Poštnina plačana v gotovini. Prihaja vsako nedeljo. — Cena: »Naši Novin» je na leto 40 D. na polleta 20 D. Oglasi se tudi spremajo. Cena edn'oga kvadratnoga centimetra za ednok 75 par. Za večkrat popust. Rokopisi se nevrnejo. Uredništvo i uprava je v Dolnji«Lendavi št. 32. Lastnik lista : KONZORCIJ. Odgovorni urednik i izdajateo : H H RI L E O P O L D ev. p. duhovnik. I. Leto 22. štev. Dolnja Lendava, 17. oktobra 1926. Cena edne številke 1 Dinar Paneuropa. ,,Pan“ je grška reč i teiikoza- draviti novo paneuropsko gibanje. Naj se narodje približavajo eden k ovomi, naj spoznavajo eden v dene, kak vse. Paneuropa-Vseeu- ovom človeka, ednakoga sebi, ropa. Vse države Europe naj bi nai privoščijo eden ovomi edna-se zdriižile, naj bi mele vkiipno Pravice-finančno, prometno, trgovsko po-j V začčtki oktobra so držali litiko, edne peneze, samo kultur- glasiteije Paneurope prvi kongres no politiko bi vsaki narod svojo (gjrileš) v Beči. — Vkiip so pri-meo. To bi bila Paneuropa, Zve- šli dobri, imeniti liidje; iz vseh zna Europa, zveza europskih dr- držav Europe. Vsi so z veseljom žav, ali zjedinjene države Europe, pozdravljali te začčtek. Vsi so toga Kak je v Zjedinjenih Državaj mišlenja. Ka se neprenosne go-Severne Amerike lehko 48 držav spodarske razmere samo tak dajo vkup edna država, tak bi 28 eu- ozdraviti, či se vse države Europskih držav tudi lehko edno rope združijo v edno veliko dr-državo tvorilo. Med temi 28 dr-lžav°- Ali združitev, ali pogin, žavami so ročunane tiidi male1 Na konci zborovanja so vo-državice Luxemburg, Lichtenstein, dali na vse europske liidi slede-, Monako i Andora. ; čo objavo : Že Veliki Napoleon casar je „Zbudila se je europska za-mislo na to, kabi v celoj Europi vest. Paneuropski kongres je po-samo edno vkiipno državo nasta- kazao volo, da se združimo. Mi vo. Probao je tč cio z vojskov smo se združili, naj dokončamo dosegnoti, pa se njemi ne posre- svajo med europskimi bratami, čilo. Zato je v svojem teštamen- naj pokopamo politično, gospo-ti napiso, naj njegovi nasledniki darsko i naiodno sovražtvo med tiidi za te veliki cio delajo, ali europskimi narodi i naj pripravi-ne zvojskov, nego po mirovnoj mo mirno vkiipno delo slobodnih poti, s sporazumom. | narodov. Zdrtižili smo se, naj Svetovna vojna je uničila go- meje med europskimi državami spodarsko moč Europe. Nove me- nevidne napravimo, ar one ovije i velike carine so napravile rajo mir i gospodarski razvoj ; neznosne gospodarske težave. Za- naj vojsko nadomestimo z razso-to ti najbolši i najčedneši možje diščom, carino z gospodarskov Europe začinjajo agitacijo za Pan-1 vkupnostjov, sovražtvo i podjdr-europo, za edno samo zvčzno mlenje z narodnov ednakoprav-državo iz vseh europskih držav.; nostjov. Velikansko delo, ali vredno vse-! Samo te program reši Europo truda ! Zadosta žalostno je, kai od političnoga i gospodarskoga Europa že blizu 2000 let čtije'pogina. Zovemo vse europejce, Kristusov Evangelium, pa je itak naj nam pri tom deli za združi-esče dnes raztrgana na 24 vekše tev i gorstanenje Europe poma-\.4 nialičke države. Liidje govo- gajo i naj pristopijo k Paneuropi, kJ0 od Inbavi do bližnjega, od ar to je izraz i organ vole za ratstva, od ednakosti vseh lu-1 združitev Europe. Pozivamo vse v' ’ v djanji toga božega na- vlade Europe, naj vzemejo delo 2j. . ne nasledujejo, nego sovra-1 združitve v svoje roke, naj vkup 1° i uničujajo eden driigoga. Do pozovejo konferenco v seh držav, aJ so samo svetniki (svčei) bi- da pripravi europsko zvčzo. Ape-Paneuropejci, šteri so ne de- liramo na Družtvo Narodov, naj 1 razhke med ludmi i jezikami. pomagajo zjedinenje Europe„ ar 4-ato moramo z veseljom poz- to bo najbolša garancia za sve- ; tovni mir. Apeliramo na vse europske žene, naj celijo rane, šte-re je svetovna vojna odprla, i naj pomagajo pri gradbi ednotne i trajne Europe. Apeliramo na europsko mladino, naj v našem dii-hi gradi i se bori za novo Europo. Apeliramo na vse liidi, ki so dobre vole, na vse narode na izhodi i zapadi od naše zemle, naj ne pustijo vgasniti Europe, toga svetilnika človeštva ! ! Veliki, lepi program ! Srečni bodo, ki se včakajo dopunitve toga želenja. Premislimo si samo, kakše dobrote prinese vsem europskim narodom to, ka ne bo državnih mej, ne bo vojske, po celoj Europi isti penezi, kamšteč lehko potuješ brez potnoga lista itd. Odkod so veliki davki, odkod dragoča? Ar država dosta vojakov, žandarov i obmejnih stražnikov drži; ar