f*' ty1***'«*&> X>A
Po8«H»3zna
čS+f- . , ■ ^■Zlšf^fUu c*«**/.-
ItiiZk C. /0

3> lYh n

Narobna list« : C®lo leto 80 din., pol leta 40 đbb, četrt leta 20 din., meeašno 7 din. brc» Jugoslavije : Celo leto 140 din. toserei aß osnanila se zaračunajo po dogovora ; «ni veekraine» inserirenju primeren popust, ^ravnistvo sprejema naročeno, Inserate im reklamacije.
>i
Haidvisea politiki! list za slavenska Ijalstsi
It S* &tev.
JMnx*it>ox*9 ein© 13 olstothra. 105SS-4.
Poštnina plačana v goloviafs
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petal» Uredništvo in upravniSivo je v Maribor^, Koroška cesia št. 5 Z uredništvom se resosi govorili vsaki dan samo od 11. do 12. Wt& Rokopis! se »e vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnina Telefon interarban ŠL113.
T motili 1» XVI.
Zarotniit» korupcilonlstov.
Za hrbtom vlade je njen član vojni minister general Stevan S. Hadžič ipodal demisijo. Za to demisijo so poprej vedeli v radikal skem klubu, kot pa v predsedni-štvu vlade. Generala Hadžiča je DavidovičeVa parlamente ra© vlada za to napravila za ministra, ker je to mesto že enkrat pred. leti zavzemal, ko so bili na vladi zastopniki iz vseh treh delov države, — in ker se je mislilo, da ima mož še od tedaj' več smisla za sporazumno in parlamentarno vladanje države. Pričakovano razumevanje bi pač lahko imel, a izkazalo se je, da ga nima. Pri nas se je že cesto izkazalo, da imajo generals, če ne vsi, pa vsaj večina, — svojo posebno organizacijo in politiko. Tej politiki se je podvrgel general Hadžič hote ali nehote. To se ne bo dalo dognati in za to je boljše, da se načelno vprašamo: kaj ima sploh general opraviti v parlamentarni vladi? — Odgovori, da so generali v vladi po tradiciji, po potrebi, kot strokovnjaki in kot aepolitiki, nikjer drugje in tudi pri nas ne držjo.
Parlament je od ljudstva izvoljen za stop ljudstva in kar sklepa parlamentarna večina, sklepa v imenu ljudstva. Pravico govoriti in sklepati v imenu samega sebe vladajočega ljudstva ima torej samo od ljudstva izvoljeni poslanec. Vlada pa zopet ni nič drugega, kakor od izvoljenih poslancev navadno po večinskem principu sestavljen izvrševalni organ parlamenta. — Parlament sklepa in odločuje, vlada pa izvršuje sklepe parlamenta po svojih organih. Dosledno tem principom ne more sedeti v vladi nihče drugi kakor od ljudstva izvoljeni parlamentarci, oziroma od parlamentarne večine v »parlamentarni izvršilni organ« ali v vlado de-signirani poslanci. Da je temu res tako, nam dokazujejo sestavi vladi v vseh demokratičnih državah, kjer so civilisti tudi vojni ministri in prav dobro vadijo svoje posle. Da bi posebej pri nas v vlado prihajali generali samo kot strokovnjaki ter da ne bi vodili politike ne na vladi in ne drugače, je pa že sto in stokrat ovrženo iz sedanjosti, bližnje in daljne preteklosti ter ugotovljeno, da generali več kot preveč politizirajo in da je to politiziranje za državo in razne njene činitelje silno nevarno. Tozadevna tradicija je žalostna in slaba.
General utemeljuje svojo ostavko s tem, da ne more biti član vlade, katero podpira HR SS. Ta stranka pa generala ni niti malo motila in vznemirjala do setdaj ves čas od 27. julija, ko je bil zasedel vojno-ministrski sedež. Razna znamenja so pa- razodevala, da je 'bil minister-general svoji vladi tuj, zaupen in uslužen pa vodstvu P. P. politike. V prvem mescu Davidovičeve vlade so že napovedovali radikalski listi: »General Hadžič bo odstopil!« — Vlada je lo dementirala, general je pa molčal in tudi radikali so prenehali s svojim napovedovanjem, ker so imeli v programu še razne druge stvari. Meneč, da Hrvati kot republikanci nočejo v vlado monarhije, so začeli vpiti, da je vlada na slabih nogah, ker v njej ne sodelujejo in ne nosijo soodgovornosti hrvatski poslanci. Da se to sicer nepotrebno vpitje uduši, so bili Hrvati povabljeni v vlado in zgodilo se je zelo nepričakovano in neljubo za radikale, da so Hrvati takoj sklenili odzvati se povabilu po vzgledu republikanskih strank, ki sodelujejo v čisto parlamentarnih vladah drugih monarhij v Evropi. Sedaj so radikali zopet napeli vse sile, da se prepreči sodelovanje Hrvatov v vladi meneč, da bodo Hrvati — jezni, ker se jih je tako dolgo vodilo za nos, — nastopili proti Davidoviču. Pa tudi to se je izjalovilo. Hrvati, so rekli: Ker nismo silili v vlado, nas nič ne jezi, če se nas ne potrebuje, Da-vidoviča in njegovo vlado pa hočemo v parlamentu podpirati od začetka do kraja.
Radi vsega tega so hoteli radikali napraviti vladi kako nepriliko še pred parlamentom in to še posebno radi tega, da svoje glavarje rešijo pred zasluženo obsodbo in ječo. Po generalski družbi so pritisnili na rni-nistra-generala, da bi vlado iz delne krize spravili v popolno. Pripravljen imajo še poseben adut — »srfesko-nacionalnega konventa«, to je' protestni izstop iz skupščine vseh poslancev Pašičeve radikalne in Pribičevi-čeve samostojne demokratske stranke. Teh vseh bi bilo komaj okrog 130, pa bi jih gotovo mnogo priteklo nazaj v skupščino po »pare«. Pašič je namreč znan skopuh ter bi dajal zelo pičle dnevnice svojemu »konventu«. Vsi radikali pa le niso kradli, da bi lahko brez plače zborovali v »konventu« in končno bi jih tudi ne mikalo, indentif idrati se z onimi »partijskimi« tovariši, ki bi •bili obtoženi in obsojeni radi korupcije in tatvine državne imovine. Radikali so imeli poprej Radiča za veleizdajalca, ker je bil s svojimi poslanci doma, sedaj pa naj bi bil za spremémbo Radič v skupščini »veleizdajalec«, radikali zunaj skupščine pa »veiedržavotvorci«.
Vse to je na svetu brezprimeren slučaj zarote nazadnjakov in korupcijonistov, ki postajajo revolucionarni za to, da branijo korupcijo in sebe pred ječo. — Zgodovina ne pozna slučaja tolike pokvarjenosti, kot jo kažejo radikali in Pribičevci.
Politični
Seja narodne skupščine. Sobotna seja narodne skup ščine je potekla mirno in je sprejela nujnost predloženega zakona o pobijanju korupcije in invalidskega zakona. Da bi javnosti natrosili pesek v oči, so tudi Pribičevičevi demokrati predložili svoj projekt zakona o pobijanju korupcije kot nujen. Če bi bila vladna večina la Ipredlog odklonila, bi bilo otežkočeno normalno poslovanje in tako sta se oba predloga sprejela kot nujna. Zdražbo in hrup sta skušala delati med sejo edinole Pribieevič in radikal Kobasica s pomočjo zagrizenega Velesrba Majkiča in nekega Popoviča, pa je bilo vse zastonj, ker so se vsa izzivanja odbila ob miru vladne večine in ob rezerviranosti večine radikalov. Ob zaključku seje se je čulo par vzklikov: Živela vojska, doli z vlado!«' Bašiča na seji skupščine ni bilo, a kljub svoji bolezni se je tik poprej le udeležil Seje radikalskega klu ba. Na tej seji je on sam izjavil, da se je položaj zelo izpremenil in da bo treba tudi radikalom žrtvovati razne strankarske interese. To je Pašič izjavil na to, ko je klub ugotovil, da želi krona razširjenje vlade samo z elementi, ki se strinjajo z glavno črto vladinega programa. Na skupščinsko sejo so prišli radikali pod vtisom te ugotovitve po večini prav mirni in ponižni.
