Ž93L It.— 5. leto. PoStnvna pavSattran*. Posamezne Številke i D, V tlt&fjanl, v 0£t€R, 22. decembra 1922. ■" p/atw............................................... 1 do- Naročnina za kraljevino SHS tttaftfrL-nu 15 D Leta© 180 3X j inozemstvo: Mesečno 30 D. Letu« 360 D @Sl&si: enostolpna mm vrste satost 50 para, večkrat pop m W—M—------------------------ JUGOSLAt M tar Uredništvo: Wol*>v« alica 1/f. Telefon 300 Uprava: 9,,kr>‘in ,r* ®- Telefon 44 .opisi se ne vračajo. aajem je priložiti znaamk* m odgovor Razpust narodne skupščine. &K0RJA SEJA NARODNE SKUPŠČINE. - OSTRA KRITIKA DEMI-mm PREJŠNJE VLADE. — PROTESTI PROTI POSAMEZNIM ČLANOM SEDANJE VLADE. - BURJA V ZADNJI SEJI PARLAMENTA. f Beograd, 21. decembra. (Izv.) Na-Itodna skupščina je imela danes popol-21 na vsako glavo: v Dalmaciji 19.90 Din, v Bosni 21.32 Din, v Srbiji 23.32 Din, na Hrvaškem 32.20 Din, v Sloveniji 86.47 Din, v Vojvodini 68.16 Din. Slovenija je plačevala torej 142 odstotkov več direktnih davkov kot Srbija. Enako kričeče je tudi razmerje med indirektnimi davki, zato naše ljudstvo vsak dan bolj čuti to gospodarsko izžemanje, ki gre roko v roki s političnim zapostavljanjem. Na vse to smo pa dobili še takozvane »davke na vojne dobičke«, ki so pomenili pri nas faktično oddajo premoženja, dočim nekatere pokrajine tega niso poznale. V tej zvezi bi bilo končno omeniti še našo carinsko politiko, ki se popolnoma nič ne ozira na razmere in potrebe mlade industrijske zemlje in na vitalne interese našega naroda, njena famozna administracija pa naravnost ubija redno gospodarsko poslovanje. Ta finančna, davčna in carinska politika je zadnja štiri leta neizmerno škodovala našemu narodu in njegovemu gospodarskemu življenju in od tod tudi one centrifugalne sile, ki se pojavljajo vedno močneje prav v vseh plasteh našega naroda, kajti naša dosedanja gospodarska politika naravnost onemogočuje našemu narodu razviti vse njegove gospodarske sile za čim intenzivnejše ustvarjanje. V tem pogledu je nujno potrebna čim radikalnejša reme-dura vse naše gospodarske politike, kajti ravno ta v veliki meri onemogočuje vso gospodarsko konsolidacijo naše države. Ce torej na kratko rekapituliramo naše gospodarske razmere in probleme, vidimo, da smo Slovenci za enkrat še kmečki narod. Vkljub precej visoko razvitemu in vzorno organiziranemu kmetijstvu smo vsled slabe kakovosti in pomanjkanja zemlje v poljedelstvu precej pasivni in ta pasiva moremo le deloma kriti z moderno urejeno živinorejo in racionalnim šumarstvom. Vsled konkurence ostalih agrarnih pokrajin naše države bodo pa ta pasiva še vedno večja zato moramo iskati svojo gospodarsko eksistenco v industriji, za katere največji razvoj so dani v Sloveniji prav vsi predpogoji. Njeni temelji so že položeni in sedaj gre zato, da nas prometna in gospodarska politika države v tem stremljenju resno podpre, kar ne bo pomenilo omogočiti le gospodarsko gospodarsko eksistenco našega naroda, do česar imamo vso pravico, ampak tudi močno gospodarsko okrepitev in osamosvojitev vse države. Gmotno stanje našega naroda je bilo do najnovejše dobe zelo žalostno, a s prirojeno marljivstjo, štedljivostjo, inteligenco in podjetnostjo ter s pridnim sa-moizobraževanjem in ustvaritvijo sijajne gospodarske, strokovne, zadružne in finančne organizacije se je ta narod v razmeroma kratki dobi gospodarsko osamosvojil in okrepil, sistematično izrabljajoč velike gospodarske zaklade in ugodno geografično lego svoje zemlje. Prišli smo torej v svojo novo državo tudi v gospodarskem pogledu kot viso- ko aktivna postavka in moremo zato od nje upravičeno pričakovati, da bo v svojem lastnem interesu pospeševala z vsemi sredstvi naše nadaljne gospodarske težnje. Politične vesti. Izvirno! Ljubljana, 21. decembra 1922. Tu se govori, da je zadnje dni imel dr. Šušteršič važne konference z bivšim ministrom dr. Žerjavom za ustanovitev enotne stranke. SLS je že pristala na to in je s tem v Sloveniji likvidirala. Krščanski socijalisti so se vtopili v čistem komunizmu. To je še najčastnejša likvidacija stranke dveh upitov. Natančnejše informacije se dobe v dobro poučenih krogih v uredništvu »Slovenca«. § 76. Mladinski državotvorci že cel teden pišejo o uradništvu in uradniški pragmatiki. Vse to seveda samo iz gole ljubezni do uradniStva! Včeraj so celo privlekli § 76 srbijanskega uradniškega zakona za strašilo. Nehote se vzbuja sočutje z raznimi »ukaznimi činovniki«. Hudomušneži pa trdijo, da vse te izlive v »Jutru« piše g. načelnik Dolfe Ribnikar iz strahu, da ga bivši zavezniki radikalci ne »reducirajo«. Jutrovcem povemo, da smo dobili iz najboljših virov iz samega »velesrbskega Beograda« obvestilo, da je za novo leto že pripravljen ukaz za g. Dolfeta, s katerim se ga Imenuje za generalnega načelnika »ode-lenja« za pravo jugoslovanstvo s sedežem v Prištini. Ze vnaprej čestitamo I »Obzor« o politični situaciji Včerajšnji zagrebški »Obzor« posveča uvodnik nastali politični situaciji in povdarja, da so se doslej vodile v Beogradu dve politike. Ena je bila velikosrbska centralistična in protihrvatska, druga pa decentralistična ter naklonjena sporazumu s Hrvati in Slovenci. Usodno za obe politike je bilo dejstvo, da so se njihovi zagovorniki nahajali v vrstah obeh največjih strank in sicer tako v radikalni, kakor demokratski stranki. Centralistični pravec notranje politike pa je popolnoma obvladal položaj, ko se je hotelo položiti trajne temelje z vidovdansko ustavo. V radikalni stranki je zmagala smer PašiČa proti Protiču, v demokratski pa se je moral umakniti Davldovič pred odločnostjo Pribičeviča. Pašlč in Prlbičevič sta sodelovala v prijateljskem odnošaju za utrditev centralistične ln velesrbske