se na meji od vsa-koga blaga velika carina mora plačati. Vse to bi odpadnolo, či bi se med europskimi državami gospodarska ednota ali vktipnost napraviia. Ali za te veliki cio morajo vsi europski narodje Židove (žrtve) prinesti, morajo opustiti svoj nekrščanski nacionalizem i divji šovinizem. Ar dokeč do ti močnejši narodje želeli pod svojov oblastjov držati slabejše narode driigoga jezika, dokeč do obstojale krivične pariške „mirovne pogodbe", tečas je zaman gučati od Paneurope, od zveze europskih držav. Prle trbe poravnati včinje-ne krivice, nazaj dati vsakomi narodi, ka je njegovo, ka po naravnom zakoni njemi pripada. Zroke sovraživa trbe iztrebiti, te do narodje pripravni pogajati se, sporazumeti se za vkiipno veliko državo cele Europe za zjedinjene države Europe. Grehi torniškoga komunista. Kontler, torniški nadučitel, je z Madjarskoga pobegno v Prekmurje, ar so ga tam zavolo komunizma vdvrgli z vučitelske službe. 'Njegova obsodba je v »Naših No-I vinaj« že objavlena bila. — Tii zdaj po drobnoma, po imčni popišemo njegove grehe, zavolo šterih so ga obsodili. 1) Kortešovao je za komuni-nizem, v školi je predavanje držao od komunizma ino je pravo, ka či de sam, pa komunist ostane. 2. ) Kacor Jožeta je gori pozvao, naj prek dž blagajno urbarskih posestnikov načelniki komunistov-skoga sovjeta (tanača), ar — veli — pod komunizmom driigi nesme v rokaj meti javnih penez. — 3. ) Siromake je proti bogatim hujškao i stem kortešiivao, ka vku-pni log urbarskih posestnikov razdelijo. — 4) Na vučitelskom shodi je tovariše pozivao, naj se komunistično organizovajo, ar ovak ne dobijo ži-vlenskih potrebčin. — 5.) Bio je reden zapisnikar ko-munističnoga tanača v Nagykutaši i vodo je zapisnik tžnačove seje Podpirajte i naročte si „Naše Novine**, ino je kak takši tiidi v Kiškutaš bodo organizirat občino na komunistični način. — 6. ) On je pisao ovadbo na komunistični direktorium za odstranitev okoliškega notariuša. — 7. ) Razlagao je odrčdbe sovjetske vlade ino je bio voditeo krajevne organizacije proletarske diktature. — 8. ) Tak zagrizen je bio v komunizem, ka je od domačinov ne bio izvolen v tanač, ar so se bojah, ka bi on ešče cerkev odao. — 9. ) Šolarom je prepovedan ka-toličanski poklon »Hvalen bojdi Je-zuš Kristuš«. — 10. ) Na zždnje je 2. julija 1919 leta z navdušenosti za komunizem notri rukivao v erdččo vojsko. — Vse to je v obsodbi popisano i po svedokaj potvrdjeno. — Vidite prekmurci, to je tisti človek šteri Kleknov »Nčpujšag« i »Novine« piše. — Tč zagrizen komust šče krščanske prekmurce včiti. On se drzne poštene liidi napadati. — Žalostno je, ka g. Klekl takšega pomagača ima. — G Klekl ga pač ne pozna. On vsakomi vorje, ki se njemi nali-zavle, posebno takšemi, šteri njemi v njegove novine kaj piše. Zato je g. Klekl toga komunista že ednok dao nastaviti za školskoga nadzornika v Dolnjoj Lendavi. I te človek zdaj zato piše članke v Kleknove novine, da bi ga g. Klekl dao imeniivati za školskoga nadzornika v Morskoj Soboti. Voščimo njemi to službo, naj ga tak v Soboti tildi spoznajo. de samo za Prekmurje i de brez organizacije ne stopi eden pravi strankarstva. Namen, cil te nove prekmurec, ki poštiije svoj rod i organizacije de boj za narodnost ki na srci nosi svojega ludstva i za vse ka je slovensko, proti žmeten šorš. Čakali smo že duga horvatskomi i madjarofilskomi gi-1 leta od Slovenije pomoč, ali nehanji v Prekmurji. Oh siromaki!^smo jo dobili nigdar, samo te so Zakaj se pa tak bojite i strašite, nam obećavali, kda so volitve bile. Prekmurje je ne proti tistomi ka|Ne smo nikaj dobili, zdaj njim je slovensko, Slovenci lejko nucajo; Pa mi hrbet pokažemo i to po-svoj slovenski jezik v Prekmurji' iščemo sebi v drugom mestti. Zato i mi pa samo to zahtevamo, da jse naj za nas nikaj ne vojskujejo, bi mi svoj stari vendski jezik sele zaman, semen so oni posejali, tudi lejko niicali v uradaj, v šo-|Zras tudi naj oni ženjajo. Mi idemo laj, či pa ne te se pa naj pripela P° svojoj poti, oni tiidi naj po svo- Ka fe pa to? Klerikalni list „Slovenec" piše, da se je ne davno v Dolnji-Len- joj poti hodijo, mi smo za Hor-vatsko, ne smo bili nigdar slo- v urade, v šole namesto Slovenskoga, horvatski jezik. I pitamo, što je v Prekmurji madjarofil? venci, zato nas pa naj pustijo pri Ali smo mi protidržavni element?!miri svojimi organizacijami. Ne, to smo nigdar ne bili, mi j Vodstvo te nove organizacije davi ustanovila nova organizacija j smo