Izjava o položaju vlade. Podpredsednik HRSS g. dr. Maček ie izjavil belgrajskemu dopisniku »Jutarnjega lista« o sedanjem'položaju vlade, da gre po njegovem mnenju za poskus nenadnega napada opozicije, ki je vplivala na Hadžiča, da poda ostavko. Opozicija je pričakovala od tega koraka generala Hadžiča za sebe ugoden rezultat. Za vlado ostavka vojnega ministra ne more imeti takih posledic, kakor si jih želi opozicija. Če se en minister ne strinja z vlado, se bo pa kdo drugi. Ostavko cele vlade bi povzročil lahko samo odstop ministrskega predsednika. Mi nismo nikdar govorili proti armadi kot ustanovi, ampak smo trdili le, da se vojaštvo ne sme vtikati v politiko, ker spada v vojašnico, v slučaju, sovražnega napada, pa gre armada na fronto. Znižanje števila vojakov je druga stvar. Tudi vojni sistem je nekaj drugega, kajti sistem narodne milice je točka našega programa kot vse druge točke. Sedaj pa ne gre za ta sistem. Kadar bo pa prišla ta zadeva na vrsto, ne bodo o njej odločevali generali, ampak parlament in krona. Na vprašanje, kako se bo rešila sedanja kriza, je dr. Maček odgovoril: »Tako, da bo imenovan nov vojni minister.« Na vprašanje, če bo potrebno ovreči trditve generala Hadžiča, je rekel dr. Maček: »Ne bo treba, ker se proti HRSS od generala izrečena obtožba ne tiče generalov, ampak ministra notranjih zadev. Utemeljitev za svojo ostavko je general Hadžič pobral iz nekega'članka zagrebške »Riječi.« Navedbe tega lista pa niso točne.« — 'Kakšno stališče zavzemate1 na-pram želji krone, da se sedanja vlada razširi v pravcii njene sedanje politike?« — »Mi glede tega še nismo sklepali, nimamo pa nič proti temu, če se zberejo vsi elementi, ki so za sporazum.« -— »Kateri pa so ti elementi?« — »Tega sam ne vem. Kav jih poznam, so v vladnem bloku. Če pa so taki elementi tudi v radikalni stranki, naj se javijo. O sodelovanju, cele radikalne stranke ne more biti govora, ker se je stranka postavila na stališče, da »sporazuma nema.« Če pa kdo med radikali drugače misli, naj izstopi. Ne razumem, kako bi stranka mogla biti pod Pašičevim vodstvom proti sporazumu, pod vodstvom Ljube Jovanoviča pa za sporazum. Za časa Protiča je bilo isto. Isti ljudje, ki so prej glasovali za Pašičevo vlado, so glasovali za Protičevo, niso pa glasovali za sporazum iskreno, a ravno to je važno. Doslej je pokazal samo Nastas Petrovič, da je za sporazum. Vsako kraljevo željo bomo brezpogojno izpolnili. Vlada bo dopolnjena z vsemi elementi, ki so za sporazum. Tudi mi imamo možnost, da vstopimo v vlado. Mi smo predlagali, da se iz oportunizma naš vstop v vlado zaenkrat odloži z dnevnega reda. Če bo pa kralj želel, da vstopimo, se bomo odzvali. Sicer pa ne smatram vprašanje o proširjenju vlade za najnujnejše, ampak najprej je treba začeti in dokončati boj med poštenjem in korupcijo in ko bo zmagalo poštenje, se homo lahko sporazumeli kot pošteni ljudje.« — »A kaj pravite o vzrokih krize?« — »Mi ne smatramo, da kriza obstoji. Tudi ne vem nič o kakih pogojih, ki so jih nam baje stavili. Mi smo vse pogoje, ki jih zahtevajo zakoni in parlamentarizem, izpolnili.«
Kako zavrača Radič Pašič-Pribičevičeve spletke ob priliki demisije vojnega ministra Hadžiča. Ravno ob času, ko so radikali in samostojni demokrati najbolj triumfirali z demisijo vojnega ministra Hadžiča, je Radič po informacijah iz Beograda govoril v Zagrebu sledeče zanimive besede: »Bilo bi neobičajno in neparlamentarno, ako bi radi vojnega ministra, ki je neparlamentarna osebnost, podal ostavko celi kabinet. To bi bilo slično, kakor kadar .pride v šolo učitelj in pravi otrokom: Danes ni šole! Gospod Davidovič, ne samo da ne more, ampak on tudi ne sme podati ostavke. Kaj ta-cega je Lahko storil Pašič, a nikakor ne Davidovič. Ta vlada je nastala radi vprašanja o korupciji. Mi smo do-
bil; županje Evrope, ker je Evropa slišala, da hočem» tudi mi pobijati korupcijo. Po današnjih pozitivnih zakonih se korupcija lahko preganja in tudi jaa zahtevam, da se. Jaz sem že sporočil (v Beograd;, op. ur.), naj reče Davidovič na dvoru, da hočejo monarhisti in mi republikanci braniti drugi ustavni faktor pred onimi, ki hočejo, da ga pokažejo v javnosti kot zaščitnik* ko--rupcije. Mi vidimo, da hočejo ti nesrečneži storiti vse mogoče, ker vedo, da bodo odgovarjali za dejanja, ki s» jih zakrivili. Določeno je, dà 11. t. m. pride pred skupščino zakon o pobijanju korupcije. V pondeljek bo t«. zakon izglasan, v torek bi oni (korupcijonisli) že naj sedeli v zaporu. To parlamentarno zasedanje bi moralo ukloniti oni del radikalne stranke, ki ne zna razločevati med narodnim in svojim imetjem. Tragika radikalne stranke je, da ona ne more dalje brez četvorice ministrov (ki so obtoženi po zakonu o korupciji). Ne moremo dovoliti, da se sklene s temi ljudmi kompromis. Mi dobro vemo, da bo trpelo dolgo, predno bo uničena korupcija, a mi imamo na čelu tako značajnega in poštenega človeka g. Lj. Davidoviča, katerega nazivajo »mravlja« ia ako nikdo drugi, ta mravlja ne živi od tujega truda. Ta mravlja dela sedaj kot lev v obrani parlamentarizma. G. Predavec, ki se je povrnil iz Beograda je pravil, da je bil gospod Davidovič zmiraj sijajen človek, a ravno sedaj, ko se loteva praktične izvedbe sporazuma in skupnega delà, je še sijajnejši. Sporazum se ne da diktirati, ampak se ga da izvesti edinole z medsebojnim sodelovanjem in skupnimi izkušnjami. To vprašanje (sporazuma) se ne da rešiti teoretičnim potom. Ako bi bilo to teoretično delo, potem be dobili demokrati in bati-naši tarčo, v katero bi sipali strele. Sporazum je živ» delo, ki se mora izvesti v življenju z medsebojnim sodelovanjem v vladi in da stopi HRSS v vlado z močnimi političnimi ljudmi, ki bodo vnesli v vlado duh hrvatske jakosti. Predstavniki današnje vlade so rekli meni (Radiču): Rabimo vašo pomoč. Sporazum se bo izvedel naj poprej v vladi, potem v parlamentu, potem pri volitvah, kjer bo dobil sankcijo naroda. Jaz (Radič) bom govoril v nedeljo y Vrhpolju o faktorjih sporazuma in o drugem ustavnem faktorju bom podal izjave, ki bodo uničile vse spletke ter intrige, ki: hočejo uničiti ta •stvor (sporazum), ki je ustvarjen s tolikim trudom.