politike. Sedaj nastajajo sledeče možnosti. Ali bo Prlbičevič nadaljeval s svojo centralistično politiko in bo hotel nadlicitirati Pašiče-vo velesrbsko in hegemonistično politiko, ali pa se bo Davidovič odločil na-d:UJevati politiko sporazuma s Hrvati in ustvariti parlamentarno unijo vseh strank proti radikalni. Ge se bo držal vztrajno in bo končno izločil zli duh Pribičeviča iz demokratske stranke potem bi njegov položaj napram Hrvatom in Slovencem postal popolnoma drugačen. Računal bi lahko s sigurno zmago nad srbsko radikalno stranko. Če pa se bo demokratska stranka izolirala in sama nastopila proti radikal, stranki, tedaj je podana možnost, da se radikalna stranka pobota s hrvatskimi in slovenskimi strankami, kar bi pomenilo neizbežno smrt demokratske stranke v Jugoslaviji Dokler se te stvari ne razčistijo v Beogradu, bodo Hrvati imeli proste ro- ke. Ključ do nadaljne situacije leži torej v prihodnjih razpravah tako demokratskega, kakor radikalnega kluba, v katerih se bodo zavzela končna stališča k vprašanju o reviziji ustave, o sporazumu s Hrvati in Slovenci in o na-daljni notranji politiki. 21. december 1922. 21. december 1922 bo ostal svetel datum v zgodovini slovenske demokracije. Ta dan je namreč teorija o treh narodih srečno prijadrala v varno pristanišče »Jutrovih« uvodnikov in se tamkaj ustavila v sledečih sklepnih stavkih: »Za nas Slovence je velesrbski separatizem tudi plemenske opasnosti. On nas tišči v vlogo drugorazrednega naroda ...« Hvala Bogu, sedaj smo vsaj dobili definitivno odvezo za naše grešne trditve o obstoju slovenskega naroda. Sedaj bo, upajmo, konec demagogije s slovenskim separatizmom! Nov udarec proti našim bratom v julijski Benečiji. V Rimu se je te dni vršila pod predsedstvom Mussolinija konferenca italijanskih zastopnikov iz Julijske Benečije, na kateri so razpravljali o končni upravni ureditvi Julijske pokrajine. Zborovanja so se seveda udeležili sami fašisti. Sklepi niso mogli biti drugačni, kakor so: sklenili So razdeliti Julijsko Benečijo tako, da bodo Jugoslovani definitivno razkosani in potisnjeni v manjšino. In sicer tako v Istri, kakor na Goriškem. Ozemlje Pulja, Trsta in Tržiča se bo združilo v eno upravno enoto, do-čim se bo Goriška, oziroma njen zapad-ni del z Gorico vred priklopil Vidmu. Ce bodo ti sklepi obveliali, kar je zelo verjetno, tedaj bo z nnvo upravno razdelitvijo nastopila doba težke preizkušnje našega naroda v Julijski Benečiji. Ponovni faštstovskl neredi v Italiji. Ko je prevzel Mussolini vodstvo italijanske vlade, se je splošno pričakovalo, da bodo prenehala fašistovska nasilja in da se bo vzpostavilo redno sodno postopanje za kršitelje javnega in zasebnega reda. Nekaj časa je bilo po Italiji mirno. Te dni pa so v Turinu izbruhnili resni nemiri; med komunisti in fašisti se je vnel hud pouličen boi, fašisti so zapalili delavski dom in usmrtili 10 komunistov brez vsakega preiskovanja kar na licu mesta. Poročila časopisov poročajo, da so ti poboji bili posebno krvoločni in da so fašisti neusmiljeno postopali z nasprotniki. Izgleda, da so turinski dogodki predznak volilne borbe, v kateri bodo nastopili tudi fašisti. Fašistovska stranka računa namreč že danes da bo dobila veliko večino za sebe, kar pa bo mogoče doseči samo na ta način, da se bo nasilno zadrževalo nasprotnike od volitev in pritisnilo na celokupno javnost z novim terorjem. Ofenziva terorja je najboljše sredstvo, da se stranka uveljavi pred narodom kot sila, kateri se mora vsakdo ukloniti. Kakor so fašisti doslej delovali z ustrahovanjem, tako menijo tudi pri bodočih volitvah odnesti zmago s pomočjo terorističnega pritiska na strahopetno italijansko dušo. Uvedba stalne vojske na Bolgarskem. Glasom mirovne pogodbe Bolgarska ni smela vzdrževati posebne vojske. Za javni red naj bi skrbeli samo dobro-voljci in tudi število teh dobrovoljcev je bilo zelo omejeno. Veliki notranji neredi, ki so se dogodili v poslednjem času na Bolgarskem, pa so nudili ministrskemu predsedniku Stambolijskemu priložnost, da je opozoril veleposlaniško konferenco na opasnost notranjega položaja na Bolgarskem in zaprosil za dovoljenje, da Bolgarska zopet uvede stalno vojsko. Ta spretna Intervencija Stambolijskega je dosegla popolen uspeh in veleposlaniška konferenca je bolgarski prošnji ugodila. Vest o uvedbi stalne vojske je naravno izzvala v Sofiji veselo iznenadenje. Bolgari se nadejajo, da bo sedanja omejitev števila redne vojske pozneje odstranjena ali pa znatno ublažena. Bolgarija bo namreč smela vzdrževati samo 3000 mož redne vojske, kar pomeni kaj skromno vojaško silo. Toda, ako dodamo k tej številki bolgarske prostovoljne formacije in pa oborožene zemljo-radniške (seljaške) trume, najdemo, da Bolgarska ni brez vsake" vojaške od-' porne sile. Prištejmo še znani vojaški elan in bojno požrtvovalnost bolgarskega patrijota, pa lahko ocenimo današnjo dejansko moč Bolgarije. Gospodarstvo. NAS GOSPODARSKI POLOŽAJ. Dinar je pričel po kratkem dvigu zopet padati in z njim še preveč dosledno tudi rasti cene. Optimisti se sicer nadejajo, da to ne bo trajalo dolgo. Zanašajo se na splošno težnjo Evrope h konsolidiranju. Vse one sile, ki so pet let samo uničevale,, se sedaj trudijo, da to popravijo, da čim več ustvarijo. Te nadeje so docela upravičene. Evropa — in tudi m! — se bo konsolidirala, gospodarstva posameznih držav bodo prišla v ravnotežje in na ta način bomo polagoma zopet priplavali v normalne razmere. Toda — do tega je še daleč. Sedaj, ob priliki izmenjave vlade, čujemo vsak dan — nove grehe finančne politike bivšega finančnega ministra. In kar nič ni gotovega — to trdimo že danes — da bomo čuli enake ali pa še hujše očitke, kadar bo šla