za edinstvo države, ali isti- ^ lejko prevzeme što koli, či de z imenom „Narodni svet Sloven- P^j smo proti tistomi,! mladi, ali stari, je se zaman, ci 'da bi Slovenija dobila hegemo-jbar tak pozna naše prekmur-nijo obii nas. I zakaj smo proti ske razmere, nikaj ne dosegne, torni, zato, ar čutimo i vidimo,! Prekmursko liidstvo več i dale ske krajine". Ta nova organizacija de prej proti horvatskomi, v istini pa proti madjarofilskomi gibanji v Prekmurji. Narodnoga sveta cil je boj za narodnost i za vse, ka je slovensko. Gibanje naj bode nadstrankarsko. Vodstvo da smo mi zavrženi i dojpogled- samo svojim domačim Uidem vorje, njeni od tak zvani naši „sloven- dosta so nas že zapelavali i za ski" bratov. Mi ščemo ostati v!nos vodili, torni je konec, našoj državi i podložni smo dr-; Zato pa, či so pa Slovenci žavnim zakonom, ali to nam pa Tesan nastavili, to novo organi- naj prevzeme takši človek, ki maj -; ------> —- -- --- ^”1 .. zadosta ugleda i ka je glavno, ki i umrejo zapovedati, da bi hvalili zaeijo, tak zvani „Narodni svet pozna razmere i tak de zno, gde Slovenijo i zakaj jo nemremo! ^lovensl da je ne naro-tak lagvo ravnajo. Mi neščemo i i? naF0<1.”.1 i ka more začnoti, da se cil dosegne. Mlada inteligenca ne do-segna toga čila sama Z velkoga tak piše klerikalno glasilo „Slovenec". Prekmursko liidstvo že dosta slovenski orga- , .... . £ , . Jmi lejko nastavili, ki smo prek- kiatiti last drugoga, zato pa jus murcj j ne takši, šteri so pred mamo mi tiidi to prositi i zahte- par ietarrij egge ne znali, gde je Prekmurje. I lejko povemo tiidi vati, naj našo prekmursko last - v , nizacijov pozna, pozna Sokola, driigi tiidi nekrahjo. Ci mi prek- torni narodnomi sveti, da edne Orela, tiidi Orjuno i zdaj k tem mnrci k Horvatskoj ščemo spa- pjknjice ne dosegne i je že v ešče nikaj novoga pride, to de j dati, to je naša prekmurska stvar začetki na smrt osojeni Mi prekmurci pa li naprej, kak poštenjaki, kak pravični liidje za pa „Narodni svet Slovenske kra-ji tu nema juša nam to zabraniti jine". Vse prvejše organizacije so! Slovenija. Lejko se nastavla Na-strankarske, edna klerikalna, dru-; rodni svet, lejko se nastavlajo! svojo lepo bodočnost. Bog živi ga samostojna demokratska i Bog proti nam kakšekoli organizacije,' naš prekmurski narod i Bog živi j zna kakše, ta nova organizacija to nam je ne na kvar. Ar v te našo novo horvatsko orientacijo// Potitičru glasi. Uzunovičova vlada je odstopila. V sredo je predsednik vlade Uzunovič v imeni cele vlade doj-povedo. Uzunovičova vlada je šest mesecov vodila državne posle. Vse bivše opozicialne stranke se zdaj preveč pritiskavajo, da bi do vla-dnoga korita mogle priti. Samostojna demokratska stranka se ravno tak sili i rivle v vlado, kak slovenski klerikalci. Voditeo slovenski klerikalcov dr. Korošec je v Brežicaj pravo: ali se naj ešče dale bojujemo, ali pa naj spoznamo centralizem. Tak se kaže, da so se klerikalci i samostojni demokrati že navolili na opozicional-noj klopi kričati i larmati. Klerikalci so privoljeni dojpovedati z autonomije, naj samo v vlado morejo priti. Ali dnes ste tevi dve stranki, samostojna demokratska i klerikalna tistivi, za štero nišče ne rmra i štere nikaj nemrejo do-segnoti i lustvo je tiidi dobro pozna i dcla se njim že škrinja, štera je pri prihodnjivolitvaj v sebe zapre. Najbole je gviišno, da se nova vlada pa z radikalov i ra-dičovcov stavi i tak de pa velko večino mela vlada i lejko de delala. — Nova vlada na Češkom. Uradniško vlado je na Češkom premenila parlamentarna vlada. V novoj vladi so češki agrarci tri ministarstva dobili, češka Itidska stranka dve, nemški krščanski so-cialci edno, nemški agrarci edno i češka obrtna stranka edno ministarstvo. Dve ministerstvi dobi Slovaška liidska stranka (Hlinka), pet ministerstvov pa strokovnjaki vodidijo, ki so ne parlamentarci. Ministerski predsednik je češke agrarne stranke voditel: Švehla. Podlistek. Božični večer. Gospon Szanto Janoš je v vesi naj-bogši kmet bio. Zdaj je ravno larmo nad svojim slugom — Petivom, tak da so me rdečkaste oči sploj vtiprišleimed tem notristopi eden črnkasti dečko v dvor. Po obleki se da spoznati, da je kočiš pri gospodi v kašteli. Ali na krščaki viseči rdeči pontlek kaže, da to službo za mali čas tii more površti, notri more rukivati, ar je regrut. Kak zagledne čemernoga kmeta Janoša, odkrije si krščak i pravi: Ka se vam je zgodilo velki gospod, ka tak nazdrik molite vgojdno ete lepe