Kako si predstavlja notranji minister Nastas Petrovič revizijo ustave? Notranji minister Nastas Petrovič je dal te dni dopisniku praškega lista »Rijen« te le informacije: Vlada je popolnoma stabilizirana in kaka sprememba današnjega režima je naravnost izključena. Pri prihodnjih volitvah bo glasovala večina naroda za politiko današnje vlade in za snbsko-hrvatski sporazum. Ustava bo revidirana in nato je vlada že pristala. Podrobnosti glede sporazuma še sicer niso določene, a vsekakor bo izvršena revizija ustave v smislu Proliče-vega programa o oblastnih samoupravah, seve v modifikaciji n a pram današnjim razmeram. Ta revizija ali kakor pravimo sporazum med Srhi in Hrvati bo izvedena tako, kakor predpisuje sedanja ustava, to je po volitvah. Na vprašanje 'praškega. dopisnika: ali bo imel vstop Radičevcev v vlado kak vpliv na politiko Male antante in še posebno na Čehoslovaško? Na to vprašanje je odgovoril Petrovič: Mislim, da je kaj tacega izključeno. Raddč je, kolikor ga poznam jaz, velik silo-vanofil, ki sigurno ne bo storil nič kaj tacega, kar ne bi bilo samo proti interesom Jugoslavije, ampak proti koristim slovanstva. O položaju v radikalni stranki je rekel Nastas- Petrovič, da ni več daleč čas, ko bo večina stranke zapustila diktatorsko manjšino. Radikalna stranka je tik pred razkolom, ker začenja pri radikalih prevladovati naziranje ter smer, ki je za sporazum in za poravnavo s Hrvati. Glede notranje politike je izjavil Petrovič, da stoji odločno na principu popolne zakonitosti in tudi administracija že napreduje. O narodnih manjšinah je izjavil, da bodo uživale popolno enakopravnost dokler bodo ostale lojalne napram državi, sicer se bo pa z njimi postopalo kar najbolj radikalno, ker incidentov on ne trpi. .
Izjava notranjega ministra. Glede vesli o protivladnem razpoloženju v vojski, je izdalo notranje ministrstvo uradno objavo, ki naglasa najprej, da je samo minister za notranje zadeve dolžan in poklican čuvati red in mir v državi ter voditi račune o vsakem pojavu notranjega državnega življenja. Potem se ugotavlja, da ni nobene akcije vojske, ki bi bila naperjena proti današnji vladi. Ta izjava ima še pristavek, da bi vlada vsako tako akcijo preprečila. Uradna izjava notranjega ministrstva je bila gotovo izdana šele potem, ko je vlada podvzela energične korake proti vsem vojaškim osebam, ki so se nepoklicano vmešavale v politiko.
Pes svetu.
Bolgarija za znižanje vojnih odškodnin. V Pariz je prispel bolgarski -zunanji minister s prošnjo, naj se Bolgariji kolikor mogoče zmanjšajo vojne odškodnine. Bolgarski zunanji minister je bil najprej sprejet od predsednika francoske vlade, potem pa od predsednika
reparacijskc komisije. Bolgarski minister gre s svojo prošnjo tudi v London.
Nova grška vlada. Novi grški kabinet je sestavil vladni program. Glede tega programa je izjavil vladni predsednik, da bo vojna dolžnost omejena in znižana na najmanjšo mero. Glavna vladna skrb bo gospodarsko in finančno ravnotežje v državi ter Stabilizacija valute. Finančni minister je izjavil, da je finančno stanje države dobro ter da ima na razpolago 400 milijonov drahem in 200 tisoč funtov šterlingov, naloženih v Narodni banki.
Matteottijevi morilci. Glavni obtoženci umora poslanca Matteotti ja*, zaprti v Rimu, so po vesteh nekaterih italijanskih listov zadnje dni podali neka važna priznanja glede zločina. Te vesti se od nobene uradne strani ne potrjujejo in italijanska opozicija je še vedno mnenja, da hoče vlada ubiti javno zanimanje za ta proces ter obdolžence po dolgem odlašanju kolikor mogoče prizanesljivo soditi.
Združenj boj proti fašizmu. Parlamentarni odbor italijanskih opozicij onalnih skupih je imel sejo, na kateri je razpravljal o političnem položaju. Sprejel je dnevni red, v katerem ugotavlja, da se proces izolacije vlade in fašislov-ske stranke v javnem mnenju čimdalje mogočnejše razvija. Ta proces se je začel na popolai-skein kongresu v Turinu, a po umoru Matteottija so sledili sklepi kombatantov (vojnih udeležencev) v Assi-siju, časnikarje v Palermu, sodnikov v Turino in liberalne stranke v Livornu. Vsi ti sklepi dvigajo glas za svobodo tiska, zborovanja in združevanja ter zahtevajo odpravo vsake strankarske milice, ker drugače parlament ne more svobodno in neovirano vršiti svoje naloge kot predstavitelj ljudske volje, da sklepa zakone in nadzoruje in presoja vladno delo.'Odbor končno soglasno ugotavlja akcijsko solidarnost vseh opozicijskih strank in skupin v svrho, da se doseže uresničenje pogojev, določenih v predlogu z dne 27. junija t. L; te pogoje smatra odbor slejkoprej kot neobhodni minimum, da se vrne parlamentu suverenost in zajamči, da bo mogel svobodno razvijati svoje delo.
Ultimatum nemšKega državnega kanclerja. Nemčija še vedno visi med novimi volitvami in med vstopom nacionalistov v vlado. Državni kancler dr. Marx je posameznim frakcijam državnega zbora podal nekak j ultimatum s tem, da je označil kot prvi pogoj za vladno koalicijo priznanje sedanje republikanske državne oblike in njene ustave. To velja za notranjo politiko brez- C pogojno, za zunanjo pa londonski sporazum. Všled lega je samoobsebi razumljivo, da se morajo vse stranke, ki bi hotele sodelovati v vladi, obvezati za izvedbo zakonov, ki so v zvezi s strokovnjaškim ali Dawesovim predlogom.
Anglija pred volitvami. Vlada angleške delavske stranke je padla pred združenim nastopom opozicije liberalcev in konservativcev, ki so napravili veliko vprašanje iz male zadeve nekega komunističnega urednika, češ, da je bila protizakonito opuščena obtožilnica proti njemu. Macdonald je bojno rokavico sprejel, nasvetoval je kralju razpust parlamenta in nove volitve so že določene za 29. oktobra. — Macdonald,u in njegovi delavski stranki se ni treba bati volitev. Liberalci in konservativci, ki so kot opozicija složno nastopili proti njemu, ne morejo ostati za dolgo složni in stvar, ki so jo vzeli za povod svojega nastopa, v nobenem oziru ne diskreditira delavske stranke in njene vlade. Bilanca te vlade je nadalje zelo dobra in zanimiva. Delavska stranka je lahko ponosna na svoje uspehe v zunanji politiki, na razne notranje reforme in posebej še na to, da je dala državi prvič po vojni uravnoteženi in aktivni proračun. V osebi Macdonakla je pa imela Anglija prvega premijcrja, ki ni samo najčistejši poštenjak in velik idealist, ampak tudi pravi ljudski politik, ki nikdar in nikomur ne prikriva pravega dejanskega notranjega in zunanjega položaja.
Poljski socijalisti proti vladi. Poljska socialno demokratska stranka je zborovala več dni in je končno v njej prevladala struja, ki zahteva najostrejšo opozicijo proti vladi. Opozicija se zahteva vsled' tega, ker vlada ne pobija korupcije in draginje in ker skrajno brezobzirno postopa proti narodnostnim in verskim manjšinam.
Francija in Rusija. Parlamentarna komisija, ki je bila določena od francoske vlade za proučevanje vprašanja francoskega priznanja sovjetske Rusije, je predložila vladi svoj predlog, naj se sovjetska Rusija de jure prizna in naj se še le po priznanju začnejo razna pogajanja. Ta predlog pa vsebuje tudi naslednje pogoje:	Ameriško vlado naj se obvesti o odn-ošajih
med Francijo in Rusijo, Rusija naji zagotovi amnestijo vsem ruskim beguncem, ki se nahajajo v Franciji, teh je okrog 300 tisoč in končno naj ruska vlada zagotovi Franciji svojo pripravljenost, stopiti po priznanju z njo v trgovinska pogajanja.
Za svetovno carinsko unijo. Na 23. svetovnem mirovnem kongresu, ki se je nedavno otvorit v Berlinu, je povdarjal belgijski -senator La Fontaine: Razveseljivo je, da se ta kongres vrši baš v Berlinu. Ves -svet hoče danes mir in sporazum. Naloga kongresa je, da prouči predloge, ki so jih izdelali diplomati v Ženevi. Njih namen je pomirjenje sveta in je treba ugotoviti, če res lahko preprečijo bodoče vojske. Obljuba delne' razorožitve je samo ponižen prvi korak, žnjim mora iti vštric gospodarska razorožitev. Kajti carinske meje so trajen vzrok prepirov. Predlagati moramo enotno svetovno carinsko zvezo.
locNnlaite se Bitaške »eierte!
sasse sasassrsB
Beležke.