k zasluženemu počitku sedanja radikalna vlada. DosedaJ so vodili našo finančno politiko partizanski ministri. Jasno je, d« se tak minister nikdar ne zavzame za stvarna vprašanja svojega resorja, kakor bi bilo treba. On vodi politiko grupe, ki ga je spravila na ministrski stolček, ne oziraje se na to, ali je ta politika v korist celokupnosti ali ne. Naj partizani temu še tako ugovarjajo — dovolj žalostne izkušnje so nas poučile, da je to bridka resnica. Sicer pa Jo bomo na lastni koži občutili vsaj še do konca marca prihodnjega leta... Vendar upamo kljub vsemu temu na izboljšanje naših gospodarskih razmer. Ne pričakujemo sicer tega od sedanje vlade, pač pa smo prepričani, da bo dosegla konsolidacijo našega gospodarstva vlada, ki jo bo izvolil ves narod na podlagi bratskega sporazuma. Obljube sedanje vlade se bodo pa v realnosti ravnat ako razblinile v prazen nič, kakor se Je to zgodilo za Časa Kn-manudijevega ministrovanja ln Plavit-čevega popravljanja dinarja. Sele kadar dobimo vlado, ki bo rek zastopala koristi celega naroda in no Leontij. Osveta. (Dalje.) Ko blisk me je nekega jutra zadela vest, da je bil Schulmeister skupaj s komisarjem Medvedjevim ponoči ustreljen. Takrat sem sicer vedel, da res niso »tisti časi« in sem že pričakoval podoben izid, vendar nisem premišljeval o tem, kako bo to vest sprejela Vjera Aleksejevna. Takoj sem se napotil k njej in spotoma srečal doktorja, ki je imel isti nanien. On ml je povedal podrobnosti. Eskorta iz odbomega bataljona je ponoči odpeljala' oba komisarja iz ječe na zaslišanje. Ko so se vračali, sta bila oba na ulici, na vogalu Aleksandrovskega parka ob 12. uri ponoči ustreljena, ker sta poskušala bežati. Schulmeister Je baje grozovito razmesarjen. Praksa časa ml je pojasnila vse, kar se je zgodilo. Nočno zasliševanje je bilo v navadi In formula »poskus bega« se je pri takih zasliševanjih rabila namesto protokolov in smrtne obsodbe. Eksekucijo po tej formuli je vršil od-bomi bataljon, navadno dekoriran, sestavljen iz cvetja okopov svetovne vojne, ki je široko cvetelo v atmosferi krvavih hlapov. Na stanovanju Vjere Aleksjejevne sva dobila samo njeno mater s plaka-jočim detetom v naročju. Dve globoki gubi na licih sta bili premočeni, oči so bile motne. »Kje je Vjera Aleksjejevna?« »V štabu, batjuškl. v štabu. Ze celo jptro. Da U vsaj prišla- da nasiti otro- ka. Moža ji tako in tako ne ožive več. Spustila sva se s hitrimi koraki v štab in našla Vjero Aleksjejevno v predsobi, slonečo pri oknu. Nepozabljiv mi je njen popolno siv obraz, suhe, po-lublazne oči in drhteče blede ustnice. Ko naju je zagledala, je brez pozdrava zaihtela: »Veleli so mi, naj čakam. Posredujta! Vidva poznata te podleže, vama bodo ustregli. Iz mene se norčujejo. Jaz ga moram videti, moram ... prej se ne umaknem. Vsaj to pravico imam, da ga vidim mrtvega. Oni so svoje opravili, vsaj zdaj naj mi ga pustijo. Ubili so mi ga zahrbtno, podlo, na ulici. Posredujta ... hitro ... prosita, pregovorita. Vidva jih poznata. Hitro... hitro.« Prijela me je za rame in potresla v poluprošnji, polugrožnji in me obrnila k durim k dežurnemu oficirju. Slučajno nama je bil ta res znan. Vprašala sva, kaj Je z njenim dovoljenjem. Dečko je vzel stvar za resno in čez pol ure smo odšli vsi trije v bolnico, kjer sta ležala ubita. Vjera Aleksjejevna Je pred nama kar tekla, tako, da sva jo le s hitrimi koraki mogla dohajati. Z doktorjem nisva pričakovala nič prijetnega in z očmi sva se sporazumela, da morava delovati skupno in da vsi najini koraki zavisijo od nadalinih odkritij na naši poti v bolniško mrtvašnico. V bolnici smo pokazali dovoljenje, da smemo pogledati ubite in jaz sem pohitel naprej, doktor je zadrževal njo. Ko sem vstopil, sem videl, da jo morava na vsak način odpraviti od tod, ne da bi jo pustila zraven. Na mizi sta ležali dve trupli, pokriti z vrečami, iz- pod katerih se je cedila kri, ki je ležala v strjenih mlakužah po celi mizi, napojila vreče in v strjenih kapljah visela od roba, kakor stekleni okraski. Vreče sem odgrnil. Schulmeister je imel obraz pokrit z lastno lobanjo, ostanki možgan so se razlezli v vencu po mizi. Trebuh je bil odprt in strašno razmesarjen in noge so bile čudno zveri-žene in zaobrnjene. Kolena so razbile kroglje. Drugi komisar je bil še precej dostojen z rano na prsih. V strahu pred neizogibnim sem se vrnil pred mrtvašnico, kjer se je Vjo-ra Aleksjejevna naravnost trgala iz rok prijatelja. Objel sem jo okrog vratu, prijel jo za roko in ji kolikor mogoče mehko prigovarjal. »Vjera Aleksjejevna! Vseeno ne boste ničesar videli, samo sebe mučite. Pojdemo domov, vas čaka dete, ki je že zdavnaj lačno. Vjera Aleksjejevna, golobuška, pojdimo! Dete je lačno, joka. Ubogajte. Vjera Aleksjejevna, mi-ločka...« Nagovarjal sem jo, ko otroka, ko svoje dekle in strašno mi je bilo žal. Od vsega pa ona ni slišala najbrže niti besede. Miže je zvijala vrat, nekako čudno hropela in od napora sta se ji na licih pojavili dve rdeči pegi. Krčevito, z nepričakovano silo se nama je trgala Iz rok, dokler ni spolzela, planila k vratom, divje zakričala ln zamolklo udarila z glavo ob podboj, ko se je zgrudila v nezavest Trupel prej nisem zagrnil. 