nedele: Eh, ka ? Nedela se, nedela ta, odgovori čemerno gazda. Tisto je tiidi manjak bio, ki je nedeio vozbrodo. Či' dež pride, se mi namoči par voz pše-1 niče, štero bi lejko notripripelo, či bi ne bila nedela. Ali v nedelo nesmemo delati, tak da bi to ne takši den bio kak driigi dnevi. Tak si je mrmrao i več je ne po-gledno na dečka, nego vo je šou na cesto, bogme ne proti cerkvi. Mladenec Gero Miklćs je za njim pogledno i tiidi se je dale pobro na svoje delo. Presto-ren dvor je bio, zasajeni z malinami, na ednoj strani se je na dugi vlekla gospon Szantoja hiža. Na hiži se je ne vidio njenoga lastnika bogastvo. Nisika hiža je bila to z malimi obloki, streha je sla-mov pokrita, štera tiidi tak visi, da se bojati, da ednok samo dojspadne. Na dvora drtigoj strani se vidijo lepe štale, hramba za silje. Na konci dvora se pa potegne edna mala hižica, tak da bi jo sram bilo, pa se nema sramiivati, ar je ne nazaj valon, kak pred njov stoječa. Ta mala hiža z celim dvorom je nigda driigoda kmeta last bila, ki se je zadužo i tak je prisiljeni bio zemlo, hižo i vse driigo odati Szanto Jdnoša 6či. Hižo me je ne trbelo, naj jo niica stari Gero, tak dOnok ma mesto, koma si glavo dojdene i tečas pazi na njegove svinje i gosi. dokeč on z čelov držinov na poli dela. Zdaj se staroga Gerdja sina dovica drži v maloj hižici, stara Žuža. Zdaj je že vred spravila svojo malo hižico i v svetešnji gvant oblečena je čakala svojega edinoga sina — Mikloša, — že je čula njegove stopaje, kak se je bližo proti hiži. Za mali čas sta oba dva šla v cerkev, mati i sin. Na obrazi Gero-ojce je 1 preveč dosta grb bilo, štere grbe je na-[ vola i trplenje nihalo tam. Dosta stra-! danje žmetno delo jo je pred cajtom obstaralo. V prostno, čarno obleko je i oblečena, na glavi robec ma zvezani, v ' rokaj, štere so od dela skOrjatne i mo-! Utvene i pesmene knige nese. Zdaj se srečajo z Ženov Szanto Janoša, kak se v sakdešnjem gvanti z ednov vedrov pašči k hlevom, ali zato stane i pregovori Gero-ojco. Žuži pa že pa v cerkev ideš ? Ja ta idemo, ka pa vi pa nete šli? Ah piisti me pri miri. kak bi jaz mela I vremen ta iti, ve si ti tiidi nora, da celi keden delaš driigomi, zdaj tiidi ne ostaneš doma da bi si počinola. Tam v cerkvi si jaz najbole poči- nem, gda poslušam našega dobroga eš-pereša predgO. Ve pa vi tiidi celi keden delate, vlečete jarem i zdaj donok tiidi ne počivate doma, i nedete v cerkev, njej pravi mladenec. To je driigo, ti nore! Što telko bogastva ma, kak mi, tam jaz niti v nedelo nemam počinka. Ka pa ti manjariš tii, pašči se zdrvami, naj se segreje lug znaš ka mi v kedni nemarno časa, je skričaia Szantč-ojca na hčer. Szantd Juliška je edna bleda, 17. let stara deklička bila, ne ravno lepa, ali tiidi ne grda. Gda je mati tak skričaia na njo, jo sram postanolo i v kii-hinjo je odbežala. Szantojca je proti hlevom šla z vedrov i v sebi je mu-vila: zaman ste tak sveti, donok samo cerkvene miši ostanete. Gerojca je pa z sinom v cerkev šla i pravi sini: Jaj, da so ti to siromaški liidje, da v lagojem mesti iščejo k bla' ženosti pelajočo pot. Vori mi moj sin, dostakrat mi je žmetno spadnolo naše Znižanje poslanske plače. V sredo so si razgovarjali vsi voditele parlameotarni klubov pod predsestvora Marka Trifkoviča, naj se poslanske dnevnice znižajo. Predsednik je pravo, naj se s poslanske plače 20%-ov dojpotegne da bode proračun menši. Vsi voditelje so to privolili, ali pripomnili so to, naj tej penezi se resan za siromaško liidstvo poniicajo. Vlada znižati šče proračun, ali po znižanji poslanski plač naj se znižajo vseh uradnikov plače i dnevnice i tiidi naj se zniža številka uradnikov, kak v driigi državaj i tak de državni proračun lejko menši. špekov v Zagrabi i navzoči so vsi piišpeki. Glavna točka konference je bila, kakše stališče naj vzeme jugoslovanski kat. episkopit proti krematoriumi, proti žganji mrtve-cov. Naimre v Subotici ščejo kre-matorium postaviti, Jugoslavenski kat. episkopat je proti žgani mrtvecev i to za pogansko drži i ostro obsodi to. Spomenico so poslali od toga ministerstvo, štero je v imeni kat. episkopata zagrebški nadpušpek Anton Bauer podpiso. Stranka Dr. Nikiča. Preminoči keden so Nikičovi pristaši sejo meli, na šteroj so nastavili svoj parlamentarni klub. Za predsednika so zebrah dr. Nikola Nikiča, za podpredsednika Štefana Klaiča, za tajnika dr. Ivan Lonča-reviča. Eden razglas so tiidi vodali svojim volilcom, v šterom na znanje