Ozadje demisije vojnega ministra. Poročila o sumljivih obiskih in sestankih glavnega korupcijom sta in bivšega ministra Laziče Markoviča z raznimi generali v Beogradu in Novem Sadu so prišla malo prepozno, ker se je radikalsko-generalska zarota -že dolgo časa sem pripravljala. Gotovo pa je, da so konference Laziče Markoviča v neposredni zveži z ostavko ministra generala Hadžiča. Zadnjo posvetovanje je imel Laziča Markovič s komandantom I. armijske oblasti, generalom Milosavljevičem v Novem Sadu. Ta general je s korupcijo-nistom Markovičem dolgo in ostentativno konferiral. ko pa je koj na to prišel v Novi Sad fninister dr. Pe-čič, ga je pa popolnoma ignoriral. Radikali so očividno po svojih zaupnikih v oficirskih vrstah tudi hujskali vojnega ministra proti notranjemu ministru Nastasu Petroviču. Tako je zadnji čas pred ostavko vojni minister prinesel notranjemu ministru razna poročila od vojaških poveljnikov glede razpoloženja na Hrvatskom. Po -enem takem poročilu naj, bi bila vojaška straža pri Sanskem Mostu slišala klice: živijo republika! General Hadžič je iz te muhe, očividno nahujskan, delal slona, notranji minister Petrovič je pa vse to hladnokrvno zavračal kot brezpomembno ter odločno povdarjal, da vojaški poveljniki niso upravičeni in tudi ne poklicani . izdajati poročil o razpoloženju v državi. Beograjski odvetnik Dimovič, ki prav dobro pozna delo važnih po- • litičnih in izvenpolitičnih krogov je že pred demisijo trdil, da so v teku raznejpriprave za padec vlade. Tako ' so razni vojaški činitelji pošiljali v najrazličnejše javne } lokale svoje špijone, da prisluškujejo, kaj govorijo raz- ! ni -ministri in narodni poslanci. Eden od teh špijonov ; je iz hotela »Petrograd« prinesel na široko razvlečeno poročilo, kako -se neki hrvatski poslanci, med njimi tu- j di Prcdavec, razgovarjajo s srbskim republikancem j Lazarevičem. Špijun je pravil, da sicer ni slišal kaj so j govorili, a da je na licih videl, kako -so si vsi složni v j neki zelo važni stvari, špijunske bajke in raznovrstne j intrige gredo v brezkončnost in vlada, ki vseh teh uma- \ zanosti in neumnosti ni mogla preprečiti, bo’gotovo : preskrbela, da se {popolnoma razkrinkajo. To nado iz- i ražajo ugledni beograjski listi.
Vojaško glasovanje. Pri nas se dogajajo stvari, o katerih drugod po svetu še ni bilo slišati. Ena -od teh je i ludi vojaško-politično glasovanje. To je nastalo takole: j Po strašnem umiku -preko Albanije v zimi leta 1915 so srbski vojniki po raznih taboriščih često razmotrivali in razpravljali o usodi -svoje domovine in o politiki narod- i nih očetov. Pri tem je samo o-d sebe prišlo do glasovan- j ja. Fižol ali pa kaj' podobnega — belo za Pašiča, črno ! ali temno pa proti Pašiču — so metali v šajkače ali pa v ; škornje, -da bodo- volitve bolj tajne in tako -so glasovali j pri vseh svojih razgovorih. Od teh glasovanj ubogih ; vojnikov Pašič na Krfu seveda ni bil odvisen, a taka i glasovanja so se udomačila ter do danes ostala. Oficirji S so večkrat tako glasovanje, vojnikov izvedli, da se lab- j ko potem pohvalijo: glejte, koliko zaupanja ima narod i do prvakov in kako demokratično se pri nas'v vsaki ' stvari glasuje. — Tako glasovanje so si privoščili sedaj po ostavki vojnega ministra tudi pri II. pešadijskem ‘ polku v Beogradu pa — o smola! — pričakovani izid glasovanja je popolnoma izostal. Od vseh glasovalcev — od oficirjev pa do zadnjega moža — je bila z-a, Pašič- ;■ Pribičevičevo politiko -samo 24 glasov, vse druga pa za j sedanjo vlado. Iz tega se vidi, da narod ni tako primi- . liven, kot si gospoda misli in da se razni čudmi poli- j tieni triki obrnejo tudi proti svojim očetom.
Kdo med Srbi ima večino? Radikali, ki so sporazum j vedno tepta-li, trdijo sedaj,, da imajo oni edini nanj < -pravico. Posebno radi se sklicujejo na okolnost, da mora .j in more sklepati končnoveljaven sporazum samo večina f Srbov z večino Hrvatov. -Srbsko večino -pa reklamirajo j radikali seveda zase, da bi na ta način zopet zlezli v j vlado. Trditve radikalov o njihovi večini med Srbi pa j zavrača beograjska »Pravda« s sledečimi številkami: j Za radikale je glasovalo pri prejšnjih volitvah 500 tisoč volilcev, za Pribičevičeve demokrate pa 50 tisoč, kar da j 550 tisoč glasov. Za Davidovičcčce pa je glasovalo 360 ' tisoč volilcev in za zemljoradnike 170 tisoč, torej, 530 ■ tisoč glasov. Tem je treba prišteti še okoli 20 tisoč za J neodvisne radikale oddanih glasov. »Pravda« je pa še ■■ iz-pustila -lepe -desetti-soče glasov, ki so- bili -oddani za f republikance, komuniste ih druge stranke, ki niso dobile j mandatov. Ti glasovi so gotovo tudi odločno -proti Pa- | šiču. Iz teh številk se j asno vidi, da rad ricali niso dobili ■ večine v narodu takrat, ko je moral delati zanje ves J vladni aparat, kar v Srbiji jako mnogo pomeni, če ne | vse. Zato se radikali ne morejo -sklicevati niti na šte- j vilčno niti na moralno večino v ljudstvu.	■ \
Ministrski razgovor glede davkov. Ministra dr. Ko- I roš-ec in dr. Kulovec sta imela s fin. ministrom dr. 1 Spahom daljši- razgovor v zadevi davčne preobremenitve f v Sloveniji, Ugotovili so, da sedanji finančni minister | ni izdal niti ene take naredbe, ld bi mogla služiti davč- Ì nim uradnikom za povod njihovi izredni gorečnosti. ! Vsi davčni zakoni so bili sklenjeni pod prejšnjo vlado. ! Dr. Korošec in dr. Kulovec sta se pritožila v zadevi oseb- I ne dohodnine in davkov na -promet in proti nekaterim sj davčnim uradnikom, ki postopajo strankarsko in pri- j stransko. Dr. Spaho je izjavil, da bo v finančnem za- j konu zvišal eksistenčni minimum in spremenil davčne J lestvice. Dalje je izjavil, da bo ustavil davčne ekseku-cije in izvršil revizijo naložene -osebne dohodnine. Tudi j glede davkov na promet bo ukrenil remedure. Dalje so j
se zedinili tudi glede davčnih olajšav zadrugam. V (podrobnostih še bo govoril z delegatom v Ljubljani, ki pride te dni v Beograd.
Sedemdesetletnica goriškega nadškofa. Dne 10. t. m.
je -obhajal goriški nadškof dr. Frančišek B. Sedej -svojo 70 letnico. Nadškof dr. Sedej, ki ima velike zasluge za slovenski narod sploh in posebej še za vse krščanske prosvetne ustanove, se je rodil 10. oktobra 1854 v priprosti kmetski hiši v Cerknem. V šolo je hodil najprej; v domači vasi, gimnazijo je dovršil v Gorici. Bil je vsa leta odličnjak. Leta 1877 je bil v mašnika posvečen, -kaplanova! je eno leto v domači vasi in odšel na to na dunajski Avguštinej. Po dovršenih študijah se je vrnil v Gorico in -postal profesor na semenišču. P-otem -so- ga po-- klicali na Dunaj. kot ravnatelja Avguštine ja. Deloval je obenem v Danici in bil predsednik Dijaškega podpornega -društva. Pisal je v »Dom in Svet« in »Rimski katolik« ter mnogo potoval. Kardinal Missia ga je poklical nazaj v Gorico, kjer je postal stolni župnik in kanonik. Dne 21. februarja 1906 je bil imenovan za goriškega nadškofa in meseca -novembra posvečen in ustoličen.
