni, da lahko ta balast prezrem in pridem do tistega lepega, pravega bistva drugega človeka. Mogoče bodo tudi sami bolj srečni, ko bodo prestopili na lepšo, bolj sončno stran sebe! V mojem kraju ljudje znajo zaznati dobronamernost!«« Kakorkoli: če imate slabe odnose s taščo, si preberite ta roman v tolažbo, da bi lahko bilo še huje; če imate dobre odnose, pa ga preberite zato, da vidite, kakšno srečo imate ... Grad Borl je bil že na točki, ko bi lahko zaradi nestabilne skale, na kateri sloni, zgrmel v prepad. Država je nujnost sanacije skale prepoznala že zaradi regionalnega prometa, ki poteka pod gradom. Sanaciji sklanega podora je sledila še druga zgodba – obnova dela gradu. Vmes so arheologi na graj- ski terasi prišli do izjemnih najdb, ki pričajo o naseljenosti območja že v prazgodovinskem obdobju. Skrat- ka: če bo šlo vse v skladu z načrti, se Borlu v prihodnjih letih obeta novo življenje. V obnovljenem delu gradu bodo uredili prirodoslovno razstavo. Nedvomno ima veliko zaslug za obujanje dolga leta za- prtega gradu Društvo za oživitev gradu Borl, ki ga vodi predsednica Sonja Golc. Upravnika in stroka z roko v roki Druga zgodba, ki se prav tako razvija v pozitivno smer, je dvorec Dornava. Ministrstvo za kulturo se lahko zahvali samo višji sili (dob- rim vilam), da je grad predalo v upravljanje zakoncema Mirku in Ireni Cigula, ki za objekt skrbita, kot da je njun. Drevesa v parku in drevoredu so obrezana, dvorec krasijo nasadi cvetlic, trava je re- dno pokošena, travniki zasejani z medonosnimi rastlinami, sadov- njak zasajen z nasadom češenj, le- tos so začeli še urejati gozdič, v ka- terem je sprehajalna pot. Ko Mirko Cigula govori o skrbi za dvorec, je v njegovih sijočih očeh zaznati zado- voljstvo, ponos, srečo … Cigulova sta zelo dobre odnose vzgojila z vsemi deležniki, ki so vključeni v zgodbo dornavskega očaka, med drugimi z lastnikom – ministr- stvom za kulturo in zavodom za varstvo kulturne dediščine. Vsi po- segi na grajskem kompleksu se iz- vajajo v skladu s konzervatorskim načrtom, v dogovoru z lastnikom in kulturno-zgodovinsko stroko. Vztrajno korak za korakom. Velik poklon dvorcu je bilo tudi lansko- letno praznovanje 60-letnice de- lovanja mariborske enote ZVKDS in letošnji simpozij o grofi ci Mariji Auersperg Attems. Dvorec Dornava bodo priključili na kanalizacijo Domačini in lokalna skupnost bi želeli, da bi dvorec nekega dne lah- ko vrata ponovno odprl za javnost in služil različnim dogodkom, od predstavitve dejavnosti lokalnih društev, rokodelcev, do organiza- cije poročnih obredov. Prvi korak do tega cilja pa je, da bodo v objek- tu uredili sanitarije. In tudi to več ni tako daleč, saj je ministrstvo za kulturo Komunalnemu podjetju Ptuj že naročilo izvedbo del za pri- ključitev gradu na javni kanalizacij- ski sistem. »Z občino Dornava smo se do- govorili o sofi nanciranju kanali- zacijskega priključka do dvorca Dornava. Dogovorjeno je, da bo ministrstvo krilo gravitacijski del priključka, to je od vakuumskega jaška do zunanje stene objekta, občina Dornava pa vakuumski del kanalizacije, vključno z vakuum- skim priključnim jaškom. Ministr- stvo je za gravitacijski del priključ- ka 8. oktobra Komunalnemu pod- jetju Ptuj izdalo naročilnico v višini dobrih 3.000 evrov. Dela bodo predvidoma izvedena v začetku novembra. Ko bosta oba dela ka- nalizacijskega priključka zgrajena, bodo sanitarije v dvorcu Dornava ponovno funkcionalne,« so pojas- nili na ministrstvu. Občina Dornava bo svoj del obveznosti izpolnila v začetku prihodnjega leta. »Sredstva načr- tujemo v proračunu za leto 2021, obveznosti bomo izpolnili takoj, ko bo sprejet proračun oziroma bo možna izgradnja. Ko bo objekt priključen na kanalizacijo, se bo z ministrstvom treba dogovoriti še o morebitni sanaciji prostorov sanitarij,« je povedala direktorica dornavske občinske uprave Nada Kolednik. Borl, Dornava  Grajska očaka se počasi prebujata Čeprav po polžje, a vendarle gre naprej Kot kaže, se dolga leta speča grajska mogotca na Borlu in Dornavi počasi, a vztrajno prebujata. Čarob- nega poljuba, ki bi ju oživil, kot je princ Trnuljčico, nima nihče, niti država, saj bi celovita obnova enega in drugega gradu terjala ogromen fi nančni zalogaj. A korak za korakom se pa vendarle nekaj dogaja in daje upanje na boljši jutri. Foto: MZ Občina Dornava in ministrstvo za kulturo sta se dogovorila o priključitvi dvorca Dornava na javni kanalizacijski sistem. Vsak je prevzel tudi svoj del fi nančnih obveznosti. Ministrstvo je dela pri KP Ptuj že naročilo, občina jih bo v začetku prihodnjega leta oziroma takoj, ko bo sprejet proračun za prihodnje leto. Slovenija, Nizozemska  Evrovizija 2021 v Rotterdamu Sodelovalo bo vseh 41 letos prijavljenih držav Na tekmovanju za pesem Evrovizije, ki bo maja 2021, bo sodelovalo vseh 41 držav, ki bi nastopile na letošnji 65. Evroviziji, ki so jo odpovedali zaradi epidemije covida-19. Prizorišče, rotterdamski center Ahoy, in število nastopa- jočih ostajata enaka. Foto: Sta/M24 Ana Soklič Štajerski TEDNIK petek, 6. 11. 2020  COLOR CMYK stran 14 bolezen povezujejo z veliko bole- zenskimi stanji in tveganji, kot so sladkorna bolezen, srčni infarkt in možganska kap, prezgodnji porod in prenizka porodna teža otroka, manjkajoči zobje in stres. V večji nevarnosti so tudi ljudje po 50. letu, še posebej ženske petek  6. novembra 2020Zdravstveni globus14 Parodontalna bolezen je vne- tje obzobnih tkiv, glavni krivec za njen nastanek pa je nalaganje zobnih oblog na zobe; te so prav- zaprav lepljiv, prozoren fi lm, ki je sestavljen iz hrane in bakterij, in ravno slednje še zdaleč niso ne- dolžne. Bakterije v zobnih oblo- gah izločajo strupe, ki v povezavi z imunskim odzivom povzročajo vnetje in propad obzobnih tkiv. Težave niso samo v ustih Bakterije pa se ne zadovoljijo samo s povzročanjem škode v us- tih. Kaj kmalu njihovi toksini vdrejo v krvni obtok in okužijo naše telo. Takrat govorimo o resni nevar- nosti za zdravje. Zaradi takšnega »telesnega« vnetja parodontalno Foto: Dreamstime/ M24 Pomagajmo si Imate vnete dlesni? Parodontalna bolezen poteka pritajeno in ne boli, zato je – kot pri vsem – ključna preventiva in ozaveščanje o tveganju. Usta so dokazano povezana s sistemskim zdravjem, saj spremembe in bolezni, ki izvirajo iz ustne votline (na primer parodontalna bolezen), lahko vplivajo na preostale dele telesa. S prvim valom epidemije co- vid-19 smo se borili spomladi. Zdaj smo sredi drugega vala, ki nas je presenetil s svojo intenzivnostjo in obsegom. Poletno zatišje nas je uspavalo, po prvem valu smo si zaželeli spet sproščeno življe- nje, druženje in seveda ponovni zagon proizvodnje oziroma go- spodarstva v najširšem smislu. V delovnih okoljih smo sorazmer- no dobro in uspešno upoštevali vse varnostne ukrepe. Veliko bolj brezskrbni smo bili v privatnem življenju. Temu se je pridružil še začetek šolskega leta, otroci so spet začeli obiskovati vrtce. Z niž- jimi zunanjimi temperaturami se več zadržujemo v zaprtih prosto- rih, ker je zelo