dajo zroke, zakaj so svoj posebni klub i stranko nastavili. Vogrska vlada odstopila. V četrtek je vogrska vlada držala svojo ministersko sejo i sklenila je, da preda svojo ostavko državnomi upraviteli Horthy-ji. Vogrska vlada je zavolo frankove falzifikatorske afere odstopila. Državni upravitel je demisijo nazna-nje vzeo. Vlada vodi posle dale i gviišno da ministerski predsednik: Bethlem dobi mandat, da sestavi novo vlado. Na vogrskem z decembrom pride v promet novi penez »pengd«. Zdajšnje peneze do notrimenjavali 6 mesecov od decembra naprej. Konferenca jugoslavenski kat. piišpekov. Preminoči pondelek se je zač-nola konferenca jugoslavenski pii- Nedelja po risalaj dvajsti prva. »I ga je pograbo i davio, govoreči : Plačaj, ka si mi dužen!« Denešnji evangelium nam pripoveduje o človekt, šteri je bio dužen 100 denarjev. I ka se je njemi zgodilo? Njegov viipnik ga je zgrabio za grlo i je kričao: »Plačaj ka si mi dužen!« Drugoga so pa v ječo vrgli, dokeč na bo poplaćao svoj dug. Dug je tudi dnesden velka nesreča za vsakšega! Što je pa torni kriv, či si dug napraviš? Naiveč-krat sam! Velka nesreča je za kmečkoga človeka, či si samo posestvo kiipi, ar namesto da bi se obogatio, ob zadnjem ešče tisto zgubi, ka je prvle meo. Ešče hiijše je, či si što s kri vicov šče pomagabi. To' ka si s krivicov pridobiš, je odprta rana na posestvi. Dosta lakših ja, šteri so se z dugom obogatili. Začeo je s trgovinov, naročio si je blago na kredit, vse veselo odao, skrio peneze i napovedao konkurs. So trgovci, šteri so to že večkrat napravili i so donok podpunoma mirni, kak da bi vse v redi bilo. Nesrečni! ne znajo, da jim je že pripravljeno v večnosti strašno prebivališče, dokeč ne povrnejo krivično blago. Velko siromaštvo, gda vam je oča dugo betežen bio, ka smo meli, smo vse potrošili na doktora, na poteko. Dostakrat b' rada bogata bila, i sem nevoščena bila proti tem, naj mi Bog odpusti! Ali §da vidim, da pri svojem bogastvi tej netnajo bogšega dela, kak jaz siromak, b* samo tisto zemlo dobim ednok, v šte-rne pokopajo. Ravno tak morejo de-ab °d gojdne — do večera, kak jaz, i 'ayno se tak stiskavajo v ednoj maloj ^12lci> kak kakša siromaška držina i v°grne jaz sj večkrat kaj bogšega spra-^1IT1' kak pa tej. Ali nihajmo je, či že a svoje telo nikaj ne dajo, da bi kaj bjal1 na svojo dušo. Ali ne daj Bog, da n)L?e smiliivali nad kakšim siromakom Ce nesme k njihovoj hiži iti kaj pro-’ ar Sa odtirajo. Ka takši človek more ešče zaspati? g b' SV0^° dbšnovest ne menila stvor] Pa Sem 132 grešno kloš T\° ^ b°gme VSC iStina’ pravi Mi' pt i ■ _'gdar samo zemlo i zemlo ku- J 1° • vetom leti, gda de tak dobra, žetva, kak dosta penez dobijo za siije, ali stradajočem! donok ne da edne dobre reči. I ešče svojoj držini ne da. Sina je že pregno, da je v Ameriko odišo i tečas nede pri miri, dokeč edino hčer tiidi ne dene na nikoj z žmetnim delom. To je donok proti Božoj zapovedi. Pa odnoga krajcara nede neso se-bom na driigi svet, pravi Gerojca. Zato ti pa pravim siromak moj sin, ne misli si več na to deklo, nigdar nede tvoja, rajši jo v smrt poženejo, kak bi jo pa takšemi siromaki dali, kak si ti. Ali jaz pa nemrem dojpovedati z Juliške, ve je pa takša kak angeo mili. Da bi samo ne trbelo notrirukivati, ka se zgodi žnjov v tej trej letaj. Ne boj se moj sin, či te liibi, tak nezeme driigoga, jaz mo njej na pomoč i prosila mo Boga naj nam bode na pomoč. Lepo vam zahvalim draga moja mati ka te pazili na njo! — Dale. — Nadalje tiidi veselice napravijo dosta duga. Nekdaj so liidje lepo k sv. meši i navuki šli ovak po s lepo doma ostali, zdaj je pa v ve-snicaj ravnok tak kak da bi človik v varoši bio. Ženske i dekle si dosta duga napravijo, ar se po mestni modi oblečejo, ka bi lejko izostalo. Najvekša nesreča je pa, či gospodinja zapravlja ka vert zasluži, ali pa po gostitnaj pije, deco pa doma posti. Takša žena v fortoji več od hiže spravi, kak mož s štirimi konji more navoziti. Zdaj bi što pitao, ka je pa pri torni grešnoga? Greh je zapravljivost. Vsak človik more pametno gospodariti, ar de mogeo ednok Bogi račun dati o svojem gospodarstvi. Što si brez potrebe dug napravio, je nespameten, je podoben samomorilci. Što si pa dug napravi z na-menem, da svoj dug nikdar nede poplaćao, kradne. Tisti šteri svoje posestvo na ženo da pisati, da bi se odrešo duga, je pa krivičnik. Ubožnost je, hudo, liki dug je grozen! Ci ste pa ednok dužni, dajte vsakomi, ka ste dužni. Ni-komi