8 pomočjo sanitejcev sva jo spravila ueloma k zavesti ln jo z izvoščkom odpravila domov. Strmela je brezčut- no, brezizrazno s strašnimi, velikimi očmi v daljavo. Mimoidoče občinstvo je radovedno gledalo na nas in našemu kirgizu sva obljubila vse, če ne pošte-di s konjem in nas hitro pripelje na Omsko ulico. Slaba kareta je plesala po peščenih tleh in nas ometala s prahom. Opotekajočo se Vjero Aleksjejevno sva Izročila materi, ki jo je sprejela s tihim plačem, pripustila sva družino njeni usodi in šla, da oskrbiva pogreb. Šlo je za kolikor mogoče milo, vsakdanjo, tradicijalno formo pogreba, ki naj bi pozneje vsaj nekoliko ublažila Črne spomine prizadetih oseb. Pravzaprav je pa za vse že poskrbela oblast in na najžalostnejšem mostu že itak zakotnega in zamazanega pokopališča je bil grob že pripravljen. Preskrbela sva samo bolj lično krsto, skromno cvetje in popa. ki k sreči ni odrekel. Domov grede sem stopil v mraku k Vjeri Aleksjejevni. Že v veži me je pretreslo krčevito ihtenje onemoglega joka ln ko sem vstopil, sem zagledal Vjero Aleksjejevno, ki se je z izjokanimi stoki blazno metala po postelji. — Zmečkana blazina je bila mokra od solz. Starka je stala pred ikono, kjer je gorela nočna luč, ln se je vroče križala in klanjala. Po suhih brazdah so tekle redke, debele solze, ustnice so molile. Dete je spalo. Zaripla, neobri-sana ličeca so pričala o prestanem dnevu. Vjera Aleksjejevna me je zagledala in skočila k meni. Prijela me je za roke in hotela nekaj povedati, pa ni mogla spraviti fz grira besede. Iz trst se ji je trgal smrtno-utrujen šepet, ki mi J« rezal dušo in samemu trgal živce. Starka se sploh ni zmenila za nikogar In je avtomatično odkladala svoje poklone. Hčer sem vložil, ko dete, oblečeno na posteljo in z zadovoljstvom videl, da je popolnoma onemogla In da bo spala. Starki sem naročil nekaj malenkosti. »Ne bom zaspala, batjuška! Bog s teboj, kaj pa misliš, kako pa naj spim. Vso noč bom molila, saj bom kmalu večno zaspala. Dal Bog, da bi kmalu. A ti pojdi spat, truden sl najbrže. Vidiš, ona tudi spi, hvala Bogu...« Tikala me je, dasi me je malo poznala. Tikala me je po pravu in običaju starega ruskega človeka ln po priznanju, ki mi ga je s tem dajala. In res se mi je zdelo, da jih vse poznam že od detinstva. Nikakor nisem pričakoval, da se bo Vjera Aleksjejevna drugi dan udeležila pogreba. Zato sem bil tem bolj iznena-den, ko sva pred pogrebom prišla X doktorjem k nji in sem videl, da naju je mimo pričakovala. Se predno smo sl, ko običajno podali roke, je vprašala, če gremo. Nato je oddala otrok« materi in se mimo pripravila na odhod. Porazila me je njena navidezna hladnokrvnost. Intenzivna bledica Je zgubila včerajšnji pepelnati odsev ta * očeh ji je odsevala obupana odločnost ln samopremagovanje. Nekaj težkega je bilo za njo izdajati svoja čustva, če tudi pred svojimi najbližjimi in tujemu človeku bi se zdela hladna tudi v duŠL Zadnji dnevi pa so me ravno prepričati, koliko ognja ta feni ar °tadS suha ženska. ^- ®-atie priti! samo gotove partije, bomo dosegli ravnovesje v naših gospodarskih razmerah, Povišanje produkcije, ki se že sedaj močno opaža, štedenje v vseh narodovih slojih in pa preostanek letošnje žetve, ki se bo pokazal tekom spomladi, bo samo pospešilo našo konsolidacijo. Dotlej pa imamo pričakovati v najboljšem slučaju samo stagnacijo naših gospodarskih razmer. D. A. K. -f Število avtomobilov v Nemčiji. Po Štetju 1. julija 1922 se je nahajalo na ozemlju nemške republike 165.315 avtomobilov (na vsakih 363 prebivalcev 1 avto, v Uniji na 10 prebivalcev 1 voz), kar pomenja proti številu v istem času lanskega leta prirastek za 39.3%. Polovica voz je tovornih, polovica osebnih. Relativno največ (glede na število prebivalstva) voz imajo mesta (Berlin, Hamburg), potem Saška in Porenje, najmanj pa Vzhodna Pruska. + Obtok bankovcev v Češkoslovaški se je zmanjšal od 1. do 7. t. m. za 210.8 milijonov čsl. kron. Pregovori glede prodaje češkega tpirlta v Nemčijo: Interministerijalni komite za prodajo špirita v Pragi je delegiral v Berlin tri člane, da razpravljajo z nemško upravo špiritnega monopola in z nemškimi industrijci špirita o vprašanju uvoza češkega špirita v Nemčijo, ker so se v češkoslovaški na-gromadile silne zaloge. -f Cena dragocenih kovin. V Pragi Btane kg zlata 22.000 Kč, kg platine 98.000 Kč in kg srebra 750 Kč. -f Kriza češkoslovaške industrije. Skodove tovarne nameravajo od 24. do 31. t. m. popolnoma ustaviti delo, vsled Cesar bo ostalo brez dela 10.000 delavcev. Tekom mesca januarja nameravajo Skodove tovarne odpustiti več stotin delavcev. -F »Svetla«, d. d. za žarnice in elektrotehniko v Ljubljani namerava zvišati svoj kapital na 1,000.000 dinarjev. + Plačevanje taks. Kdor mora po taksni tarifi zakona o taksah in pristojbinah (Uradni list 100-1921) letno ali polletno plačati kako takso, se opozar. ja, da naj za leto 1923 izpolni to obveznost najkasneje do 15. januarja 1923. Take takse so: Letna taksa po tar. post. 8 točka 2 (stalne objave in reklame 40—150 Din. — Polletna taksa po tar. post. 64 (za pravico, da se točijo pijače pod milim nebom) 250 Din. — Polletna taksa po tar. post. 65 (za pravico, da se točijo pijače v baraki) 250 Din. — Letna taksa po tar. post. 98 (za biljarde) 50 Din. — Letna taksa po tar. post. 100 1. za avtomobile 1.200 Din; 2. za fijakerske vozove a) z dvema konjema 200 Din; b) z enim konjem 100 Din. — Letna taksa po tar. post. 214 (za vsako odobritev privatnega skladišča po carinskih predpisih) 100 Din. — Proti taksnim zavezancem, ki ne bi do 15. januarja 1923 vplačali letne odnosno polletne takse, se bo zakonito postopalo. + Nemčija pred katastrofo. V razgovoru z dopisnikom »Sunday Time-sov« je izjavila zelo visoka ameriška oseba, ki se trenotno nahaja v Londonu, da se položaj v Nemčiji zelo hitro slabša. Srednji stan v Nemčiji je pred polomom. Ves nemški narod izgublja polagoma svojo energijo. Nemčija kot narod je zapisana poginu, ako ne pride takoj pomoč od zunaj. + Avstrijsko posojilo. Francoska vlada je v pondeljek predložila zbornici zakonski načrt o prevzemu jamstva za 22 % kredita v znesku 650 milijonov zlatih kron, ki naj se dovoli Avstriji. Dnevne