ugodno za širjenje okužb, ki se prenašajo kapljično ali z aerosoli. In vse našteto ustvarja pogoje za širjenje virusov, tako tis- tih, ki povzročajo prehlad in gripo, kot za novi koronavirus, ki povzro- ča bolezen covid-19. Za razliko od virusov, ki povzro- čajo prehlad, in večine virusov, ki povzročajo gripo, se novi korona- virus širi veliko hitreje. Prehladna obolenja povzroča več kot 200 različnih virusov, med njimi so najpogostejši rinovirusi, pa tudi adenovirusi, koronavirusi in mno- gi drugi. Gripo povzročajo trije tipi virusov (A, B in C), ki jih naprej de- limo na podtipe (npr. H1N1, H5N1 ipd.). Občasno in povsem nepri- čakovano se pojavijo novi podtipi virusov infl uence in povzročijo pandemijo (vir NIJZ). Postopne majhne spremembe virusov infl u- ence in prehladnih virusov pa so odgovorne za vsakoletna sezon- ska obolenja. Gripa je značilna za Foto: Črtomir Goznik Mag. Darja Potočnik Benčič Nasveti iz Zdravstvenega doma Ptuj Ali lahko ločimo med prehladom, gripo in covidom-19 V tej rubriki smo že pisali o prehladnih obolenjih in gripi ter kako jih ločimo. V zadnjem letu se spopadamo z novo boleznijo, to je covid-19, katere znaki se prekrivajo z znaki prehladnih obolenj in gripe. Karies Karies se navadno začne kot majhna luknjica v sklenini (čvrsti, zunanji zaščitni plasti zoba). Če ga ne zdravimo, sčasoma prebije zunanjo plast sklenine in napade dentin (mehkejše tkivo, ki sestavlja jedro zoba). Z napredovanjem kariesa je lahko prizadeta tudi pulpa (živo jedro zoba, ki vsebuje živce in krvne žile). Ko je pulpa izpostavljena kariesu, postane okužena in lahko odmre. Zobni karies običajno povzroča nabiranje plaka (sestavljajo ga obloge iz delčkov hrane, sline in bakterij) na površini zob. Bakterije v plaku razkrajajo sladkor v hrani in proizvajajo kislino, ki raztopi sklenino zoba. Ob rednem vnosu sladkanih hranil in pijač ter nerednem in površnem čiščenju bo v zobu sčasoma nastala luknjica. K nastanku kariesa so najbolj nagnjeni ljudje, ki radi posegajo po sladki hrani, in vsi s pomanjkljivo ustno higieno. V okviru prve faze testiranja cepiva so v Nemčiji in Belgiji poizkusno cepili več kot 250 zdravih posameznikov, starih med 18 in 60 let, na spletu poroča tiskovna agencija Reuters. Iz CureVaca so sporočili, da so prostovoljci razvili približno toliko protiteles proti koronavirusu kot ljudje, ki so preboleli hudo obliko koronavirusne bolezni 19. Zdi se, da so po cepljenju v telesu prostovoljcev nastale tudi T celice. Gre za vrsto limfocitov, ki imajo pomembno vlogo pri imunski odpornosti. Vendar pa v podjetju to še analizirajo. Dodali so, da so se stranski učinki večinoma pojavili po drugem od dveh odmerkov cepiva. Šlo je za utrujenost, glavobol, bolečino v mišicah in v manjšem obsegu vročino. Stranski učinki so običajno izginili med 24 in 48 ur po cepljenju. »Vmesni podatki prve faze so zelo spodbudni,« je ob tem dejal izvršni direktor podjetja Franz-Werner Haas. Tretjo oziroma zadnjo fazo testiranja, v kateri bo sodelovalo okoli 30.000 prostovoljcev, nameravajo začeti še pred koncem leta. V podjetju so dodali, da si želijo skleniti partnerstvo z velikim farmacevtskim podjetjem, saj bi radi okrepili razvoj, proizvodnjo in distribucijo cepiva. Razvijajo t. i. cepivo mRNK. To je vrsta informacijske RNK, ki vsebuje navodila za proizvajanje proteinov. Raziskovalci v tübingenskem farmacevtskem podjetju so razvili mRNK, ki vsebuje navodila za proizvajanje proteina virusa sars-cov-2. Po cepljenju človeške celice začnejo izdelovati ta protein, ki ga telo obravnava kot tujega. Človeško telo začne nato proizvajati protitelesa in druge imunske celice proti njemu. Tedenski mikroskop CureVac: cepivo uspešno že v prvi fazi testiranja Cepivo proti covidu-19, ki ga razvija nemško biotehnolo- ško podjetje CureVac, je pri ljudeh, ki so jih poizkusno ce- pili v prvi fazi testiranja, sprožilo imunski odziv. Razvili so približno toliko protiteles proti novemu koronavirusu kot tisti, ki so hudo zboleli za covidom-19. Foto: Dreamstime/M24 v menopavzi, saj so kosti zaradi spremenjenega hormonskega statusa osteoporotične, temu pa se pridruži pomanjkanje kalcija. Zobna kost se tako ob prisotnosti bakterij hitreje vname in raztaplja ter počasneje celi. Vnetje v ustih vpliva na srce in ožilje Bakterijski endokarditis je vnetni proces v steni srca, ki ga povzročajo bakterije, najpogo- steje streptokoki. Dvajset odstot- kov bakterijskega endokarditisa pa ima svoj vzrok v ustni votlini. Ali ste vedeli, da je pri bolnikih pred presaditvijo organov (najpogoste- je srca) del pripravljalnega proto- kola tudi zobozdravniški pregled? Takšne preglede se opravi ravno zaradi preprečitve tveganja pred nastankom okužb po operaciji. Parodontoza in možganska kap Nezdravljena parodontalna bolezen lahko vpliva tudi na mož- gane. Nastanejo lahko ishemične spremembe v možganovini (pod- ročja zmanjšane prekrvavitve), možganski abscesi (ognojki) ter možganska kap. Možganska kap ogroža predvsem moške do 50. let. Pazimo na dihala Starostniki s parodontalno bo- leznijo imajo poleg vsega drugega tudi večje tveganje za pojav aspi- racijske pljučnice. V ustni votlini so lahko prisotne tudi bakterije, ki povzročajo pljučnico. (bistveno blažji kot pri gripi), ra- hlo povišana telesna tempera- tura (ni nujno) in slabo počutje. Prehlad navadno nastopi počasi, od okužbe do prvih znakov bolez- ni je 2–3 dni. Običajno mine v 3–7 dneh. Lahko pa se pojavijo zaple- ti, kot sta vnetje sinusov in vnetje srednjega ušesa. Slednje zlasti pri otrocih. Mednarodna komisija za takso- nomijo virusov je februarja 202 novi koronavirus poimenovala SARS-CoV-2 (ang. Severe Acute Respiratory Syndrome Coronavi- rus 2). Svetovna zdravstvena orga- nizacija (ang. World health organi- zation, WHO) pa je poimenovala bolezen, ki jo virus povzroča, co- vid-19 (ang. CO – corona, VI – virus, D – disease (bolezen)). Najpogo- stejši simptomi bolezni so vročina, suh kašelj in utrujenost. Pogosto se pojavijo bolečine v mišicah, bo- leče žrelo, driska ali bruhanje in vnete oči. Zelo značilen simptom je izguba okusa in vonja. Večina okuženih razvije blage simptome, ki se pojavijo 5–6 dni po okužbi. Vendar, kot lahko vsak dan sprem- ljamo v medijih, je še vedno veliko oseb, pri katerih se pojavijo resni znaki bolezni (po 7–9 dneh), ki zahtevajo bolnišnično obravna- vo, in sicer težave pri dihanju ali izguba sape, splošna oslabelost oziroma nezmožnost premagati tudi najmanjši napor ter bolečina oziroma pritisk v prsih. Skupno vsem boleznim je to, da jih povzročajo virusi. Zato pri teh boleznih zdravljenje z antibio- tiki ni učinkovito, prej nasprotno. Lajšamo moteče znake bolezni, kot so vročina, glavobol, kašelj, boleče žrelo, bolečine v mišicah. O uporabi zdravil se posvetujte s svojim farmacevtom, saj ni vsako zdravilo, tudi če je to zdravilo brez recepta, primerno za vse osebe. Zlasti smo previdni pri otrocih, starostnikih, nosečnicah in pri kroničnih bolnikih. Ob zdravilih je pomemben tudi počitek, dovolj tekočine