ne bote dužni nikaj, ne zviin da se Itibite med seov, ar šteri bližnjega liibi, je izpuno postavo. GLASI. Znižene pristojbine za pakete. Od 1. novembra se pristojbina za pakete zniža. Piistojbine do sledeče: do 1 kg. 6 din. od 1—5 kg. 10 din od 4—10 kg. 20 din. od 10—15 kg. 30 din. od 15—20 kg. 40 din. Polovična vožnja za duhovnike. Po starom srbskom zakoni je ministarstvo odredilo, da tisti duhovniki, šteri dobijo draginsko doklado majo juš za polovično tarifo na vseh jugoslavski železnica}. Duhovniki prošnje svojim predstojnikom morejo notri dati. Jutrova reca. List samostojni demokratov piše, da so mumijo Hadika iz kapelice Sv. Trojice v Dolnji Lendavi vkradnoli. I što bi to drugi včino, kak madžari, šteri samo tak dajo nazaj to mumijo, či se njim dobro plača. Jutro pozam naše poslance, naj se energično vzemejo zato stvar. Istina je pa to, da je to ne istina. Madžari nedo šli v Lendavo Hadikovo mumijo kradnot. Nekak je dobro na-bikso Jutro, štero je stem ednoga vel-koga baka strelilo. Či se kaj zgodi v Lendavi, tistomi so že madžari krivi? Starokatoliki. Starokatoliška vera nema dosta vernikov, ali ma svojega piiš-pera i zdaj je tiidik dobila svojega vojaškega duhovnika. Po Slovenci je to pro-težiranje starokatolikov od državne oblasti. To je nikše protežiranje ne, to je samo pravica i dužnost od države. Carinski dohodki. V zadnji deset dnevaj septembra so znašali carinski dohodki v celoj našoj državi 55,658.268 dlnarov. Liidstvo največ dače, kak carino plača, či si kiipiš obleko, tam večkret polovico, kak carino plačaš. Te visike carine spravljajo na nikoj liidstvo. Petdnevni delavni keden. Ameriške delavske zveze za to delajo, da bi delavni keden samo pet dni trpo i to bi naj tak bilo za vse delavce. Lendava dale spi. V Murski Soboti za mali čas dobijo elektriko, v Lendavi to ešče dugo nede, ar si pri nas tak mislijo liidje, da je bogše spati kak delati, zakaj bi se ešče za elektriko brigali. Lendavo pomali sosedne vesnice osramotijo, ar do prle mele elektriko kak mi. Lendava prebiidi se, ar si že dugo spala. Vsako mesto na drovnom placi ma nikaj takšega, kama liidje dojdenejo svoje pridelke. V Lendavi tudi to nega, da se vse na tla more devati, štero se tam notrizamaže. Tak mislimo, da Lendavska občina ne tak siromaška, da bi par des-kov ne mogla postaviti na drovni plac, to prosimo od voditelov občine ar se tak različni betegi širijo, či se vse na tla more devati. Čakamo! Ogen. Domjan Štefan gostilničari so štale zgorele. Ogen je po ponoči vdvdaro. Požarna bramba i dosta liidi je vktiperprišlo, tak da se njim je posrečilo hižo obraniti od ognja. Nekši lagoj človek je mogo vužgati. Telefon v Puconci. Tak yelka i bogata občina že dugo prosi i čaka telefon. Zdaj je ednok zagviišeno, da dobijo telefon. Novi voditeo pošte. G. Vezer Geza z Martjanec je dojdjao pošto-op-ravniški izpit i odsega mao on vodi posle na Marijanskoj pošti. Nesreča. Preminoči keden je Somi Jožef konja kupo i gno ga je domo. Bluzi Zamostja se je konj nikaj spačo i So-mija je na tla vrgo. I zdaj je pa nikak nanjega skočo, ali tak nesrečno, da je težke poškodbe dobo i človek je med velkim trplenjom mro. Meščanska šola. Tak se čiije da je minister za prosveto dovolo, da se v meščansko} šoli v Dolnji Lendavi v kratkom odpre prvi razred. Starišje i deca že tak žmetno čakajo to. Ali tudi naj. se minister poskrbi, da dobre moči pošle se za vučitele, šteri do znali svojo dužnost dobro spunjavati i šteri do se resan brigali za deco, štera je na njih zaviipana. Zverinski mož. Čakathurner uradnik paromlina v Čakovci je šo inkasirat peneze k različnim strankam. Prišo je tiidi v Varaždin k trgovci Ldvingeri, tam so me pravli naj večer pride nazaj. Večer da je nazajprišo so ga čakali pri vrataj, z nekšim železom so ga po glavi vdarili i na zadnje so ga v seno zakopali. Peneze me je Lovinger vkrajzeo. Da so ga prišli iskat, se je Lovinger tak prestraše, da je na pod odbežo i dokeč so Ovi iskali svojga uradnika, on se je tečas obeso. Tresti jezero dinarov je meo pri sebi Čakathurner. ObešenOga Lovingera ženo i eno služkinjo so are-terali. Koji putevi vode do ekonomskoga ojačanja hrvatskoga naroda? (Predavanje za „Radišin dan 1926.