Požar v Gornji Sv. Kungoti. V nedeljo, 12. t. m. ob
štirih zjutraj je nastal ogenj pri Francetu Lebariču, -posestniku mlina in pilarne v Gor. Sv. Kungoti št. 190 ter se je v najkrajšem času tako razširili, da ni bilo mogoče več rešiti mlina, ker tam nimajo nobene požarne hrambe, pa tudi v okolici je ni. Poštni urad je zato obvestil požarno hrambo v Mariboru, ki je bila kmalu na licu mesta in je po dveurnein požrtvovalnem delu rešila en del pilarne in celo -stanovanjsko poslopje s pohištvom vred. Ogenj- je nastal v poslopju, kjer se nahajajo stroji ter se je razširil na vse strani in je uničil mlin popolnoma, pilarno pa poškodoval le deloma. Škoda je ogrom na in to tembolj, ker je bil posestnik zavarovan le za 4000 dinarjev pri »Jugoslaviji« in za mali znesek tudi pri »Croatiji«. Kako je ogenj nastal, se ne ve, sumi se pa, -da se je samovoz (lokomobila) sama od sebe užgala. Pri tej priliki je vodja mariborske požarne hrambe Voller po nesreči -padel v vodo, toda poškodoval se je le neznatno. To naj bi bil dokaz, da hi bilo zelo umestno, ako bi se ustanovila p-ožarna hramba tudi v Gor. Sv. Kungoti ali pa vsaj; v bližini, vsled1 česar bi se vsakikrat preprečila večja nesreča in večja škoda.
Še enkrat o firmi Bogdanovič-Rančigjaj-Rainhardt. V dosedanjih -odkritjih ni bilo še govora o sledečih korupcijskih Specialitetah: 1. Dj-ordje Bogdanovič, ki je tudi pri nas v Ljutomeru prodajal svojo nadutost, se je (po naših pozitivnih informacijah) ponudil znani gor -njeradigoniski izvozni tvrdki, da zamore pustiti »koji vagen frei«, io je brez carine. Ta -svoj: predlog je utemeljeval s tem, da je vsled -slabe plače prezadolžen . . . Priče na razpolago!! 2. Isti gospodin D joka goljufa državo na -sledeči način: S p-omočj.o »pobratima« Pepeta- Rančigaja seveda. Predloži potni račun iz Gor. Radgone v Maribor, računajoč s tem, da v Beogradu sigurno ne vedo, da vozi tod železnica. Voz mu da na razpolago seveda’ Ran-čigaj, ki pa mimogrede -povedano — nima, niti ni imel ked-aj voza in konj . . . Izstavila račun: Pot v Maribor 800 D, primernost cene .potrdi občinski urad Gornja Radgona. Naš Djoka se seveda -pelje po železnici in potroši 60 D iz Gor. Radgone v Maribor in nazaj. Seveda, -to ni korupcija na škodo države! — 3. Iz obrtnega registra, ki leži -pri nas v Ljutomeru je razvidno, da je g. Franja Rančigaj odložila obrtno dovoljenje za trgovino z delikatesami in jajci — in enkrat za -delikatese in mast, dočim ima Josip Rančigaj obrtno dovoljenje za trgovino -s perutnino (ši. 3619 od 21. marca 1922) nikakor pa ne za trgovino z mešanim blagom, ker se ni nikdar niti ure učil trgovine, vendar pa poseduje tako dovoljenje, ker brez istega ne bi mogel dobiti o-d banke predpisanega uverjenja za izvoz .... Ali ni to korupcija? Zakaj ne poseže oblast v to zadevo? —Pozivamo obrtno oblast v Ljutomeru, da posveti temu in vsem prihodnim razkritjem vso pozornost. Zlasti očividna je goljufija, da Rančigaj- nemoteno izvaža deželne produkte, z;a katere nima koncesije in ako je isto na kak zagonetni način dobil — v svojem imenu izvaža za inozemsko tvrdko Rainhardt ter s lem ogoljufa državo za 4 od-stot. prometni davek, ki je po zakonu predpisan za inozemske izvozne tvrdke. Obrtniki smo preskrbeli, da s-o se vsa že -dokazana in dokazljiva razkritja stavila do znanja kompetentnih ministrov. Mi, pošteni obrtniki davkoplačevalci pač ne moremo trpeti, da bi domači in inozemski paraziti, koruptni protežirane i Pašičeve ra-dikalije nekaznovano goljufali našo državo! Ven z gnojem od naše severne državne in narodne meje! —Ljutomerski obrtnik.
Položaj ih stališče podnajemnikov. V imenu podnajemnikov piše g. J. B.: Še je čas-, da se prepreči obnovitev krivice dosedanjega stanovanjskega zakona na-pram podnajemnikom-. Us oj a m ;si gospode poslance opozoriti na sledeče kričeče dejstvo: Najemniki, zaščiteni z zakonom, plačajo za 1—2 s-obi s kuhinjo mesečno 150—300 kron stanarine; podnajemnik pa plača za eno malo sobo 1200—2200 kron, ali pa na primer: moj, gospodar (najemnik) je plača-l leta 1918 za celo stanovanje 300 -kron; jaz pa -z-a -svojo sobico 40 kron. Danes pa plača moji gospodar (najemnik) 600 kron, jaz pa, za ravno isto sobico 1500 kron, reci: entisočpetsto kron. — Torej najemniku je bilo stanovanje p-odraženo za- dvakratno, meni, podnajemniku, pa za 37.5, reci: sedem-intrideselinpolkra-tn-o svoto. Menim, da ni potrebno, da bi opisoval krivico bolj obširno, samo to naj še omenim, in zagotovim gospode poslance, da je mnogo podnajemnikov, ki so še veliko na slabšem, kakor jaz. Iz navedenih in drugih razlogov se pridružujem, kakor gotovo tudi drugi podnajemniki, v polnem obsegu protestu udruženih hišnih posestnikov za Slovenijo z devizo: »Proč z zaščito stanovanjskih izkoriščevalcev!«
13. oktobra 1924.
STRATA.
Stran 3.
Kipar Meštrovič odpotoval v Ameriko. Dne 8. t. m. je odpotoval iz Zagreba v Ameriko rektor zagrebške umetnostne akademije, kipar Ivan Meštrović. Meštrović priredi v New Jorku in po drugih velikih ameriških mestih razstavo svojih del, posebno kosovske skupine. Z Meštrovičem potuje znani publicist Milan Marjanovič, ki je prevzel organizacijo razstav.
Geodetska - ku 1 tu mclehn i č nja fakulteta v Zagrebu. V Jugoslaviji imamo samo eno geodetsko kullurno-tehmčno fakulteto: na tehniki v Zagrebu. Fakulteta je slabo obiskana, dasi se odpira ravno v naši državi geodetsko ksillurnotehničnim strokovnjakom obširno polje za delo, saj so še cele pokrajine neizmerjene, izvršiti bo treba komasacijo, izsuševanje itd. Da pospeši obisk la-kultete, je dovolil finančni minister slušateljem tega zavoda neomejeno število ustanov. Vsak slušatelj, ki se vpiše na fakultelo, dobi ustanovno letnih 8400 D, ki mu ostane vsa štiri leta. Tudi vojni minister je razpisal več ustanov za aktivne častnike, ki bi hoteli na fakulteti dovršiti dveletni tečaj kot izredni slušatelji. Štipendisti se morajo obvezati, da ostanejo 6 let v državni službi.
Nasilni vojaki, iz Beograda javljajo tale izvanredni slučaj: lz železniške postaje Topčider je hotel odpeljati jutranji vlak. Ravno ob času odhoda pa je začela dvajiSelorica vojakov od 7. pešpolka kričali: Stoj! Nekateri so se celo vrgli na tračnice pred vlak. Vikali so: »Ne možemo mi pješice da idemo!« Zahtevali so, da se naj vozijo brezplačno. Vlak je čakal tri ure, predino je dospel na postajo močen oddelek policij,e, ki je vojake pomiril in jih odpravil, da so šli pešice. Naloga naših generalov bi bila v prvi vrsti, da bi se brigali predvsem za to: Kako odpravili nezadovoljstvo med moštvom, ne pa, da se ta gospoda vmešava v prvi vreti v politiko.