in lahko tudi prehranska dopolnila za pomoč in podporo imunskemu sistemu. Ne pozabimo na najpomemb- nejše, to je preventiva. Zaščita pred širjenjem bolezni covid-19 je upoštevanje ukrepov, kot s o: upo- raba zaščitne maske, umivanje ali razkuževanje rok, higiena kašlja in brisanja nosu ter razdalja med osebami. Pravzaprav so ti ukrepi pomembna preventiva tudi pred prehladom in gripo. In še nekaj je zelo pomembno – ko smo bolni, ostanemo doma. Tako zaščitimo druge, mi pa bomo hitreje ozdra- veli. zimske mesece, med decembrom in marcem, prehladna obolenja pa se nas lotevajo celo leto. Poglejmo še najbolj tipične zna- ke vseh treh bolezni. Znaki gripe nastopijo nenadoma. Telesna temperatura je močno povišana, na 39 stopinj Celzija in več, pojavi se močan glavobol in hude bole- čine v mišicah in sklepih. Po 3–4 dneh nastopi rahlo izboljšanje, toda izčrpanost in slabo počutje se lahko vlečeta tja do 3 tedne. Če se pojavi kašelj, je suh in dražeč, lahko izrazit in dolgotrajen. Pogo- sta je pekoča bolečina v žrelu. Gri- pa poleg zgornjih dihal prizadene tudi pljuča, kar lahko pri določe- nih skupinah bolnikov privede do pljučnice. Od okužbe do znakov bolezni je 1 do 3 dni. Prehlad se začne bistveno manj intenzivno. Prvi znaki so običajno pekoče žrelo, sledi mu vodeni izcedek iz nosu, kihanje, hripavost in draže- či kašelj, ki preide v produktiven kašelj. Lahko se pojavi glavobol Štajerski TEDNIK petek, 6. 11. 2020  COLOR CMYK stran 15 petek  6. novembra 2020 Za kratek čas 15 Ormož  S certifi katom nagrajena skrb za mlade v občini Naziv ‚Mladim prijazna občina‘ prinaša novo zavezo Občina Ormož je za podelitev naziva kandidirala prvič, v preteklem tednu pa so certifi kat prejeli za obdobje od 2020 do 2024. »Ta certifi kat predstavlja predvsem priznanje, da gremo pri vprašanjih, ki se nanašajo na mlade v občini, v pravo smer. Nazi- va smo zelo veseli, hkrati pa s certifi katom sprejemamo odgovornost, da bomo na teh področjih gradili tudi v prihodnje. V roku štirih let moramo napredovati, da bi lahko obdržali laskavi naziv,« so povedali na občini. Za pridobitev naziva so občine na javnem pozivu morale dokaza- ti izvajanje ukrepov na vseh po- membnih področjih, kjer se mladi pri osamosvajanju srečujejo s pro- blemi. Kot prvo so morale dokaza- ti, da na formalni ravni omogočajo in podpirajo organiziranje mladih v organizacije, ki lahko oblikujejo mladinske politike. Na občini Ormož so tem pogo- jem zadostili s sprejetjem Odloka o mladini in s pripravo dokumen- ta Strategija za mlade v občini Ormož. Mladim dajejo glas tudi s podpiranjem programov, ki jih izvaja Mladinski center. Ob mož- nosti, da se mladim omogoči participacija pri odločanju o po- membnih vsebinah, pa je morala občina dokazati tudi uspešnost iz- vajanja ukrepov v bolj praktičnem oziru življenja. Pri problematiki zaposlovanja so na občini izposta- vili nepogrešljivo poslanstvo Mre- žnega podjetniškega inkubatorja ter na fi nančne spodbude, ki jih omogoča občina pri samozapo- slovanju. Na drugi strani zagota- vljajo dobre pogoje za formalno in neformalno izobraževanje ter štipendiranje dijakov in študen- tov, pa sofi nanciranje prevozov v javnem potniškem prometu. Zelo pomembno je tudi reše- vanje stanovanjske problematike mladih: »Skoraj vsako leto obja- vimo javni razpis za neprofi tna stanovanja v najem, v katerem imajo prednost mlade družine in mladi.« S subvencijami pa mladim pomagajo tudi pri nakupu zemljiš- ča in pri komunalnem opremljanju parcel. Ukrepe na občini izvajajo pred- vsem v želji, da bi se mladi odloča- li ostajati v domači občini. Ključna pri tem pa so delovna mesta, ki jih v občini v tem trenutku vsee- no močno primanjkuje. Občina se zato trudi z ureditvijo in izpopol- nitvijo obrtne cone, kar poskuša doseči z nižjimi cenami zemljišč. Letos so sicer naziv Mladim prijazna občina prejeli poleg Or- moža še občini Mežica in Slovenj Gradec, 11 občinam pa je certifi kat uspelo podaljšati.Foto: KG Javna tribuna za mlade v režiji Mladinskega centra Ormož ALKAZAR - srednjeveška španska utrdba, DECIDUA - zgornja sluznična plast maternice med nosečnostjo, minljivka, RICHIE, Lionel - ameriški pevec, pianist in saksofonist Stabilno obdobje na poslovnem področju se bo še nadaljevalo, čeprav brez vznemirjanja ne bo šlo. Vse stvari in zadeve se bodo odvijale po načrtih. Od četrtka naprej boste imeli več časa za prijatelje in tudi za najdražjo osebo in družinske člane. Tudi če v teh dneh ne bo vse idealno, bo ta teden vseeno za vas kar dober. Oporo boste imeli tako pri sodelavcih in tistih, ki jih imate radi. Veliko več časa vam bo tudi ostajalo za druženje in igro z otroki. V ponedeljek bo sploh najlepše. Zelo dober teden za vse tiste, ki pripravljate nove podvige in nove projekte. Velik uspeh je pred vami. Najboljši poslovni dan bo ponedeljek. Vezani dvojčki bodo imeli malo več napetosti v soboto, samski pa bodo spoznali novega prijatelja. Čeprav na fi nančnem področju še ne bo vse tako, kot bi si želeli, pa vam je ta teden kljub vsemu naklonjen. V pomoč in podporo vam bodo tudi vaši zvesti prijatelji in sodelavci. Kar boste najbolj občutili v petek. V torek boste romantični. Srednje ugoden teden je pred vami. Sami boste sicer točno vedeli, kaj hočete, vprašanje pa je, koliko bodo drugi pripravljeni sodelovati. V ponedeljek bo kar stresno in težavno, bosta pa zato sreda in sobota veliko boljša in lepša dneva. Čaka vas presenečenje. Da bi se izognili temu, kar vas čaka v tem tednu (manjša izguba ali poraz na delovnem mestu), poskušajte biti previdni in se zavedajte, da slaba volja vedno mine. V nedeljo boste romantični, v torek pa bo zopet stresno. Uspehi in stabilnost v poslovnih zadevah se bodo v teh dneh še nadaljevali in tudi napredovali boste. V drugi polovici tedna lahko pričakujete novost ali prijetno spremembo. Na osebnem področju boste najbolj srečni in izpopolnjeni v četrtek zvečer in v nedeljo. Teden, ki je pred vami, bo nekaj srednjega. Ponedeljek bo še sproščen in prijeten, sreda pa bo že spet napeta in stresna. Pazite se nakupov v petek in soboto, ker vam lahko krepko izpraznijo denarnico. Začnite varčevati. Dnevi bodo mešani, v veliko veselje pa vam bodo velikopotezni načrti na delovnem mestu (nove pogodbe in novi projekti). Doma vas bo vznemirjal problem in slaba volja, ki traja že kar nekaj časa. V ponedeljek boste vse zadeve, povezane z domom, uredili. Teden, ki je pred vami, bo v glavnem povezan z ljubeznijo. Romantično vznemirjeni boste. Preobčutljivo se boste odzivali na vsak korak in izziv ljubljene osebe. Zelo živahen teden. Kljub temu malo popazite na zdravje. Pohitite z delom v teh dneh. Najbolj ustvarjalen dan za vas bo sreda, ko boste lahko ukrepali na poslovnem področju. Na osebnem področju pa se ne bojte pokazati svojih čustev, nekdo jih bo zelo vesel. Prijeten konec tedna, posebej nedelja. V teh dneh bodo v ospredju predvsem osebne zadeve. V partnerstvu boste morali reševati pomembna vprašanja, morda celo probleme. Prihaja čas, da se odkrito pogovorite z vsemi, ki so v tem udeleženi. BIK (21. 