vesti. — Pomagajte slepcem! P. n. hote-flrji, kavamarji in gostilničarjiI Kupujte plačilne bloke, ki šmo jih izdali in založili, da lajšamo bedo svojim sotrpinom. Naročajo se v samozaložbi v pisarni Podpornega društva slepih v Ljubljani, LWolfova ulica Štev. 12. Vsak blok ima »to listov in stane sarm> 50 Din. Ti bloki naj bi se uvedli povsod. V zalogi jih ima tudi naš redni član vojni slepi trafikant A. Pleško, tu, Sv. Petra cesta 8. — Potnikom v Ameriko! Pokrajinska uprava nam je poslala v priobčitev: Zadnje čase se dogaja, da ameriške oblasti na Ellis Islandu ali zveza prevoznih društev (Atlantic Conference v Bruslju) vračajo izseljence iz naših krajev, ki se nameravajo naseliti v Zedinjenih državah, ker niso zadostili pogojem ameriškega zakona za priseljevanje odnosno, ker nimajo t. zv. regl-ster-številke, brez katere nobena naših koncesijonirainh prevoznih družb ne more odposlati nobenega Izseljenca. Zaradi tega se priporoča vsem izseljencem, ki se hočejo naseliti v Zedinjenih državah ali v katerikoli drugi prekomorski državi, naj se ko potujejo skozi Zagreb ali pa pred odhodom javijo pri npravi Državnega prenočevališča (ko-načišta) pri državnem kolodvoru v Zagrebu, kjer se jim bodo pregledali potni listi, ali odgovarjajo zakonom naše države in one države, v katero potuje izseljenec. Izseljeniški nadzorni organi bodo brezplačno vidirali potne liste ter pripomnili, da ni nobene zapreke proti odpotovanju dotičnega izseljenca. To se priporoča ne samo onim, ki potujejo % posredovanjem v naši državi koncesi-Joniranlh družb, temveč tudi onim, ki potujejo z listki neiconcesijoniranih družb (Cosulich, Faber Line itd.), ki veljajo le do 31. decembra t. L ker se pač pri teh potnikih največkrat dogaja, da jih ameriške oblasti zavračajo. Ta prijava se priporoča v splošnem vsem izseljencem, ki se nameravajo naseliti v prekomorskih krajih (Južna Afrika, Kanada, Južna Amerika). Potni listi, ki ne bodo vidirani z vizumom imenovanega nadzorstvenega izseljeniškega organa, bodo strožje pregledani po železniških komisarjih na naši meji, ki imajo stroga navodila koga naj puščajo preko meje, koga pa naj vrnejo v domovino. — Vesele božično praznike in sreč« Oo novo leto želijo slovenski orožniki v Črni gori vsem znancem in prijateljem, posebno slovenskim orožnikom v domovini: Josip Olup, Josip Novačan, Franjo Verstovšek, Anton Cestnik, Karlo Lepe}, Vinko Lavriha, Alojz Žabkar, Albin Frlin, Bogomir Vrtovec, Ivan Stare, Karlo Smisl. — Enake pozdrave vsem fiitateljem »Jugoslavije« pošiljaje iz Črne gore tudi slovenski orožniki Stefan Jeršin in Alojz Kek, Ljubljana, Dominik Obersnel, Sežana, Ivan Peklar, Maribor. Karl Korošec, St. Jurij ob Ščavnici, Franc Ostanek, Rakek, Andrej Curk. Postojna. — Najlepše božično darilo. Narodna Galerija v Ljubljani je izdala za Božič mapo »Slovenska modema umetnost« s 27 reprodukcijami, umetniško izvršenimi v svetlotisku po slikah naših slikarjev moderne dobe. Mapi je napisal uvod vseučiliški profesor dr. Izidor Cankar. Izdaja je naravnost luksuriozna in se Sobiva ali v obliki Učne knjige ali pa v; obliki posamez. listov v mapi, ki se dajo v primernem okviru obesiti na steno v kakršnikoli obliki tvorijo eleganten okrasek sobe. V nobeni slovenski hiši ne sme manjkati ta izdaja, ki nam kaže našo moderno v celotni podobi in je obenem prva izdaja te vrste med Slovenci. Za Božič se bo prodajala v vseh ljubljanskih knjigarnah po znižani ceni 30 oziroma 36 Din, člani Narodne Galerije jo dobe neposredno na zahtevo od društva po znižani ceni 20, oziroma 26 Din. Cene so torej za to razkošno izdajo gotovo presenetljivo nizke in veljajo samo do Novega leta in za določeno število map, odtlej pa se znatno zvišajo. Mapo naj si za Božič kupi vsaka hiša in vsako društvo. Prav primerna je tudi za darila. — Draginja je premagana za vsako gospodinjo, ki se ravna po navodilih »Gospodinjskega koledarja Jugoslovanske Matice« za leto 1923, ki je pravkar izšel pod spretnim uredništvom pisateljice Utve. Ker velja koledar vrhu tega samo 10 dinarjev, smo prepričani, da ne bo gospodinje, ki bi ga ne bi omislila. — Likvidacija bivšega a. o. centr. gospod, sklada. Vojaška intendanca za Slovenijo nas naproša za sledečo objavo: V smislu dopisa našega poslaništva na Dunaju naj vpošljejo vsi bivši a. o. oficirji, ki so bili člani bivšega a. o. centralnega gospodarskega sklada (Zen-tualwirtschaftsfond) svoje sedanje naslove navedenemu skladu, ki se nahaja Wien I, Seilerstatte 24. Sklad hoče zaključiti svoje poslovanje in bo vposlal vsem članom njihove deleže. Dotičniki, ki imajo kak dolg, se naprošajo, da vpošljejo odpadle zneske potom kake banke, ker drugače sklada ni mogoče likvidirati, odnosno upnikom njih deleže vrniti. Z ozirom na današnje razmerje vrednosti avstrijske krone je vsakomur mogoče svoj dolg poravnati. — Najden mrtvec. V nekem jarku blizu Radeč so našli posestnika Korbarja mrtvega. Na glavi mu Je zevala globoka rana. Se li gre tu za nesrečo ali zločin, še ni dognano. — Kroglo v glavo si je pognal zidarski delavec France Vovk v Trbovljah. Umrl je še isti dan. — Nesreča. V Dobrči je neka kobila, last posestnika Franceta Valjav iz Leš, padla v neko brezdno in se pobila do smrti. — Nesreče In nezgode. Desno roko si je zlomil posestnik Ivan Jenko iz Topol pri Mengšu ko je padel na nekem klancu z voza. — V češnjicah pri Kranju je hlapec Franc Pogačnik sekal božično drevesce. Pri tem se je po nesreči sunil z vejo v desno oko in je precej poškodoval. — V Grabečah Je delavčevi Ženi Marjeti Srna pri sekanju drv odletela trska v oko in ji ga znatno poškodovala. — V Zabretovi tovarni v Britofu pri Kranju sl je tovarniški delavec Alojzij Snedič zlomil levo