Na gostiji gg. Cirila Božič in Katice Sorgo so nabrali svatje za Dijaško večerjo 120 dinarjev. Prisrčna hvala njim in D. v. želi obilno posnemanja.
Iz Ptuji.
Kakor smo že izjavili, nima ptujska nemška lista niti Nemcev, še manj pa domačine in je naslov »domača« direktno potvorjen. Izmed vseh kandidatov je le pet res Nemcev in to so: Steudte, Fürthner, Schwab, Blanke in Strohmayer. Vsi ostali so rojeni Slovenci iz Ptujskega polja ali pa iz naših lepih Haloz. Dr. Fichtenau n. pr. nosi to ime neopravičeno in protizakonito, ker se je še njegov oče pisal Jelovšek von Fichtenau, njegov sin, sedanji kandidat, pa je obdržal zakonito prepovedan predikat, da zbriše s tem svoje slovensko pokolenje. Spruseihina je bil vpisan še celo v tukajšnji nemški šoli od nemških učiteljev Spružina, njegova mati je Haložanka iz Sakušaka> ki še danes ne zna besedice nemški, žena pa je iz Orešja, kljub temu je ravno ta očitni renegat najhujši in najsfru-penejši nemški agitator. Saischegg, Ernst, Miloschitsch, Petrovič, V/egschaider itd. so pristni Haložani, Hojnik, oba Murko, Kukovec, Rojko pristni Polanci, Ribič, Omulec iz Brega pri Ptuju, dr. Kalb iz Brežic, Murschetz od Št. Lenarta v Slov. gor., Kersche iz celjske okolice, Slawitsch iz Kamenšaka pri Ljutomeru, dr. Sadnik iz Savinjske doline in istotako Jelovšek von Fichtenau, ostali pa so pri-vandranci i:z vseh delov sveta. Če še vzamemo k tem Prek murca Zselezna, Čeha Nekola in Vessel'/, Hrvata Vrečiča^ pa imamo celo listo »domače gospodarske stranke«, ki je domača menda radi tega, ker ni nobeden domačin, gospodarska pa za to, ker so si nagrabili našega slovenskega premoženja. Vsi ti ‘kandidati in če ne sami, pa njih predniki so privandrali v Ptuj in si tukaj pridobili lepo' premoženje z izžemanjem našega slovenskega ljudstva. Drugi zopet ki je pridobil premoženje na ta način, da je oženil kako staro, pač pa bogato slovensko vdovo, obče pa je znana ptujska šnopsarija, s katero se je hotelo moralno in gospodarsko ubiti naše ljudstvo in radi tega ne smejo manjkati med kandidati sorodniki znanih tvrdk Hutter in Sfraschili. To je majhna slika teh nemških kandidatov in njih 'domače in gospodarsko delo, naše ljudstvo pa vendar enkrat odpri oči, poglej, koga podpiraš in stori to, da poznaš v bodoče res le domačega, slovenskega trgovca in obrtnika ter se izogiblji vsake nemške ■ in nemškutarske trgovine, ker si. drugače gojiš gada na lastnih prsih.
Nove orgije pri Sv. Petra in Pavlu v Ptuju. Ker v naši župnijski cerkvi že več let rti dobrih orgelj, je cerkveno predstojništvo skupaj z župani sklenilo, da 'se napravijo j nove, ki bi bile ponos naši fari. Izvolil se je že tudi izvršilni odbor, ki bo vodil celo stvar. Delo se bo izročilo sve-tovnoznani tvrdki orgelj Mauračher. Komisija iz Ljubljane bo pa celo zadevo pregledovala. Daj Bog svoj blagoslov!
Bahumovci jpteri Gambrinu. Bahunov protestni obhod je končal pri Gambrinu. Ovčice so se tam zbrale, da ču-jejo Bahuna, Eržena in druge socialistične velikaše. — Bahun je tani razlagal svojim »zvestim«, kar jim je že najmanj dvajsetkrat lagal: »Vse stanovanjske bede v Mariboru je kriv ta preklicani dr. Jerovšek, poleg njega pa še Seveda tudi poslanec ŽeboL«, tako je učil Bahun svojo gardo. Bahun in njegovi sodrugi pa so v občinskem svetu cela tri leta zidali z jezikom delavske hiše v zrak. Kakor hitro pa se je zrušila na magistratu socialistična slava, zrušile so se tudi Babunove hiše in se razletele v prah, tako da po triletnem irudapolnem delu zopet nimamo nič. »Da, da, ko hi teh preklicanih klerikalcev ne bilo, pa bi bilo vse dobro, in Bahun bi bil v svoji vsemogočnosti tudi iz nič postavil v Mariboru mogočne stavbe. Ta prešmentani dr. Jerovšek pa je skoval skupaj Narodni blok in izpodnesel Bahunu tla, tako, da se je vrnil na magistrat le s tremi pristaši. Oh, ko bi i
čas, da spregovorimo j
koncetru danes v

le tega Jerovška ne bilo.« Tako je modroval Bahun na zborovanju in slično so mu pomagali drugi.
Bahuniova kultura. Nekako ob poldvanajstih so Bahumovci šli od Gambrina. Na Slomškovem trgu se je razgovarjal dr. Jerovšek z nekim delavcem. Ko Bahu-novci spoznajo dr. Jerovšeka, ki jim ga je ravnokar Ba-
o tej Reismanovi špekulaciji resno besedo. Če bi dr. Reisman v celem svojem življenju pokazal le eno dobro stvar, katere se je oprijel, pa da bi je ne bil spočel in porodil zgolj ali iz političnih nagibov ali radi svoje osebne ambici j oznosti — ne trdimo radi osebnega ko-ristolovstva — bi na vse zadnje verjeli, da je z ustano-
hun opisal kot najgrozovitejšega človeka v Mariboru, j vitvijo Ljudske knjižnice napravil izjemo. Toda iz vrst — 1	*	T'“ T	demokratskih krogov samih se nam zatrjuje, da so tudi
tam že davno spoznali, da je tič na koži čisto drug, kakor se kaže po svojem perju. Tudi pri ustanovitvi Ljudske knjižnice se dr. Reismanu ni šlo za ljudsko naobrazbo, za lep namen sam, temveč za umetno prikrito politično akcijo, ki naj mu nekoč na račun kulture nosi j tudi obresti osebne ambicije. Pa tudi radi tega bi se kon I čno ne vtikali v zadevo. Tudi mi stojimo na stališču, da rje bolje za mladino, ako čita dobre knjige, kakor da poti hajku j e. Nismo torej v principu proli Ljudski fcnjiž-j niči, pa makar da je Reismanova. V občinskem svetu j so naši pristaši brez ugovora pristali na lepo podporo ! za to knjižnico. Iz čisto drugih razlogov pa moramo biti j proti tem večnim Reišmanovim nabiralnim akcijam. V j Mariboru imamo toliko obupne ljudske bede, nasprotno j pa tako malo zanimanja in še manj veselja do človeko-1 ljubnega dela, da je skrajni čas napravili red v nabiranju jav. darov. Tudi vaščani ob nedeljah radi čitajo zabavno čtivo. Ali če v vasi naenkrat izbruhne požar, je naravno, da bo vsakdo pustil čitanje in šel gasit. — Ljudska knjižnica je za enkrat in za naše razmere dovolj založena — to trdi tudi Reisman sam. Kdor se zanima za študijsko čtivo, ima na razpolago izborno urejeno Študijsko knjižnico. Za ljudsko (prosveto skrbi Ljudska univerza, ki je za naše ljudstvo bolj potrebna, kakor čitanje romanov. Če je dr. Reismanu resno za povzdigo prave prosvete med ljudstvom, naj vsaj za eno leto prepusti svojo vsiljivo akcijo Ljudski univerzi, ker njegova knjižnica lahko izhaja tudi ob visoki članarini za izposojene knjige. Stvar je vredna, da ji posvetimo še nadaljno pozornost.