4. – 20. 5.) OVEN (21. 3. – 20. 4.) DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) RAK (21. 6. – 22. 7.) LEV (23. 7. – 22. 8.) DEVICA (23. 8. – 22. 9.) TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) STRELEC (23. 11. – 21. 12.) KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) VODNAR (21. 1. – 18. 2.) RIBI (19. 2. – 20. 3.) Tedenski horoskop do 12. novembra Štajerski TEDNIK petek, 6. 11. 2020  COLOR CMYK stran 16 petek  6. novembra 2020Poslovna in druga sporočila16 Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te d n ik .s i ŽE V PRODAJI! POSEBNA IZDAJA Zakaj ne bi prejemali svoje najljubše ugankarske revije kar na dom? Za naročnino pokličite telefonsko številko 080 43 21. + TV SPORED na 42 straneh www.revijavklop.si prodaji Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Zvezde Lady, za samo 3,99 EUR. DITKA PESEM EVROVIZIJE JURE GODLER PRINC WILLIAM Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu Novice Svet24, za samo 2,99 EUR. VEDNO POLNA DOBRIH IDEJ VSAK petek 16 STRANI RECEPTOV Martinova pojedina, pita in topli zajtrki NOVIH STVARI Sladkarijam se zavoljo zdravja in Štajerski TEDNIK petek, 6. 11. 2020 COLOR CMYK stran 17 petek  6. novembra 2020 Ljudje in dogodki 17 Naj gasilec Spodnjega Podravja je postal Rok Kaisersberger iz PGD Gerečja vas, kjer je 5. novembra tudi potekala svečana predaja glavne nagrade, pametnega te- lefona Gigaset GX290, prilagoje- nega za gasilce. Podjetje Novatel, d. o. o., je tudi razvilo aplikacijo ASK-obveščanje, namenjeno za alarmiranje in medsebojno komu- niciranje v okviru skupine gasilcev. Za to akcijo so se v podjetju No- vatel odločili, ker so gasilci tisti, ki so vedno pripravljeni pomagati ne glede na vreme, na čas, na pogo- je, v katerih poteka reševanje ljudi in premoženja, pri čemer so tudi pogosto sami ogroženi. „Gasilci so vedno tisti, ki prvi pomagajo, povsod so zraven, zato se jim želi- mo zahvaliti tudi s to akcijo. Odločil sem se, da bomo izbranim naj ga- silcem podarili mobilni telefon, ker ga vsak gasilec potrebuje. Gre za robustni telefon, ki lahko pade tudi na tla in se ne poškoduje. Ker se zavedamo, kako pomembni sta v nujnih primerih hitra komunikacija in učinkovita odzivnost, smo tudi razvili aplikacijo ASK (alarm, sms, konferenca). S to akcijo pa želimo spodbuditi tudi druga podjetja, da bi se odločila za podobne akcije, da bi skupaj drug drugemu po- magali,“ je povedal Jernej Kenda, direktor podjetja Novatel iz Celja. „Naj gasilcu Roku Kaisersberger- ju v družbi Radio-Tednik Ptuj iskre- no čestitamo. Osnovno sporočilo, ki smo ga s partnerjem projekta želeli doseči, je predvsem vzbu- diti razmišljanje in pri poslušalcih in bralcih preveriti vedenje o po- membnosti gasilstva. Po odmevih na Facebooku, kjer so komentarji sloneli na ugotovitvah in razmi- šljanjih; da so vsi gasilci pomembni in da ne bi smeli izpostavljati po- sameznika, nam je uspelo v svoji nameri. Prebivalstvo Sp. Podravja se še kako dobro zaveda in poz- na vlogo ter poslanstvo gasilstva, ki ob prostovoljstvu in ljudskosti kaže tudi tiste pozabljene vrline, ki jih iščemo vsaki dan: pomoč sočlo- veku v trenutkih, ko se ne znajde, ko ga prizadenejo nesreče in druge težave. Pohvalno pa je, da so glas- niki te ideje mladi gasilci, ki posta- jajo gonilo solidarnosti in pomoči v družbi,“ pa je ob akciji Naj gasi- lec Sp. Podravja povedal direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak. Rok Kaisersberger je počaščen in zelo ponosen, da so ga ljudje izbrali za naj gasilca Spodnjega Podravja, da je dobil toliko glasov podpore. Ljudje niso pozabili nje- gove nesebične in požrtvovalne pomoči ob katastrofalni toči leta 2008 in vseh drugih intervencijah ter akcijah pomoči za ljudi, ki so se znašli v stiski. Gasilec je že več kot 15 let oz. polovico svojega življenja, star je 30 let, oče treh otrok, sina in dvojčic. Za gasilstvo ga je navdušil oče, ki je tudi bil gasilec. To, da po- magaš ljudem, ki potrebujejo po- moč, to je čar gasilstva, poudarja Rok, vodja skupine pri PGD Gerečja vas, ki bo prihodnje leto slavilo 90 let obstoja. Dokler bo lahko, bo po- magal ljudem. To si najbolj želi, kot si tudi želi, da bi vrednote gasilstva posvojili tudi njegovi otroci. Pri svojem humanem delu ima polno podporo družine. Drugi v akciji Naj gasilec Spo- dnjega Podravja je bil Rene Feko- nja (PGD Ptuj), ki ima izjemen čut za soljudi. Odlikujeta ga srčnost in požrtvovalnost, vedno je prip- ravljen pomagati. Tretje mesto pa je dosegel Branko Hergula (PGD Cvetkovci), gasilski častnik II. stop- nje, mentor mladih gasilcev, že 16 let tudi poveljnik PGD Cvetkovci. Aktiven je na vseh področjih ga- silstva. Ne manjka na nobeni in- tervenciji, tekmuje s člani A in B, ob tem pa je tudi gasilski sodnik in član odbora za tekmovanja pri Ga- silski zvezi Slovenije. Tudi drugou- vrščeni in trejeuvrščeni gasilec sta prejela nagradi podjetja Novatel, d. o. o., Celje. Ptuj, Gerečja vas  Rok Kaisersberger, naj gasilec Spodnjega Podravja Rok: „To, da lahko pomagaš, je čar gasilstva.“ Podjetje Novatel iz Celja je v oktobru, mesecu požarne varnosti, v okviru akcije za izbor naj gasilca podelilo 12 pametnih telefonov Gigaset GX290, prilagojenih za gasilce. Na območju Spodnjega Podravja je akcija potekala na Radiu Ptuj od 24. do 31. oktobra. Poslušalci so na telefonsko številko 031 78 99 99 pošiljali sms-e in glasovali za naj gasilca, pri tem pa tudi na kratko obrazložili svoj glas, zakaj je zanje gasilec, ki so mu dali glas, najzaslužnejši, najpožrtvovalnejši, tisti, ki si zasluži naziv Naj gasilec Spodnjega Podravja. Foto: Črtomir Goznik S svečane predaje nagrade naj gasilcu Spodnjega Podravja Roku Kaisersbergerju. Ob tej priložnosti sta mu če- stitala direktor Novatela, d. o. o., Jernej Kenda, pokrovitelja akcije, in direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak. Ptuj  Novo gasilsko vozilo s cisterno Pridobitev za gasilce in občane V prazničnem letu, ko slavijo 150-letnico svojega delovanja, so ptujski gasilci želeli v svoje garaže pripeljati dve sodobni gasilski vozili, s katerima bi nadomestili dve že 20 let stari. V začetku novembra so pripeljali sodobno gasilsko vozilo s cisterno, ki omogoča gašenje tudi preko ga- silnih topov in gasilske avtolestve, z okrog 450 kosi najrazličnejše opreme za reševanje v požarih in prometnih nesrečah. V njem je prostora za šest gasilcev in za voz- nika, je povedal poveljnik PGD Ptuj Primož Korošak. Naložba je stala nekaj manj kot 500.000 evrov, od tega je 250.000 evrov prispevala MO Ptuj, Ministrstvo za obrambo 80.000 evrov, 30.000 evrov predstavljajo sredstva požarne takse, nekaj čez 110.000 evrov pa znaša prispe- vek PGD Ptuj. Iz Gornje Radgone, podjetja Rosenbauer, sta novo gasilsko vozilo pripeljala strojnik Branko Tominc, ki je bil za vola- nom, in predsednik PGD Ptuj Ed- vard Pušnik. Vožnje novega vozila, izjemno pomembne pridobitve za društvo, gasilce, občane in MO Ptuj, tega nikoli ne pozabiš, sta