roko. — Desno roko si je zlomil ključavničarski vajenec Franc Kobal na Vrhniki. — Z brzojavnega droga je padel delavec Franc Kokalj, zaposlen pri brzojavnem oddelku poštnega ravnateljstva. Pri padca si je zlomil desno roko. *= Iz policijskih krogov. G. Avgust Del Linz. višji policijski komisar pri po-cijski direkciji v Ljubljani je imenovan za policijskega svetnika na sedanjem službenem mestu. Ljubljana, = Svetosavska proslava. »Bratstvo« priredi dne 27. januarja 1923 v proslavo praznika narodnega posvetitelja sv. Save svečano slavnostno akademijo z zelo pestrim in izbranim sporedom. Ker bo ta prireditev prava narodna svečanost, prosimo narodna društva v Ljubljani, naj se na to ozirajo, ko bodo določevala čas za svoje prireditve. = Tat konjskih odej. Policija je posadila na varno Josipa Jagra, ker je ukradel dve konjski odeji. = Sraka. Strojevodji Josipu Slanov-cu je izginil suknjič. Policija je ugotovila. da je tatvino Izvršila neka Morija Drobnič, ki se greje v zaporu. = Ukradena ura. Dne 20. t m. zvečer je bila kurjaču Antonu Prosenu ukradena v plinarni velika železničarska nikelnasta žepna ura, vredna 800 kron. = Na oni svet je hotel neki delavec, zaposlen pri inž. M. Kasalu. V sredo zvečer je sedel v gostilni »Pri Kramarju« in sl naenkrat vzel precejšnjo množino morfija. Prepeljan je v bolnico. Nar haja se v nevarnem stanju. = Interpelacija, ki jo je prejela uprava kina Tivoli, kak mora biti konec »Indijskega grobnega spomenika«, je povzročila tam nemal dirindaj. Po dolgem posvetovanju so svetniki odposlali Jo-bija, ki se je ves prerival po ljubljanskem blatu ter iskal interpelante. Njegovim indijskim in nadzemeljskim sposobnostim se je končno posrečilo, da je zasledil v kavarni Zalaznik — kamor je stopil ves premočen na čašo čaja — družbo, ki je bila vsa edina glede zahtev, ki naj se stavijo na upravo kina, glede konca drame, le neka dama, — doma iz toplih južnih krajev, je glasovala energično kontra. Jobi je v sporazumu z upravo ugodil večini, le glede »prekrasne« kneginje se strinja z dotič-no damo. Konec tega nadvse napetega filma se predvaja še do 23. decembra. V nedeljo ni predstav. Maribor. Zborovanje državne borze dela. V pondeljek se je vršilo zborovanje državne borze dela v Mariboru. Ravnatelj borze g. Štebej je referiral o organizaciji, namenu, delovanju itd. te borze. V vprašanju nameščanja inozemcev v naših obratih je prevladovalo mnenje, da naj se obdrži samo take inozemce, ki so neobhodno potrebni, druge pa naj se nadomesti z domačini. Govorilo se je tudi o potrebi, da se pošlje naše delavstvo v inozemstvo, kjer bi se Izučilo in potem učili v domovini naše ljudi, kar bi mnogo pomoglo, da ne bi bilo treba sprejemati tujcev v službe pri nas. Mariborska porota. Pred tukajšnjo poroto se je zagovarjal 39 letni Peter Sahamik iz Kaplje, ki je obtožen, da je dne 8. septembra t. 1. s polenom ubil svojo ženo Ivano. Sahamik je svoje dejanje vseskozi trdovratno tajil ter trdil, da so mu v hišo vdrli tatovi ln mu pokradli večjo vsoto denarja ter ubili ženo. Toda okolščine so le preveč jasno dokazovale, da je zločin izvršil Sahar-nik sam, kar Je potrdila tudi pretežna večina porotnikov In Peter Sahamik je bil obsojen v smrt na vežallh. Njegov zagovornik je vložil ničnostno pritožbo. Celje. Imenovana je Marija Lipovšek za provizomo jetniško paznico pri okrožnem sodišču v Celju. Izredna proračunska seja celjskega občinskega sveta se bo vršila dne 29. decembra. Ljudsko vseučilišče v Celju. V pondeljek je oskrbela predavanje voditeljica mestne dekliške šole gospa Ivanka Zupančič. Predavala je »o mladinsko-skrbstveni vzgoji«. Razprava se je nanašala na skrbstvo ubožne mladine in sirot v naših krajih pred, med in po vojni ter primerjala naše delo z onim, v nekaterih sosednjih državah, zlasti v Avstriji, Nemčiji in Norveški. Zanimivi so bili tudi podatki o telesno- in urno-bolni mladini ter veliki potrebi varstva že itak zanemarjene mladine. Posebno za današnje čase zelo aktualna snov je bila zaključena s točnimi statističnimi podatki mladinsko-skrbstvenih naprav v Sloveniji in Jugoslaviji sploh. V mestnem gledališču se je v torek zvečer vprizorila mladinska igra »Kro-jaček-junaček«, ki je zopet napolnila gledališče. V sredo zvečer je napovedana ponovitev igre odpadla. Božičnica revne dece se bo vršila danes v petek 22. t. m. ob 4. uri popoldne v telovadnici osnovne šole. Na sporedu je petje božičnih pesmi in deklamacije. Vstop prost. Silvestrov večer priredi tudi letos celjski Sokol v veliki dvorani Narodnega doma. Tekstilno tvornico namerava na Sp. Lanovžu postaviti trgovec Luka Putan. Celjske brivnice bodo v nedeljo 24. t. m. odprte do 6. ure zvečer, dne 25. t m. celi dan zaprte, 26. pa bodo odprte do 11. ure dopoldne. tene raznim življensktm potrebščinam v Celja. Govedina 36—52 K kg; teletina 56—60 K; svinjina 80—64 K; slanina 110—120 K; mast 132 K. Mleko 1 1? & surovo ma&to 160 g. eno jaj- ce 8 K. Kruh beli 28, Črni 26 K kg. Sadja je na trgu vedno manj; jabolk stane 1 kg 10—16 K. Kristalni sladkor 74 K, v kockah 82 K kg. Namizno olje 88 do 100 K, bučno olje 120 K kg. Moka Št. 00 26.40 K, št. 0 25.80 K, št. 2 24.80 K št. 4 23.80 K, koruzna moka 16.60 K, zdrob 20 K, ajdova moka 30 K. Krompir kg 6 do 7 K. Druge zelenjave je na trgu ma- lo. Cene zelenjavi kljub zimskemu času niso primerna Pokrajina. Kočevje. V pondeljek 25. t. m. bode pravoslavna sv. maša v prostorih g. Hauffa. Sv .mašo bode bral gospod Prota Dimitrij Jankovič, iz Ljubljane. Zanimivo bode to opravilo, katero si želijo pravoslavni delavci tukajšnjega rudnika, ki jih je okrog 150, kajti prvič bode javnost imela priliko na tem nemškem otoku, slišati sv. mašo v slovanskem