“ priredili gg. dr. Ivo Pilar i dr. Mato Hanžekovič). Onda, kada sve ono, što Hrvati privrede i što hrvatska zemlja donese ili u sebi krije, ostane u hrvatskim rukama, onda će ekonomsko ojačanje hrvatskoga naroda biti gotova stvar. Hrvati treba da shvate, da je narod u svojoj biti jedna radna organizacija, i da prama tomu narod organizuje za što intezivniji rad po principu samopomoči i samodovoljnosti (autarkije). To u ekonomskom pogledu znači da hrvatski narod sve, što treba, sam producira. Osnovka hrvatske privrede od stoljeća je poljoprivreda, To treba tako da i ostane, jer na primjerni Engleza vidimo, koliku cijenu plaća narod, koji napušta princip poljoprivredne samodovoljnosti. Naš narod jest 80 °/o seljak, dakle mali poljoprivrednik. Dok su druge države poljoprivrednu kulturu podupirale i unapredjivale upravo nevjerojatnim proračunima kod nas se vrlo malo činilo. Gra-djanski stalež nije mogao izvršiti zadaću poljoprivrednog preporoda, jer se sam borio za svoj opstanak. Kao što dakle - rekosmo, naš hrvatski narod jest velikim dijelom poljodjelac. Naš dobar seljak, taj neumorni radnik u bijelim gaćama, srce je hrvatske narodnosti. On drži svu zemlju naših bogatih i čarobnih krajeva. Za njim dolazi mu kroz godine ležahu kao plan-dovalište blaga. On će znati kori-stonosno upotrebiti svaki pedalj svoje zemlje i njegovo če se blagostanje dići, on će postati ekonomski jak. A kada naš seljak postane tako napredan gospodar, onda ćemo moći reći, da su naši ekonomski temelji čvrsti. 0 muci grozdovi vise — veli naša narodna poslovica. Nije teško nije nemoguće podići našu poljoprivrednu kulturu, jer smo svi svijesni te potrebe! Sila kladu valja — pa tako i mi moramo složno, stalnim putem i programom pristupiti riješavanju toga našega novog nacionalnog zadatka. Mi moramo ići u naš narod i medju njima širiti gospodarsku prosvjetu, moramo iz početka početi narod gospodarski odgajati. Iako taj rad vrše danas mnoge i mnoge naše organizacije, on je još premalo intezivan i organizovan. Postaviti čitav naš narod na novi moderni poloprivredni osnov nije posao za nekoliko ljudi, a kroz nekoliko godina, nego je to ogroman posao, u kojem moraju sudjelovati svi narodni sinovi i to kroz mnogo i mnogo desetaka godina. Osim poljoprivrednih tečajeva i jasnih i razumljivih predava-naš obrtnik, radin i pošten, kojega! nja, treba naš narod upravo preje tudjinska industrija upravo za-! plaviti jettinim pučkim izdanjima tirala. On velikim dijelom sačinja-:0 narodnom gospodarstvu i u nje-va hrvatsko gradjanstvo i nosi ne | mu uzgajati postojano interes za malu zaslugu u uspješnom na- striji, on će dizati sa zemalja, koje pouči. Danas eto sve su prilike, rodnom otporu proti svim narodnm neprijateljima. Spomenimo samo sva gospodarska pitanja. Čim će naš seljak opaziti malo napretka od našega rada, on će sav rado naša bezbrojna kulturno-prosvjetna prionuti i biti marni saradnik na-društva diljem domov ne. Ta društva, ših nastojanja. Moj amo uporedo držalo je i danas drži svojim čistim!ići za tim, da sa naših polja uklo-jsu do danas davali mnogo, dati rodoljubnim srcem većinom to na-( nimo sramotni drveni plng, dokaz će još više, a krajevi koji su đa- da narod gospodarski izobrazimo, a u tom radu ne čemo više naići na zapreke vlasti. Šta više normaliziranjem našega državnog kućanstva biti će i dršava kadra priskočiti znatnim poljoprivrednim kreditima. Prema razloženem, moramo najprije organizirati poljoprivrednu prosvjetu. To i samo to je prvi uvjet ekonomskog preporoda. Narod gospodarski spreman i dorasao, jest nepobjediva snaga, koja krči i ruši sve prepone na putu opće kulturnoga napretka. Narod ekonomski jak, znači narod blagostanja, narod otporan prema svim nedaćama, narod svijestan svoje budućnosti. Taj gospodarsko-prosvjetni rad mora se naročito započeti medju Seljačkom Omladinom, jer je ona nosioc narodne gospodarske budućnosti. Ona po naravi bistra, zdrava, zanosna i vesela, a donekle već i upućena u mnoge i mnoge poljoprivredne tajne, rado će prihvaćati istinu moderne racionalne poljoprivrede. Samu organizaciju toga gospodar-sko-prosvjetnog rada kao i sam program ne bi bilo teško u tančine izraditi, no to nije svrha ovoga predavanja. Napredno gospodarstvo donijeti će obilnu žetvu uz mnogo manje troška i truda, a onda ćemo biti kadri s našim poljoprivrednim produktima izaći na vanjska tržišta snagom konkurencije i neće više našu pšenicu zlaticu tući jeftinoćom amerikanska pšenica posijana i poževena strojevima, dok je mi sijemo rukama i u znoju lica skidamo je kosama i srpovima. Žitni krajevi naše domovine, koji še skromno, ali svijesno hrvatsko! naše gospodarske zaostalosti. Rad