po- vedala. „Zelo sem vesel, da nam je uspelo v letu in pol mojega manda- ta priti do novega vozila,“ pa je še posebej izpostavil predsednik. V MO Ptuj so na podlagi podat- kov oz. potreb gasilskih društev izdelali seznam, vrstni red nakupa gasilskih vozil v posameznih dru- štvih glede na zastarel vozni park in glede na zahteve zakonodaje. K temu jih je županja Nuška Gaj- šek pozvala že na začetku svojega mandata. Nakupa novih gasilskih vozil so se lotili sistemsko. PGD Ptuj je ob svoji 150-letnici imelo prednost. „Mnogokrat posluša- mo, da gasilsko opremo kupujemo gasilcem. Ne kupujemo je gasil- cem, kupujemo mestu, občankam in občanom za to, da bodo varni. Gasilci samo opravljajo svoje pos- lanstvo,“ je ob predaji vozila po- vedala Gajškova, ki se jim je ob tej priložnosti tudi iskreno zahvalila za humano delo. Ključe novega gasil- skega avtomobila je predala pred- sedniku PGD Ptuj Edvardu Pušniku. Foto: Črtomir Goznik Drugi november je bil velik dan za ptujske gasilce, v svojo garažo so pripeljali novo gasilsko vozilo s cisterno z najsodobnejšo opremo. Slovenija  Maske za samozaposlene in majhne delodajalce Za enega delavca 150 mask Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so zadovoljni, da je vlada prisluhnila njihovi pobudi, da tudi malemu gospodarstvo pomaga z zaščitnimi obraznimi maskami. Predvidoma bodo razdelili pet milijonov trislojnih modrih mask (t. i. kirurških). Maske bo zagotovila vlada, v imenu Ministrstva za gospodar- stvo (MGRT) jih bodo delili na sedežih 62 območnih obrtno- -podjetniških zbornic po Sloveniji. Maske so namenjene samoza- poslenim in manjšim delodajal- cem, ki imajo od enega do štiri za- poslene. Za samozaposlenega ali mikro podjetje z enim zaposlenim bo moč dobiti 150 mask, za mikro podjetje z dvema zaposlenima 300, tremi zaposlenimi 450 in s štirimi zaposlenimi 600 zaščitnih mask. Do mask so upravičeni de- lodajalci, ki niso v fi nančnih teža- vah (plačilna nesposobnost, pri- silna poravnava, likvidacija, prisil- no prenehanje poslovanja, stečaj …) ali prejemniki državne fi nanč- ne pomoči za prestrukturiranje. Ker gre za pomoč v okviru sheme de minimis, upravičenci v zadnjih treh letih iz tega naslova ne smejo presegati zneska 200.000 evrov. Na OZS prijave za brezplačni prevzem mask sprejemajo do 15. novembra. Po tem datumu jih bodo na vseh enotah zbornice začeli razdeljevati. Potreben bo osebni prevzem na sedežu obmo- čne zbornice. Obrazec, s katerim se odda vloga za brezplačni prev- zem mask, je že na voljo na sple- tni strani OZS, pod zavihkom Ma- ske. Prav tako so v istem zavihku navedeni vsi pogoji, ki jih mora prosilec izpolnjevati. Članstvo v kateri od zbornic (obrtni ali go- spodarski) ni pogoj za pridobitev mask. Niso pa maske v tej tranši namenjene podjetnikom, ki imajo kot glavno registrirano kmetijsko ali ribiško dejavnost. Direktor OOZ Ptuj Boris Repič odločitev vlade o brezplačni raz- delitvi mask manjšim delodajal- cem pozdravlja. Povedal je, da so na obdelavo vlog in razdeljevanje mask pripravljeni. Foto: ČG MGRT bo samozaposlenim in majhnim delodajalcem s pomočjo območnih obrtno-podjetniških zbornic po 15. novembru razdelilo pet milijonov mask. Obrazci za vloge so na spletni strani OZS že na voljo. Štajerski TEDNIK petek, 6. 11. 2020  COLOR CMYK stran 18 petek  6. novembra 2020Ljudje in dogodki18 „Vsako obdobje v življenju me je ogromno naučilo in tisto leto, ko sem osvojil naziv Mistra Sloveni- je, je bilo zame prelomno. Modna industrija je bila zame »zeleno po- lje«, a prav začetno nepoznavanje me je navdajalo s pogumom, da sem se radoveden lotil vsakega manekenskega dela in odprtih rok sprejel različne priložnosti, ki so mi prišle na pot. Izobrazba je zame še zmeraj na prvem mestu. Življenje je zelo nepredvidljivo, kar sem iz- kusil na lastni koži, zato ne morem zagotovo trditi, da se v gradbeni- štvo ne bom nikoli več podal,“ je obdobje po osvojitvi naziva Mistra Slovenije opisal Matjaž Lesjak. Ta mu je odprl tudi pot v Milano, ki je bil njegova prva profesionalna od- skočna deska. Kljub zavzetemu pripravljanju na eno izmed svetovnih modnih prestolnic si ni mogel predstavljati dogajanja, ki ga je čakalo v tistih šestih mesecih. Po Italiji se je zgo- dila Indija, kjer je prijetno združil s koristnim, prosti čas namenil raz- iskovanju kulture tretjega sveta ter razširil mrežo dobrih ljudi, tudi prijateljev. „V tujini sem vsekakor pridobil bogate manekenske izku- šnje, ki so me dolgoročno naučile, da sta uspešno delo in vitalno živ- ljenje tek na dolge proge. Pridobil sem samozavest, da danes bolj odločno kot kadarkoli prej sledim sebi in svojim načelom,“ poudarja Matjaž Lesjak. Letos največ časa posveča kre- iranju novih poslovnih načrtov, ki so v prvi vrsti vodili v uresničitev velikega osebnega projekta, ra- zvoj blagovne znamke Elite Blazer in v realizacijo spletne trgovine za moške suknjiče, izdelane po meri. Ob podjetniških podvigih pa še zmeraj najde čas za udejstvovanje v manekenskih in igralskih vodah. Kot certifi ciran osebni trener pa pomaga drugim aktivirati zdrav in vitalen življenjski slog. Vsak izziv v življenju za Matjaža Lesjaka predstavlja nov odmerek adrenalina, zato se je tudi odločil za samostojno podjetniško pot. “Problem, ki sem ga imel z nepri- legajočimi oblačili, me je preko šte- vilnih idej vodil do iskanja najboljše rešitve ne le zame, tudi za druge. Priložnost, ki sem jo videl v kroje- nju oblačil po meri, je predstavlja- la uresničitev želje, da se v modni industriji izkusim še v njenem 'ozadju' in ne le pred fotografskimi objektivi,” je o odločitvi za obliko- valsko pot povedal Matjaž Lesjak. Živi in dela v Ljubljani, ki je zaradi številnih priložnosti postala njegov novi dom, vendar se na Ptuj zelo rad vrača in še vedno ostaja mesto z veliko začetnico, kjer bo v daljni prihodnosti morda spet nadaljeval svoje življenje. Foto: zasebni arhiv Matjaž Lesjak, Mister Slovenije leta 2015 Ptuj  Mister Slovenije Matjaž Lesjak v oblikovalskih vodah Po prelomnem letu na manekenskem odru želi modo izkusiti tudi v zaodrju Matjaž Lesjak je kot prvi Ptujčan leta 2015 osvojil naslov Mistra Slovenije. V tem letu je tudi obiskoval magistrski študij grad- beništva. Zanj je bila izobrazba vedno na prvem mestu. Po končanem študiju pa se ni zaposlil v stroki. Lotil se je oblikovanja suknjičev in zasnoval lastno blagovno znamko oblačil Elite Blazer. Suknjiči za uspešne in samozavestne moške “Za potrebe tujih in domačih modnih kampanj sem moral pomeriti veliko različnih oblačil in zmeraj sem naletel na problem z dolžino rokavov, preozkimi kroji v prsnem delu ali preširokmi kroji v ramenih. Preprosto niso bila zame, niso mi bila 'kot ulita'. Oblačila, narejena po meri, so zato edina in tudi najboljša rešitev. Suknjiči bodo tudi v nadaljnje ostali glavni atribut znamke Elite Blazer, vendar se zgodba ne konča na tem mestu. Ponudbo že dopolnjujemo z moškimi srajcami, polo majicami, majicami s puli ovratnikom ter hlačami. Suknjiči Elite Blazer so namenjeni