Članom JSZ naznanjamo, da se vrši sv. maša zadušnica za bivšim našim članom f Rojko Alojzijem v četrtek, dne 16. t. m. ob pol 7. uri v Stolni cerkvi. Člani se pozivajo. da po mogočnosti isti vsi prisostvuje i.o. — Načelstvo JSZ.
Glasbene Matice v Maribora VI. redni občni zbor se
vrši dne 20. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih pri Götzu na Aleksandrovi cesti (III. nadstropje) z običajnim dnevnim redom.
Stolno prosvetno društvo v Mariboru začenja svoje delovanje s predavanji, katera naj bi vzbudila splošno zanimanje in smisel za prosvetno delo in širila ljudsko Izobrazbo. Prvo predavanje se vrši v petek, dne 17. t. m., ob pol 8. uri zvečer v društveni sobi, ‘Koroška cesta L Predaval bo preč. g. dr. Medved.
Pevsko društvo Ljubljanski zvon priredi v pon-deljek, dne 20. oktobra t. 1. v Gotzovi dvorani v Mariboru koncert umetnih in narodnih jugoslovanskih pesmi.
Odbor orlovskega odseka Maribor, opozarja netelo-vadce odseka, da se vrši za nje redovna telovadba vsak četrtek od 8. do 9. ure zvečer v telovadnici kr. državne gimnazije. Vhod iz Koroščeve ulice, Bog živi!
Ljudski oder v Mariboru bo v kratkem času otvcril dramatično šolo. Pouk v dramatični šoli je predvsem namenjen naraščaju Ljudskega odra, vendar se bo uprava odra tudi ozirala na izrecne prošnje posameznih katoliških organizacij, ki žele, da se njih članstvo udeležuje pouka v dramatični šoli. Zlasti vabi uprava vse, ki bi radi v tej sezoni delovali pri Ljudskem odru, da se pravočasno vpišejo v dramatično šolo. Kdaj in kje ‘bo pouk dramatične šole, bo uprava pravočasno naznanila v časopisih. Prijave sprejema od dne 14. t. m. dalje tajništvo Ljudskega odra med uradnimi urami vsak dan od 16. do 18. ure v pisarni, Aleksandrova cesta 6 I, soba št. 6 (Prosvetna zveza). Prijave so lahko osebne ali pismene. — Uprava Ljudskega odra.
Uprava Ljudskega -odra vabi vse redno članstvo, da se udeleži rednega sestanka, ki bo jutri v torek, dne 14. t. m., v društveni sobi, Koroška cesta 1. Na dnevnem redu so zelo važne zadeve. Vabljeni so nadalje tudi podporni člani in prijatelji Ljudskega odra.
Prvi slovenski tenor Josip Rijavec poje na svojem
začnejo vpiti in kričati nanj, da je bila groza. Dr. Jerov šek miren in prijazen kakor je že, se obrne proti Ba-hunovim divjakom ter jim prijazno in smehljaje odzdravlja, kar njihovo divjost še pomnoži. Tako so Ba-hunovci takoj po shodu pokazali, česar jih Bahun na shodu uči. Ljudje pa, ki so prišli zraven, so na ves glas klicali: »Glejte, to je Bahunova kultura!«
Bahun na cesti. Vrste Bahunovih socialistov se vedno bolj krčijo. Zapuščajo ga delavci, zvestobo mu odpovedujejo železničarji, ker nikdo ne mara blebetavega in sitnega Bahuna. Za to išče v zadnjem času Bahun svoje pristaše po mariborskih ulicah. Pred volitvami v mariborski občinske svet je zbral svoje ovčice moške, ženske in otroke ter šel z njimi na sprehod ipo mestnih ulicah manifestirat za mir, da ‘bi ljudem pokazal, koliko pristašev še ima. Pa sprevod je bil žalosten. Ljudje niso hoteli korakati v Bahunovih vrstah. Še 300 jih ni spravil skupaj vštevši ženske in otroke. Bila je polomija. Včeraj! pa j,e Bahun zopet poskusil svojo srečo. Bobnal je po »Volksstimmci« celih 14 dni ter klical na protestno manifestacijo zoper hišne posestnike. Pa vse skupaj ni nič pomagalo. Ljudskih mas pač ni, jih od nikoder ni. Tako klaverne protestne akcije, kakor je bila včeraj Bahunova, še Maribor pač ni videl. Še 200 ljudi niso mogli socijalisti zbobnati skupaj, in med temi je bila gotovo petina otrok, Niti vseh novo izvoljenih socialističnih občinskih svetnikov ni bilo videti v »procesiji«. Žalostno je korakala ta Bahunova garda po mariborskih ulicah. Nikdo se ni zmenil za njo. Le tumbam je vprašal kak radovednež z dežele: Ali je to vse, kar je še ohranil Bahun v Mariboru? Bahunovi gardisti niso kazali nobenega navdušenja za svojo stvar — tiho in pobešenih glav so šli za tablicami, ki so jim kazale pot. Da, da gospod Bahun! Zopet polomija, pa še kakšna. Še nar takih obhodov in korakali bodete sami prj protestnih obhodih.
Bahun je kriv, da se v Mariboru ne zida. Bahun je v nedeljo na shodu razlagal svojim backom, da je bil dr. Jerovšek kriv, da se v Mariboru še nič ni zidalo. — Prismode so mu to . gotovo verjeli. Resnica seveda je, da dr. Jerovšek ni ničesar kriv, če se v Mariboru ne zi-pia. On Bahunu ni mogel dati milijonov za hiše, ker jih nima. Kdo pa je torej kriv, da občina za odpravo stanovanjske bede še ni ničesar storila? Kratko povemo: »Kriv je Bahun in njegovi socialistični odborniki, ker niso imeli kredita.« Pred približno poldrugim letom že je dr. Jerovšek v občinskem svetu rekel, «da se z zidanjem tako dolgo ne more pričeti, dokler občina nima denarja na razpolago, kar seveda vsak. pameten človek uvidi. Zalo pa naj občinski svet pooblasti g. župana Grčarja, da ta izposluje 500.000 švicarskih frankov, to je 8 milijonov dinarjev posojila za zidavo.« Župan Grčar, ki je tudi Bahunov sodrug, je bil na to pooblaščen, da se potrudi za tako posojilo. Ali iz tega ni bilo nič. Na magistratu so vladali socialisti in tej socialistični večini bi nikdo zaupal 500.000 švicarskih frankov. Socialistični župan Grčar ni dobil tega posojila in zato se ni moglo začeti z zidanjem. Da še občina ni pjostavila nobenega stanovanja, je torej kriva Bahunova socialistična večina z županom Grčarjem vred, ki vkljub temu, da je imel od občinskega sveta naročilo, ni našel potrebnega posojila za občino. To si naj Mariborčani dobro zapomnijo za takrat, ko hode Bahun zopet lagal svojim backom.
Reismanova nabiralna akcija. V soboto in nedeljo je dr. Reisman zopet razposlal po mestu čete nabiralcev za Ljudsko knjižnico. Da se nam ne bo očitalo, da smo kot politični nasprotniki dr. Reismana tudi nasprotniki kulturne naprave kakor je vsaka ljudstvu namenjena knjižnica, smo odložili številne pritožbe, ki nam prihajajo tudi iz demokratskega tabora, kjer je začela že presedati Reismanova navidezna kulturna, v resnici pa ■osebna in politična akcija. Prizanesli smo topot še, da se je nadlegovanje po ulicah in hišah radi nas lahko nemoteno izvršil
ščh sledeče pesmi in operne arije: 1. A. Sajovic: Serenada. 2. Ä. Lajovic: Mesec v izbi. 3. Hatze: Da sam bogat. 4. tii» roki: Grirna. 5. P urei ni: arija iz opere »Mano*«. (|.. Puccini: arija iz opere » Gianni Schicchi.« 7. Bizet: arija iz opere »Carmen«. 8. Veri: arija iz opere »Rigotetto«. 9. Leoncavallo: Mattinata. Vstopnice po navad* ih »pernih cenah pri gledališki blagajni.