gradjanstvo. Kako znamo, ta naša naših društava za pobijanje nehrvatska jest prava riznica. Oceani i pismenosti tu če mnogo pridoni-poljana i livada, neizmjerne širine .jeti. Prvi plodovi toga poljoprivre-naših naših šuma, puni i krcati dn0g preporodnog rada donijeti će naši rudokopi ogromnih skupocjenih ruda, naše vode, biser naše vali malo ili ništa, davati će mnogo, a to znači nova i ogromna ri jeka narodnog prihoda. Ekonomski preporod omogućit će našemu seljaku, da sinove gospodarski iško-luje, i da nam se tako stvaraju do- u naša pitoma seljačka dvorišta strojeve, da zamijene polagan, na-jmovi bogate i nezavisne gospode-domovine, naš Jadran u vijencu! p0ran i skup rad seljački ruku. | seljaka. Program narodno gospodar-loze i maslina, — eto, to je ta To će donijeti ojačanje zadružne skog prosvjećivanja mora naročito naša draga i jedina hrvatske zemlja, baze naših seljačkih gospodarstava, sadržavati stavku o štednji i alko-I vidite, ta bogata zemlja, ne daje1 i ono će postati poticaj iznovičnog holu Hrvatski seljak jest prvotni ni polovinu onoga svog bogatstva,' podizanja i stvaranja tih naših; nosioc hrvatskog norodnog bića, on kojega bi mogla dati. Taj komad starih blagoslovnih hrvatskih na-:je temelj narodne opojnosti i on pravoga raja zemaljskoga nije još jodnih ustanova. Nije istina, da! ekonomski jak, osnov je hrvatske nikada ispraznio svoja puna je-;moderno doba nosi u svom krilu!nar°debudućnosti. Neidemo za tim, seoska njedra. A znate zašto? Zato nužnu ekonomsku individualizaci-j da iz seljačkih domova vu’emo jer je naša hrvatska poljoprivredna ju t. j. težnju pojedinaca, da si di-1 zdrave i darovite sinove u činov-kultura tek u razvoju i mi se još obom stvori posve samostalan go ništvo, jer baš naša sela trebaju ne koristimo njenim tečevinama, spodarski osnov. Hrvatske seljačke1 u svojoj sredini svojih rodjenih Poljoprivredna kultura plod jedu- zadruge bile su od uvijek matice naobraženih sinova. Mi želimo, da gotrajnog iskustva i računa i nosi narodnog blagostanja, a i biće na-J ta naša buduća seoska generacija uvjete sigurnog napretka. Eko- šega naroda odgajano i razvijeno bude ekonomski jaka, dakle vjerni nomska odnosno poljoprivredna pod zadružnim krovovim i sklono1 odraz hrvatske narodne sposobnosti, naobrazba primijenjena na našži- je zadružnom životu i to tim više | u privrednom životu naroda vot, donijeti će i našem seljaku1 jer se lakše odolijeva svim zahtje-' razvijen obrt i trgovina jesu sna-preporod u njegovom malom se- vima života. Primitivno gospodare-' žan gospodarski faktor. Mi još i seoskom gospodarstvu. i nje, nesposobna da se bori proti danas dajemo sinove u obrt lii tr- Mesto deset vreća jedre pše- naprednom gospodarstvu, donijelo govinu ako ne će da uče Šta više, niče on će gospodarski upućen dići | je pod nekoć zadovoljne zadružne: mi se prijetimo, da će nam sin, sa iste parcele dvadeset vreća. Si- krovove bijedu i nezadovoljstvo, j ako dobije drugi red u školi, za rovine koje on danas ni ne sije | brigu i svadju, a na koncu diobu! kaznu u postolare ili u trgovinu, koje šu potrebne domaćoj indu- i raspad. Nije bilo koga, da narod prikazujući time te odlične privre- dne grane nečasnim. To je jedno posve zlo shvaćanje. Baš valjane, darovite i razborite “sinove treba da posvećujemo domaćem obrtu i trgovini. Trgovački i obrtni rad toliko odlučan za opće-gospodarski napredak naroda i države, treba da je naročiti predmet naše pažnje. To naše privredno područje treba da ponarodimo t. j. da naši sinovi zaposjednu tu privrednu granu. Narodni milijuni promeću se kroz obrt i trgovinv i sa nacionalno-gospodarskog stanovišta i te kako je važno, u čijim je rukama ta grana privrede. (Nastavit će se). GOSPODARSTVO. Tržne cene. Dolnja-Lendava, 15. oktobra 100 kg. pšenice . . . . 280 Dim n » žita . 180 r» ovsa .... . 160 » » kukorce . . . . 160 hajdine . . . . 220 Prosa .... . 200 PENEZI. Zagreb 15. oktobra i Dolar 56 68 Din. i Schiling . . . . 8 i Češka K 1.67 20 zlati K 210 — »> 1 francoski fr. . . 1.44 n 1000 madžarski K . 079 1 Šveicki fr. . . . 10-98 » 1 italijanska lira . 1-88 Y> 100 dinarov v Ziirichi 9.14 Fir. Živina. MESO. 1 kg. govedine .... . 13 Dire n n teletine .... . 18 r> » svinskega . . . . 18 n n špeja . 24 rt n » masti . 30 r> Edno jajce 1‘25 par. Naročnino i oglase Zja Jaše li?ine“ i Jeplaf sprejme Barnabaš Etd6šy trgovina s papirjem v Murski-Soboti CRKVENA ULICA. Tiskara V. TAKSlC, CAKOVEC. li