uspešnim in samozavestnim moškim, ki spoštujejo kakovost in se zavedajo pomena po meri krojenih oblačil,“ je povedal Matjaž Lesjak, ki suknjiče vedno nosi namesto jakne. Obleče jih zraven jeans hlač in superg. Foto: zasebni arhiv Svojo kolekcijo Elite Blazer promo- vira sam. Markovci  V boj zoper invazivno tujerodno vrsto raka Preprečiti, da bi se spečal z domačimi raki Ob reki Dravi v občini Markovci je edino območje v Sloveniji, kjer so doslej odkrili zelo invazivno tujerodno vrsto raka trnavca. Za bivališče si je izbral gra- moznice ob strugi Drave (jame), kjer se je tudi precej razmnožil. Zraste do 12 centimetrov, ime je dobil po svetlih trnih na glavi. Njegova življenjska doba je od dveh do štirih let. Ker nedaleč vstran v strugi Dra- vinje bivajo avtohtoni raki, obstaja bojazen, da bi se vrsti povezali. Hkrati trnavec prenaša bolezen račje kuge, kar pomeni, da bi lahko ta prizadela in iztrebila avtohtono populacijo. Da se trnavec v slovenskih vo- dah, tudi v spodnjem toku Drave in njenem pritoku Dravinji, ne bi preveč udomačil, ga poskušajo v čim večji meri iztrebiti. Sodelavci republiškega zavoda za ribištvo ga iz gramoznic odstranjujejo že nekaj časa. Eno od večjih akcij so izvedli letos jeseni, ko so vodo iz gramo- znice s pomočjo gasilcev PGD Nova vas izčrpali in dejansko obrnili vsak kamen v kotanji, pod katerim bi se lahko skrival invazivni rak. Odstra- njevanje tujerodnega trnavca se izvaja v okviru Life integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. »V Sloveniji smo leta 2015 prvič odkrili tujerodne vrste raka trnav- ca, ki prenaša bolezen račje kuge in negativno vpliva na ribolovna območja, s čimer povzroča tako škodo v naravi kot ribištvu. Ne- varen je za domorodne vrste rakov. Ob ustreznih pogojih za razvoj glive lahko v kratkem času na majhnem območju povzroči 100-odstotno smrtnost populacije domorodnih rakov, « so pojasnili na Zavodu RS za ribištvo, kjer so aktivno vključeni v omejevanje po- pulacije trnavca. Edino odkrito območje v Sloveniji V Sloveniji je bivališče trnavca omejeno na okoli 1 km² v spodnjem toku Drave. »Ob hitrem in načrto- vanem ukrepanju imamo dobre možnosti, da preprečimo njegovo širjenje, s tem pa tudi širjenje ra- čje kuge. Naši strokovni sodelavci na območju gramoznic ob Dravi spremljajo stanje in omejujejo širjenje raka trnavca z različnimi metodami,« pravijo na Zavodu za ribištvo. Slovenski potočni raki potrebujejo zdravo okolje V Sloveniji so prisotne tri vrste avtohtonih rakov: jelševec, koščak in koščenec. Jelševca stroka ime- nuje tudi plemeniti rak in je največji predstavnik domačih potočnih rakov. Jelševca in koščaka je moč zaslediti v vodah vzhodne Sloveni- je, tudi v porečju Drave. Tretja av- tohtona vrsta koščenec je značilna za zahodni del Slovenije. Foto: MZ Praznjenje gramoznice ob Dravi med Novo vasjo in Bukovci ter pobiranje invazivne vrste raka trnavca iz narave Odplaval po celi Evropi Trnavca je v Evropo prinesel človek. S tem je skušal nadomestiti populacije domačih rakov, ki jih je epidemija račje kuge pred 140 leti popolnoma zdesetkala. A trnavec se je kljub dobronamerni naselitvi izkazal za neustrezen nadomestek domačih vrst. Je manjši od avtohtonih evropskih in zato je v njegovih škarjah tudi manj mesa. Ker ni bil zanimiv za gojenje, so njegovo bivanje prepustili naključju. In tako je odplaval po celi Evropi, kjer danes varuhom narave zaradi širjenja račje kuge in ogrožanja avtohtonih vrst rakov povzroča nemalo sivih las. Foto: MZ Trnavci so zelo prilagodljivi na različne habitate: odporni so na niz- ke temperature, sušne razmere, niso izbirčni pri kakovosti vode. Nji- hova posebnost je nespolno razmnoževanje, kar pomeni, da samica za razmnoževanje ne potrebuje samca. Štajerski TEDNIK petek, 6. 11. 2020 COLOR CMYK stran 19 petek  6. novembra 2020 Poslovna sporočila 19        Raznolikost slovenskih pokrajin nam daje bogastvo sezonskega, lokalno pridelanega sadja, ki je skrbno obrano, ko je primerno zrelo in v najkrajšem času najde pot do naše mize. Uživajmo lokalno sezonsko sadje! IN SLOVENSKI PRIDELOVALCI IN PREDELOVALCI SADJA Štajerski TEDNIK petek, 6. 11. 2020  COLOR CMYK stran 20 petek  6. novembra 2020Poslovna sporočila20 - - - - - Pridelovalci in predelovalci sadja ste za pridelovalci in predeloval- ci mesa in mleka tretji sektor, ki je vstopil v promocijo sheme »izbra- na kakovost«. Zakaj je promocija v okviru sheme za vaš sektor po- membna? - - - - - - - - tev sektorja sadja v shemo »izbra- na kakovost«? - - - - - - Kdaj so se prvi pridelovalci in pre- celotne pridelave sadja predstav- ljate? - - - sheme »izbrana kakovost«? - - - Sadjarji in predelovalci se dobro zavedate prednosti, ki jih prinaša znak »izbrana kakovost – Sloveni- potrošnike? - - - - - - - sel: Z izbiro sadja ali proizvodov iz sadja z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« je potrošnik ... - Pri izbiri sadja na trgovskih policah imamo potrošniki široko izbiro. Za nasvet, katero sadje izbrati, smo povprašali Borisa Oreška, predsednika sektorskega odbora za sadjarstvo po Zakonu Izberite sadje z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« Znak »izbrana kakovost – Slove- kakovosti. Štajerski TEDNIK petek, 6. 11. 2020  COLOR CMYK stran 21 petek  6. novembra 2020 Poslovna sporočila 21 IN SLOVENSKI PRIDELOVALCI IN PREDELOVALCI SADJA Najboljše imamo doma Znak “Izbrana kakovost - Slovenija” na sadju zagotavlja: • dodatne kontrole, • višjo kakovost, • pridelavo in predelavo v Sloveniji. Preverjeno odlično! www.nasasuperhrana.si nasasuperhrana Štajerski TEDNIK petek, 6. 11. 2020  COLOR CMYK stran 22 petek  6. novembra 2020Poslovna in druga sporočila22 vsako sredo NAJBOLJ BRANA slovenska tedenska revija Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu Novice Svet24, za samo 2,99 EUR, v kompletu z revijo Zarja Jana, za samo 3,99 EUR, v kompletu z revijo Nova, za samo 3,59 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 3,99 EUR. STRASTNI GOBAR WERNER GREGOR GRUDEN KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). 7. in 8. november 2020 , sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Ptuj,najstarejše slovensko mesto, zakladnica tisočletij, pripo- veduje zgodbo nemirnih stoletij; Vladimir Bračič, prvi rektor Univerze Maribor, žlahtni trs haloških goric; Slovenska vojska v službi domovine, fi lm Ministrstva za obrambo Republike Slovenije; Spoznajmo turistično kmetijo Pri kapeli ob vinski cesti na gričku vasi Drbetinci; Pridne gospodične čebelarja Janka Pislaka – dokumentarni fi lm v spomin največjemu preminulemu slovenskemu čebelarju; 15 slovenskih otroških ljudskih pesmi izpod peresa pisateljice Dušice Kunaver; Zapela nam bo Marina – pesem Moji mamici, zaigrale in zapele nam bodo ljudske muzikantke Vesele Polanke; Graška Gora poje in igra – nastopajo narodno-zabavni ansambli. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Vsak drugi petek POLNA IDEJ PARKETNOTRANJA VRATA Okna info@vrata-tuning.si 031 688 777 OSOJNIKOVA 12, PTUJ Vhodna Senčila www.tednik.si Štajerski TEDNIK petek, 6. 