Od)»»r »D»in ubogih«. Kmetijsko ministrstvo je odobrilo dobrodelno loterijo v prid zgradbe doma za uboge hrezstanovanjce in doma za tuberkulozne stanovanjske reveže. Ker je mestna občina v la človekoljubni name* že podarila primerno stavbišče, je podana prva podlaga, da v celi državi, Maribor prvi izvrši najpotrebnejšo socijalno in humano nalogo v odporu o č največji stanovanjski bedi. To veliko naloga pa naj pomaga izvršiti ves Maribor — vsak po svojih močeh. Da se to*: sodelovanje primerno organizira1 ter širša javnost seznani s celim načrtom te dobrodelne akcije, priredi odbor anketo, ki se vrši dne 14. oktobra t. 1. ob 18. uri v mestni dvorani na magistratu. Dnevni red: 1. Poročilo odbora o dosedanje, delovanju. 2. Volitev širšega odbora. 3. Predlogi in nasveti. 4. a) konstituiranje glavnega odbora, b) loterijskega odbora, c) veseličnega odbora, č) ' volitev nadzorstva.
' Dne 12. t. m. predpoldne je bil koncert v meslnem parku in sicer v korisl zgradbe Doma ubogih. Bil je izredno dobro obiskan.
Pretep v Studencih pri Mariboru. V noči od nedelje na poBideljek je prišlo v Studencih do hudega pretepa. Petindvajsetletni železniški asistent Franc Polanec je dobil par zabodi ja jev z nožem.
Državna borza dela v Mariboru. Od 5. do 11. oktobra t. 1. je bilo pri tej borzi 123 prostih mest prijavljenih, 193
oseb pa je iskalo službe. V 55 slučajih je borza posredovala uspešno in 24 oseb je odpotovalo. Od 1. januarja do 11. oktobra pa je bilo 6065 prostih mest prijavljenih, 8145 oseb je iskalo delay v 2733 slučajih je borza posredovala uspešno in 1312 oseb je odpotovalo.
Posvetovalnica za matere. Sprejemne ure za: matere in dojenčke se bedo vršile v zimskem času to je od 15. oktobra do 15. aprila ob sredah in petkih od pol 2. do pol 4. ure popoldne. Zdravnik bo na razpolago v prvi uri.
Prodaja gnoja. V pisarni 32. artilerijskega puka v Mariboru, Tržaška cesta 32, se bo vršila dne 18. oktobra ob 10. uri dražba (licitacija) radi prodaje popolnoma zrelega konjskega gnoja, ki se nahaja na dvorišču ka-valerijske vojašnice, Jezdarska ulica 8 v Mariboru. —• ‘Gnoj se bo prodajal tudi na drobno (v malih količinah) posameznim kupcem po pogojih, katerih vsebina se lahko vsak dan izve v pisarni 32. artilerijskega puka. Predi dražbo mora vsak, ki je se želi udeležiti, položiti
kavcijo v višini 5 odstotne vrednosti one količine gno-
ja, ki jo želi kupiti. Vsem, ki ne postanejo kupci, še takoj po dražbi kavcija zopet vrne. Ta licitacija je posebno važna za vse krnele mariborske okolice, ker si na ta način lahko priskrbijo potrebno količino gnoja za jesensko setev.
Starši in dijaki! Vse šolske potrebščine kupite po najnižjih cenah v prodajalni Tiskarne sv. Cirila na Koroški cesti in pa v njeni podružnici, v hiši Zadružno gospodarske banke, tik frančiškanske cerkve na Aleksandrovi cesti.
Umetniške gosli na prodaj. Vpraša se pri hišniku v Cirilovi
tiskarni.
Trgovina
Martin Šumer
s Konilci s
Krečko fino sol
ÜitSiüs
na vagone nudi poceni VLADO RADAN, Zagreb, Margaretska ul. 4. Telegr.: Vladan. Telefon; 21—68.
priporoča, veliko izbiro raznega manufaktumega ter drugega blaga po jako ugodnih cenah ter je za došlo sesijo vsakemu dana priložnost, da si pri nakupu oblačila dositi prihrani. 737 50—1
CNtfoe? naložite
üitliDüfliif

pri
CUNJE
Krojaške, suknjena in platne m odpadke, staro železje, Kovano in vlito, glaževinc kakor odpadka vsake vrste ktqrajaaa po sajviüpk gumah
A. Arbeiter,
■aribor, Dravska ulica IS. Kamenjam tudi staro železj®,. katero je za vporabo, s ko* vaškimi odpadki in vlitino.
Spodnještajerski ljudski posojilnici r.z.zn. z.
r Karibon, Stalita allea št. 6,
ki obrestuje hranilne vloga po
87. «■ 107.
oziroma po dogovora.
Podgane
m
go liske miši
se uničujejo z novim
Rato lom.
Priznanja zagrebškega policij ikega ravnateljstva in mnogi! iglednih tvrdk o izvrstnem u spehu so vsem na vpogled, ča 100 kv. metrov 1 steklenici ili po oralu 2-4 steklenice. Ceni :a steklenico D 221—. Dobivi le pri ODIO RATOL v Zagre ju, Biomčka c. ter v vsaki le karni in drcgefiii.
V vseh špecerijskih prodajalnah
se doki
ÜHBN
najboljši pridatek k hrani.
■agaasmcmeMiB.iMtàmaBtr»- «k»
Priprosta, rttjavo Ukana sobna kredenca, beh »tročf«t
postelji z vložkom, 'lepa velika viseča petraJejka s senčnikom, omare, vrtna sedežna garnitur*, ia tacili stari predmeti na podstrešju se prodajo. Brinjski trg 3 pri hišnici.
Josip Nekrep, tesarski mojster in podjetnik, Maribor, Smetanova ulica 59, telefon št. 140, prevzame vs* dela s
točnim in cenim izdelovanjem.	465 11—S
Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji »Vrt«, Dčamonja in drugovi, družba z o. z., Maribor. Največji izbor plemenitih sadnih dreves (čepov) v najplemenitejših vrstah in v vseh oblikah. Plemenite vinske trte na ame-rikanskih podlogah, kakor tudi čepe in podloge istih. Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno ukrasno grmovje ter drevje imam© celo. Zahtevajte cenike!	607 10—t
Predivo kupuje po najvišjih cenah ali zamenja za gotove vrvi tvrdka Ivan N, Adamič, Maribor, Vetrinjska ul. 30.	613
Novo zidana enonadstropna cgelna hiša na prometnem
kraju v Ljutomeru, pripravna za trgovino ali obrt, se po ugodni ceni proda. Ponudbe na stavbenika Jandl v Ljutomeru.	®S9 3—1
Premog iz svojega premogokop® pri Veliki Nedelji pro* daja Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljub Ijani, Wolfova ulica št T—L	10'
X2E
„SANA
u
twmmlm SeGoiade
Hoče pri Maribor«
priporoča čokoladne izdelke vseh vrst. — Lepe božične kolekcije! — Najnižje cene!
Otvorit« «no naznanilo.
Naznanjam cen j.. občinstvu, da seru na nov» »tvorili
krojaški modni salon za gosonde in dame —
v Mariboru. Aleksandrova cesta it 25,
%? te* e®
nasproti veletrgovine z železnino Pinter in h«*art, v kojih lokalih sem pred le lini vodil znani močim salo« zb gospode in dame.
Imel bodem na zalogi prvovrstno blago, iz»*t»vije»e obleke in vse potrebščine, vsled česar bodem z« m ogel. vsakemu ustreči, ker bodem zaposloval tudi prvovrstne! delavne moči.
Priporočam se cenjenemu občinstvu
Isaac Salii.
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 25. MARIBOR. Modni salon za gospode in dame.
Opozorilo.
Svoje cenjene odjemalce in drugo občinstvo opozarjamo, da smo našega inkasanta g. Vekoslava Kvar-tič odpustili iz službe radi nepravilnosti pri inkasiranj« in da nima on vsled tega za nas nikakih poslov več opravljati.
630 Društvo za prodajo Singerjev ib šivalnih strojev Bourne in Go., podružnica Maribor.
S3
Zadružna gospodarska banka d. d
pedrsižisic» v Marlboro,
V lastni, novozgrajeni palači? Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek, računu®
Foobla^eii prodajalec sreèb država® razr. loterlfe«
Tisk tiskarne sv. Cirila ▼ Maribora.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
lads j* konzorcij «Straže.«
m
v'iü