jeziku. G. protu Dimitrij Jankoviču kakor tudi njegovemu sopotniku pevcu želimo na veselo svidenje! Gledališče in glasba. OPERA. December 22. petek: Madame Butter-fly. Gostovanje gospe Ade Poljakove. Začetek ob pol 8. uri. Red C. December 23. sobota: Sevilski brivec. Začetek ob pol 8. uri. Red D. December 24. nedelja: Zaprto. December 25. pondeljek: Carmen. Začetek ob pol 8. uri. Izven. December 26. torek: Gorenjski slavček. Začetek ob pol 8. uri. Izven, December 27. sreda: Zaprto. December 28. četrtek: Madame Buter-fly. Gostovanje gospe Ade Poljakove. Začetek ob pol 8. uri. Red B. December 29. petek: Gorenjski slavček. Začetek ob pol 8. uri. Red E. December 30. sobota: Carmen. Začetek ob pol 8 url. Red D. December 31. nedelja: Gorenjski slavček. Začetek ob 6. uri popoldne. Izven. Januar 1.pondeljek: Prodana nevesta. Začetek ob pol 8. uri. Izven. DRAMA. December 22. petek: Svatba Krečinske-ga. Red E. December 23. sobota: Idijot. Začetek ob pol 8. url Red C. December 24. nedelja: Zaprto. December 25. pondeljek: ob 3. uri popoldne PeterČkove poslednje sanje. Izven. ob 8. uri zvečer: Svatba Krečinske-ga. Izven. December 26. torek: ob 3. uri popoldne Peterčkove poslednje sanje. Izven, ob 8. url zvečer Jack Straw. Izven. December 27. sreda: Zaprto. December 28. četrtek: Kralj na Betajnovi Red E. December 29. petek: Zaprto. December 30. sobota: Liliom. Red A. December 31. nedelja: ob 3. uri popoldne: Peterčkove poslednje sanje. Izven. Zvečer zaprto. Januar 1. pondeljek: ob 3. uri popoldne Peterčkove poslednje sanje. Izven, ob 8. uri zvečer: Liliom. Izven. II. slnfon. koncert muzike Dravske divizije se vrši sredi januarja meseca 1923. Za ta koncert pripravlja kapelnik dr. Čerin veliko simfonijo češkega skladatelja K. B. Jiraka. Jirfik je našemu občinstvu v najboljšem spominu kot dL rigent slavnega češkega mešanega zbora »Hlahola«. Kot skladatelj spada k zastopnikom najmodernejše češke smeri; c moli slnfonljo je izvršil L 1916. Po obsegu in instrumenaacijl je sinfonija grandiozno delo, po svoji kompozičnl tehniki in tematičnem delu se lahko uvršča med najboljša umetniške tvorbe glasbenega slovstva. »Gledališki list« Izide za Božič kot dvojna številka in prinaša zanimivo veliko poročilo o proslavi 40 letnice beograjskih gled. veteranov Gavrilovi-ča, Stanojeviča ln Todoroviča. Poleg tega znano priljubljeno »Razno«, med drugim o operi »Mefistofeles« ln reper-tolr do Novega leta. Cena dvojni številki Din 4.50. Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Danes, v petek, dne 22. t m. ob četrt na 7. uro se vrši važen sestanek vsega zbora ta pevska vaja. Na programu je tudi neodložljiv razgovor glede koncertnega zleta v Celje. Poživljamo, da se sestanka vsi člani in članice polnoštevilno udeleže. Odbor. Književnost-umetnost »Kraljevič Marko« Je naslov mladinski knjižici, ki jo je ravnokar izdala »Družba sv. Cirila in Metoda«. Uredil jo je Kompoljskl Knjižica ima bogato vsebino ter je spisana v domoljubnem smislu in vsled tega vsebuje na koncu tudi koledarček za 1. 1923. Starlši obdarujte svojo deco za Božič s knjižico »Kraljevič Marko«! Stane 5 Din in se naroča pri »Družbi sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani. Društvene vesti Občni zbor Slovenskega Planinškega Društva se vrši v Ljubljani dne 29. decembra ob 8. uri zvečer v vrtnem, salonu »pri Levu« na Gosposvetski cesti. Dnevni red: 1. Pozdrav in poročilo načelnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Blagajniško poročilo. 4. Poročilo računskih preglednikov. 5. Sklepanje o povišku članarine. 6. Dopolnilne volitve. 7. Sa-mostalni predlogi. 8. Slučajnosti. Na obilno udeležbo vabi odbor. Osrednja Zveza Javnih nameščencev ln vpokojencev sklicuje za petek, 29. t. m. ob 20. uri v dvorani mestnega magistrata Izredni občni zbor. Dnevni red: volitev I. ln II. podpredsednika, blagajniško informativno poročilo, zvišanje članarine, slučajnosti. — Pogoji za pravico glasovanja so isti kakor pri rednih občnih zborih. — Predsedstvo. Osrednja zveza nameščencev ta vpokojencev ima v soboto 23. t m. v običajnem lokalu ob 20. uri nujno sejo širšega odbora. Dnevni red: 1. Odobre-nje zapisnika zadnje seje; 2. poročilo predsedstva; 3. Slučajnosti. Ker se bodo na tej seji reševala vprašanja, ki so velike važnosti za nadaljnl obstoj O. 2, naj se seje vsi delegati polnoštevilno udeleže. — Predsedstvo. Šport in turistika. S. K. »Slavlja« Udmat, javlja^lvojtal članom, da se vrši njega redni občni zbor dne 6. januarja ob 10. uri dopoldne v gostilni Pečar z običajnim dnevnim redom. V slučaju nesklepčnosti M isti vrši pol ure kasneje, ki je sklepčen ne oziraje se na število udeležencev. Tajnik. O Božiču priredita T. K. Skala V. Ljubljani in v Bohinju božičnico na Mrzlem Studencu (Pokljuka). Prve snnir čarske vrste napravijo tudi izlet na Debelo Peč. Sestop vseh smučarjev čez Podjele v Bohinj. Božičnice se udeležijo vsi člani T. K. Skala (Ljubljana* Bohinj, Jesenice, Radovljica in Bled). Podrobnosti se pravočasno objavijo. Smučarski Silvestrov večer priredi v nedeljo 31 t. m. podružnica T. K. Skala v hotelu sv. Janez ob Bohinjskem ježem. Isti dan se vrši v slučaja ugodnih vremenskih in sneženih razmer sankaška in smučarska tekma sa prvenstvo Bohinja. Sodeluje vojaška godba. Udeležencem teh prireditev ta preskrbi polovična vožnja. Razpis takem se objavi po časopisih. ---------------—.....—........mm.mm Slabost? Slabo spanje? Nervoznost?, Neveselie do dela? AH se večkrat pojavljalo različne boli? Dober prijatelj v takti slabih dneh Je pravi Fellerjev Elzafluldf Dobro služi za umivanje ta obloge, kakor tudi kot kosmetlkum za nsta, glavo, ko tol Močnejši, Izdatnejši ta bolj deluJoH kakor francosko žganje I S pakovanjem ta poitnlao 3 dvojnate ali 1 špedjalna steklenic* M dinarjev; 36 dvolnatih ali špecijalnfh steklenic 208 dinarjev In 5 % doplatka razpošilja lekarnar EUGEN V. FELLER. 