11. 2020  COLOR CMYK stran 23 petek  6. novembra 2020 Oglasi in objave 23 FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo- ra – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa not- ranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, dr- va za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilni- ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305. www. lesgrad.si. SERVIS gospodinjskih aparatov in elek- tronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. ODKUPUJEM les, smreka, bor, hrast. Lahko na panju. Ugodno prodam drva iz žage. Vse informacije na 041 610 210, G.O.Z.D.-BIO-LES, Vlado Medved, s. p., www.gozd-bioles.si. PRODAM suha bukova drva. Možna dostava. Tel. 041 610 210. G.O.Z.D.- -BIO-LES, Vlado Medved, s. p., www. gozd-bioles.si. www.re-max.si/Poetovio PRODAMO - sončno gradbeno parcelo 776 m2 v Zgornjem Velovleku, pravilnih oblik, pod naklonom. Cena: 20.000 EUR, tel.: 041 933 151, 02 620 88 16. IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. www.novareha.si KMETIJSTVO • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NARO ILNICA ZAČ Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj 2250 Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 ZAPOSLIMO mesarja z izkušnjami v prodaji in proizvodnji. Dinamič- no delo – dostava, proizvodnja in prodaja. Možnost zaposlitve za ne- določen čas. Informacije 041 960 720. Maksimal, d. o. o., FRAM. Svet Javnega zavoda Šolski center Ptuj, Volkmerjeva cesta 19, 2250 Ptuj, v skladu z 48., 53. in 53. a členom Zakona o organizaciji in fi nanciranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 2/15 Odl.US: U-l-269/12-24, 47/15, 46/16 in 49/16; v nada- ljevanjem besedilu: ZOFVI) razpisuje prosto delovno mesto: RAVNATELJ/RAVNATELJICA VIŠJE STROKOVNE ŠOLE – ORGANIZACIJSKE ENOTE Višja strokovna šola Šolskega centra Ptuj (m/ž) – (B017307) Za ravnatelja VIŠJE STROKOVNE ŠOLE OE Višja strokovna šola Šolskega centra Ptuj je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje v skladu s 53. členom ZOFVI. Prijavi morajo kandidati priložiti: • dokazila o izpolnjevanju pogojev skladno z zakonom; • vizijo razvoja OE Višje strokovne šole za mandatno obdobje; • kratek življenjepis na predlogi Europass CV; • potrdilo o nekaznovanju skladno s 107. a členom ZOFVI. Kandidat, ki bo izpolnjeval pogoje, bo imenovan za mandatno dobo petih (5) let. Za čas mandata bo z izbranim kandidatom sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja višje strokovne šole OE. Predvideni začetek dela je 1. 3. 2021. Pisne prijave z dokazili kandidati pošljejo po klasični pošti v desetih (10) dneh po objavi razpisa na naslov: Šolski center Ptuj, Volkmerjeva cesta 19, 2250 Ptuj, s pripisom ZA RAZPIS Ravnatelj/ica OE Višja strokovna šola ŠC Ptuj – NE ODPIRAJ. O izboru bodo kandidati prejeli pisna obvestila v zakonitem roku. svet zavoda Nikoli te ne bomo pozabiti, za vedno v srcu te bomo nosili. Iskreno nam žal je, da z nami te ni, v srcih naših za vedno boš ti. ZAHVALA Ob izgubi drage sestre in tete Ivanke Kovač IZ ŠTURMOVCEV 18B Iskreno se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Ptuj, Kirur- škemu oddelku Ptuj, pogrebnemu podjetju Mir, gospodu župniku p. Kolenku za lepo opravljen cerkveni pogreb in godbeniku za odi- grano Tišino. Žalujoči sestri Betka in Tilčka ter nečakinje in nečaki Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 80. letu zapustila naša draga žena, mama, oma tašča in sestra Ana Tetičkovič IZ VIDMA PRI PTUJU 5C Od nje se bomo poslovili v ožjem družinskem krogu na pokopališču v Vidmu pri Ptuju. Žalujoči: vsi njeni najdražji Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. ZAHVALA ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega najdražjega moža, atija, tasta, brata, strica, zeta, svaka in botra Branka Šmigoca IZ MALE VARNICE 15B Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih žalosti stali ob strani, izrazili pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče, za svete maše in denarno pomoč ter ga pospremili v dom večnega počitka. Zahvala g. patru Jožetu Petku za cerkveni obred, g. Janku Kozelu za poslovilne besede, g. Srečku Zavcu za odpeto pesem, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir. Hvala tudi sodelavcem Pošte Videm pri Ptuju. Iskrena hvala osebju SB Ptuj – oddelku Intenzivna nega za lajšanje bolečin. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena HVALA. Žalujoči: njegovi najdražji Prazen dom je in dvorišče, a oko te naše zaman še išče. Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. ZAHVALA V 78. letu se je za vedno poslovil dragi ata, tast, dedek, pradedek in stric Konrad Šmigoc IZ TRDOBOJCEV 20 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste nam v dnevih žalosti stali ob strani, izrazili sožalje, darovali za sveče in svete maše ter našega ata pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku za obed, govorniku Janku Kozelu za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Mir ter Jožeku in Janku Podgoršku. Hvala tudi podjetju Boxmark, Perutnini Ptuj in Vitisu iz Ptuja. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Konrad, hčerke Štefka, Olga, Silva in Marija ter Branko z družinami NUDIMO vam lažja stanovanjska popravila in obnovo, kličite po 15. uri na telefon 031 551 838, Matic. BMŽ, d. o. o., Potrčeva c. 59, Ptuj. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, hisex, v začetku nesno- sti, opravljena vsa cepljenja, prodajajo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlo- že 1, Ptujska Gora. PRODAM odojke po ceni 3 €/kg in pitan- ce 1,9 €/kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj. NESNICE, rjave, grahaste, črne in sussex, v 20. tednu, v začetku nesnosti prodaja- mo, možnost odstave. Telefon 040 531 246. Rešek, Starše 23. PRODAJAMO jabolka sorte jonagold, zlati delišes, idared, fuji. Možna dosta- va. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Tel. 041 963 411. DOM - STANOVANJE V starem mestnem jedru v pritličju od- dam obnovljeno garsonjero. Tel. 031 388 248. ZAPOSLITEVRAZNO PRODAM peč na olje znamke Sime z go- rilnikom ter 1000 l plastični rezervoar z dobrimi 300 l kurilnega olja. Tel. 041 458 320. Štajerski TEDNIK petek, 6. 11. 2020  COLOR CMYK stran 24 Manjše število porok in razvez na Sursu povezujejo z ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavi- rusa. V drugem četrtletju je bilo re- gistriranih 35.600 notranjih selitev ali za 73 % več kot v istem četrtletju lani. Tudi visoko število teh selitev v prvem polletju je v veliki meri povezano z ukrepi za zajezitev covida-19. Precej prebivalcev se je namreč ob prepovedi gibanja med občinami konec marca odločilo za prijavo spremembe prebivališča, navajajo na Sursu. V Sloveniji bil v drugem četrtletju naravni prirast negativen (–334), selitveni prirast pa pozitiven (3265). Zaradi ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa se je izrazito povečalo število notranjih selitev, zmanjšalo pa število porok in razvez, so najnovejši podatki Statističnega urada RS (Surs). V drugem letošnjem četrtletju se je rodilo 4622 prebivalcev Slovenije, umrlo jih je 4956. Število rojenih je bilo za 234 (4,8 odstotka) nižje, število umrlih pa za 197 (4,1 odstot- ka) višje kot v istem obdobju leta 2019. Vrednost naravnega prirasta na 1000 prebivalcev se je v enem letu spremenila z 0,2 na –0,6. petek  6. novembra 2020Križem kražem24 Saj ne, da bi pri štiriinpetdesetih bil kaj bolj pame ten kakor pri dvajsetih, le bolj pametnega se ne delam. * * * Najcenejši covid 19 test: metanje k ovanca za 1 cent . * * * Kakšna smola. M atildi sem poma gal koso klepati, pa sem s kladivo m po nesreči še žen o po glavi. * * * V drugem koron a valu pogrešam angažma naših glasbenikov. Vsa j kakšno Tišino bi lahko vrezali na dvoriščih bolnic in DSO-jev. * * * Z ženo nama gre iz leta v leto vse težje. Le kregava se lažje. * * * Nekatere prodaja jo žemljico za lju bi kruhek, druge za potičko. AFORIZMI BY FREDI Slovenija  Letos več selitev Manj porok in razvez V drugem četrtletju letošnjega leta je zakonsko zvezo sklenilo 1184 parov ali za 51,4 % manj kot v enakem obdobju lani. Razvezalo se je 361 parov ali za 50,9 % manj kot v dru- gem četrtletju 2019. Foto: Arhiv Svet24 Peru  Machu Picchu spet na ogled Po osmih mesecih odprt za turiste Eno glavnih znamenitosti v Peruju, ruševine inkovske trdnjave Machu Picchu v Andih, ki je bila od marca zaprta zaradi pandemije covida-19, so v nedeljo slovesno znova odprli za turiste. Zaradi strožjih higienskih ukre- pov si jo lahko poslej ogleda le 675 obiskovalcev na dan, kar je le 30 odstotkov dovoljenega števila pred pandemijo. Na slovesnosti, ki je potekala ob rahlem dežju in večbarvnih lučeh, so se z inkovskim obredom zahva- lili bogovom za odprtje znamenito- sti, ki jo je Unesco leta 1983 razgla- sil za svetovno dediščino. Prvi vlak z obiskovalci je v kraj Machu Pichu Pueblo, ki je najbližji starodavne- mu inkovskemu mestu, prispel v nedeljo dopoldne. Čeprav se v Peruju razmere v zvezi s pande- mijo umirjajo, je ob obisku Machu Picchuja treba upoštevati osnovne higienske ukrepe za preprečeva- nje širjenja bolezni, med drugim ustrezno medsebojno razdaljo. V nedeljo so sicer naredili izjemo in ogled že dovolili francoski družini, ki je zaradi pandemije že od marca ujeta v Peruju. Pred njimi so pe- rujske oblasti starodavno inkovsko trdnjavo sredi oktobra izjemoma odprle že za japonskega turista, ki je zaradi novega koronavirusa ob- tičal v Peruju skoraj sedem mese- cev. Ponovnega odprtja so se raz- veselili predvsem v bližnjem mestu Cuscu, ki živi predvsem od turizma in ga je upad dohodka med pan- demijo hudo prizadel. V Peruju je zaradi pandemije več kot 100 dni veljala karantena, zaradi česar so morali zapreti svoja vrata števil- ni hoteli in restavracije. Machu Picchu, ki je za turistične oglede odprt od leta 1948, je bil za obisko- valce nazadnje zaprt leta 2010, ko je poplava poškodovala železniško progo do utrdbe. V času zaprtja za- radi pandemije je vlada tudi okrepi- la varnostne ukrepe, da bi prepre- čila tatvine arheoloških zakladov na najdišču. Foto: Profimedia/M24 V času drugega vala covid-19, ki je znova „zaprl“ vrata kulturnih in drugih ustanov, ko je turizem ponovno v mirovanju tako ali drugače, je gibanje za večino postalo skoraj edini ventil sproščanja in doživljanja le- pot domačega kraja z okolico z vsemi značilnostmi. Ko samevajo mestne ulice in trgi ter drugi prostori, je priložnost, da si nekatere pomnike lah- ko ogledamo tudi sami. Literature je dovolj na razpolago, da se z njimi lahko podrobneje spoznamo. Še vedno pa so na voljo tudi virtualni ogle- di tako domačih kot svetovnih zanimivosti. Martinova slavja je letos podobno kot že vrsto drugih tradicionalnih dogodkov odnesel koronavirus. Po količini je bil letošnji pridelek grozdja kar dober, razen ormoškega območja, ki je utrpelo veliko škodo zaradi toče. Tudi po kakovosti se nakazuje dober vinski letnik; v kleteh se mošt že spreminja v vino. Vse kaže na prijeten, lepo aromatičen in piten letnik z zmerno kislino. Tudi blagoslovi novega letnika bodo izostali. Vinogradniki in vinarji bodo tako novemu letniku nazdravili sami oz. v ožji družbi z eno samo željo, da bi se ta kriza, ki je tudi njih močno prizadela, saj večina lan- skega letnika ni prišla do kupcev, do porabnikov, čim prej končala. Tudi priprave na Kurentovanje 2021 je zaznamovala koronakriza. Ker ne bo javnega martinovanja, bo tudi ustoličenje novega princa karnevala kot uvod v Kurentovanje 2021 potekalo nekoliko drugače, ob strogem upoštevanju korona ukrepov. Novega princa karnevala bodo ustoličili na dvorišču ptujskega gradu 11. novembra ob 11. uri. Prisotni bodo: pred- sednik Sveta princev karnevala Jože Gašperšič, tudi prvi princ ptujskega Kurentovanja – Gašper I., predsednik Kurentovanja in generalni sekretar Fecc Branko Brumen, dosedanji princ karnevala baron Jakob Zekel Vi- demski, ki se mu je iztekel dveletni mandat, in novi 18. princ karnevala. Ne glede na to, kako se bo iztekla koronakriza, naj bi bil Ptuj v letu 2021 Evropska karnevalska prestolnica. Zadnji teden v maju naj bi na Ptuju na- mreč potekal 40. kongres Fecca. Za Kurentovanje 2021 pa je v igri več scenarijev, eden od možnih je izvedba v beneškem stilu, predstavitev po- NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kateri trije požari so bili uničujoči za Ptuj? ….............................................................................................. Ime in priimek:......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. Foto: Črtomir Goznik 17. princ ptujskega karnevala baron Jakob Zekel Videmski zaključuje svoj mandat. Nagradno turistično vprašanje sameznih skupin na trgih in ulicah, ob kroženju obiskovalcev. Gre za to, da se ne prekine kontinuiteta prireditve, poudarjajo organizatorji. Domači kampi so letos zabeležili za 61 odstotkov več prenočitev kot v letu 2019. Ustvarili so 841.000 prenočitev. Nekateri med njimi pa so bili izbrani za naj kampe v okviru glasovanja kamping portala avtokampi.si. Najboljši kamp v sezoni 2019/2020 v kategoriji večjih kampov je postal Kamp Bled, med manjšimi Kamp Koren. Za najlepše urejeno naselje mo- bilnih hišk so obiskovalci izbrali River kamping Bled. Med postajališči za avtodome pa je slavil PZA Rogla. Na nagradno vprašanje o tem, katera od štirih ptujskih mestnih vrat so bila največja, nagrade ne bomo podelili, saj pravilnega odgovora nismo prejeli. Največja so bila Ogrska vrata, ki so vodila iz mesta na njegovem vzhodnem obrobju. Imela so obliko stolpa, dvižni most in padno mrežo. Danes sprašujemo, kateri trije požari so bili uničujoči za Ptuj, v prvem je življenje izgubilo 32 ljudi. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za ko- panje v Termah Ptuj, ki jo boste lahko izkoristili ob prenehanju korona ukrepov. Odgovor pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojni- kova 3, do 13. novembra. V sredo bodo ustoličili že 18. princa karnevala