8TO-BICA DONJA, Elzatrg It. 357, Hrvatiko. Bonačev Betežni koledar 1923 se dobi v vseh večjih trgovinah s papirjem, al! pa direktno v tovarni J. Bonač *I5 Ljubljana. Gena IS Din. Ta koledar se priporoča občinskim in drugim uradom obrtni kom in privatnikom, ker Je kraa vsaki sobi ali pisarni, praktično sestavljen in tiskan na lepem papirju. «5» M® SSEE 38553 *pTAMPini ^AVEt^s^r- ant.černe) ‘ IjUBIJANA Božična darila pri A. LJUBLJANA, Mestni trg Stev. tft £?tran 4. .JUGOSLAVIJA*, ŽŽ. decembra TS§§. ffev. 293. Talinstven! morilec deklet. (Nadaljevanje.) Mrtvo 'deklico so pustili ležati, dokler ne pride Šef kriminalne policije in na licu mesta ugotovi dejanski stan. Uradnikom ni bilo ireba dolgo čakati. 2c v poi ure se je približal voz v najhujšem diru. Izstopila sta kriminalni šef in Davis. Oba sta bila zelo bleda, vendar docela mirna. Saj sta vendar storila vse, kar je bilo v njuni moči, da se prepreči ponovitev teh dejanj, toda zastonj, morilec deklet je menjal samo svoj delokrog in umorfl novo žrtev V najlepšem in najimenitnejšem delu mesta. Žopet so odgrnili odejo in celo železni živci obeh uradnikov so se pretresli pr,i tem pogledu. »Jakova žrtev, brez dvoma.« je dejal Davis. Kriminalni šef ni odgovoril, ampak se je obrnil k uradnikom, ki so stali v gosti gruči okoli trupla. »Ali pozna kdo umorjenko?« je vprašal, kazoč na lepi, otrpli obraz. Nihče ni odgovoril. Kriminalni šef se je obrnit k Davisu ta dejal: »Deklica ni vlačuga, gospod Davis, o tem sem trdno overjen; topot je umoril strašni morilec nedolžno žrtev.« Davis je bil otrpel presenečenja in groze. Šef je dal nekaj povelj, nakar so stopili štirje uradniki naprej in odnesli dekle v voz, ki je takoj na to oddrdral. Sedaj šele je zgrabila groza z vso silo prestrašene prebivalce. Prišlo je že celo tako daleč, da ni bilo nikjer več varno pred strašnim Jakom. Če je poiskal in našel svojo žrtev celo v tem najimenitnejšem delu Londona, potem je jasno, da bo postal vedno predrznejši in krvoločnejši. Slike največje pre-strašenosti so se odigravale v naslednjih urah v Westendu. Nihče si ni upal zapustiti biše in nobene služkinje ni bilo mogoče pripraviti do tega, da bi oskrbela tudi najmanjši opravek zunaj hiše. »Jak je bil tu«, so odmevali prestrašeni klici. »Jak je v Westendu in ničesar ni več varno pred njim.« Groza je postajala vse večja. Povsod so pripovedovali strahotne stvari, nekaj ljudi z bujno fantazijo je celo pripovedovalo, da so videli Jaka samega, kako se je plazil skozi vrtove in iskal novih žrtev. Ves London je govoril v umoru in zopet je zavladala po vsem mestu strah in groza. Ljubezen zmaga William Morris je bil zopet doma. Žalibog mu do sedaj ni bilo mogoče približati se Ellen. Sicer je mladenič obedoval v družbi tete in sestrične, toda Ellen je bila tu vedno tiha in redkobesedna. Skrbljiva mati, kateri Ellen ni ničesar povedala o strašni noči v baronovi hiši, si nikakor ni mogla razlagati izpremembe sicer tako živahne in vesele hčerke. Izkušena gospa je pač opazila, da je nastalo med obema zaljubljencema neko nesporazumljenje, toda gospa Morris je bila pametna in ni poizkušala igrati posredovalko. Menila je, da se bosta oba svojeglavca že sporazumela med seboj. Zaenkrat je ostalo pri tem. Ellen se je ljubljencu izognila, kjer je le mogla, in v ponosnem srcu Williamovem je tudi nad« vladala nekaka trmoglavost, tako, da sta se komaj zmenila eden za drugega, dasiravno sta se v srcu vendar strastno ljubila. Ellen je zapirala svojo grenko bol v svojih prsih, ker je bila preponosna. Williamova strastna narava pa se je nagi« bala h kesu in kmalu je začel iskati priliko, da se spravi z užaljeno. Slučaj mu je bil ugoden. Nekega dne je opazil Viljem, da je teta zapustila hišo. Ker je vedel, da bodo različni opravki zadržali gospo vsaj nekaj ur izven doma, je odšel v sobo, s strahom in upanjem, da-li bot tam našel ljubljenko. Ko je mladi mož mrzlično vstopil v sobo, je sedela Ellen pri oknu in je sanjavo gledala, na tiho, deževno-vlažno ulico. Viljemovega prihoda ni opazila, to je Viljem takoj videl ter je ljubeče opazoval svojo izvoljenko. Gledal je njeno fino, tako zelo bledo obličje, v njene velike in sanjave oči, iz katerih je odsevala tiha bol, in težko mu je postalo pri srcu, ko je pomislil, kako žalost je povzročil vroč"’’'ubljeni deklici. .• llenU je dejal tiho. Ellen je planila pokonci. Goreča rdečica se je razlila po njenem obrazu. Hotela je hitro zbežati. Toda Viljem ji je za« stopil izhod. (Dalje prih.) m malo plačo. Sem oženjen brez otrok. Naslov v upravi lista. 987 PRODAJA: HIŠO s hlevom in trem! njivami takoj za ceno 150.000 kron. Hiša je 2idana, z opeko krita, nahaja se v večji vasi, oddaljena pol ure od kolodvora. Več pri gostilničarju Jakob Povše, Stara cerkev. Kočevsko. 985 VODJA ŽAGE, Izurjen v lesni trgovini, dober računovodja, verziran v gord-Inih poslih, star 24 let, ne-jporočen, ki se razume tudi na električne stroje, išče primerne službe. Naslov v upravi lista. 988 160—180 m POLJSKE ŽELEZNICE z železnimi pragi. Sirokost 60 cm. Naslov v »pravi lista. 982 SPOSOBNI ZASTOPNIKI. in popotniki se Iščejo proti visoki proviziji s fiksumom In potnimi stroški od strani najboljše vpeljane zavarovalne družbe. Ponudbe na poštni predal št. 4. 984 MALO ŠPECERIJSKO TRGOVINO, takoj ali pozneje. 1 uro oddaljeno od Ljubljane, ob glavni cesti, blizu kolodvora. Naslov v »pravi lista 978 TRGOVSKI POMOČNIK, z večletno prakso vešč v manufaktura! in Špecerijski stroki se sprejme. P