Naše podrobne zahteve glede vladnega projekta šolskega zakona. Tudi osnovnošolsko učiteljstvo se pritožuje o nevzdržnosti materifalnega položaja učiteljstva. — Zahteve po posebnih dokladah k plači. (Sprejerte na seji širjega sosvetal Pov. UJU — Ljubljana na Zida_em mostu drae 8. decembra 1928.) Ker smo piostavljeni pred izvršeno dej» stvo in se moraroo omejiti le na najmijnejše predlogti za spremembio vladnega projekta šalslktega izia'kona, se sklicujemo na predloge, ki jih je v tem pogledu izdelala aniketa ,po» vcrjeništva UJU — Ljubljana leta 1927. in ki veljajo rv največ primerih še danes. Iz predlogov se posebej podčrtavamo v izvlečku siede&e niajnujnejše zahteve: Šolska obveznost. Določbe člena 9. in 10. glede šolske ob* veznosti so za nas absolutno nesprejemljive in so se napram prejšnjdm projektom ša po^ slabšale, ker ne vsebujejo nobenih diferenci* ranih določb v glavnem delu projekta za po« krajine z razvite.jšim šolstvom in Iker je iods padia v glavnem delu zaikona določba, da ostane osemletna šolska obvaznast tam, kjer jo že izvedena, neokrnjena. Naši predLoigi in protesti se miiso ni malo upoštevali in tako prihajarho ponovno do zaključka, da && vpra» šanje šolske obveznosti nie da s splošno, za vso državo veljavno zakonsko določbo drus gače kot rikvirno rešiti in sr> spocialne do> ločhe za njegovo stvarno ^ireditev v posa« meznih delih države neobhodno potrebne. Za slovenstko šolstvo imajo določbe tega zakona lahkio katastrofalmci posledice« Kot skrajno reakoioinarno za naše razmerei mo* ramo označiti določbo, ki dopušča stalno omejitev rednega pouka na prva štiri šolska leta. Naperjena je naravnost proti kultur« wmu dvigu širolkih plasti lk'metskega ljud* stva, ker' iza mesta se ta določba rve bi nikjer uveljavila. Odklanjamo tkzv. sbrčeni pouk kot nič= vreden surogat rednega pouka, zahtevamo izenaocnje šolske lobveznosti :za vso Slove» nijo vsaj v izmeri, ikalkor obstoja v maribors ski oblasti. Akoi že ne korakamo naprcj, vsaj ne moremio dop'ustiti, da bi korakali nazaj. Materijalne zahteve u-iteljstva. Opozairjamo z vsem povdarkom, da službeni prejcmki po uradniškiem zakonu abs solutno ne »adoščajo in dalelkk} ne dosezajo eksisttnčnega minimuma. Narodna iskupščis na je to uvidela, ko je uradnikom I. 'kateigio* rije, ki dosezajo anatmo višjo plačo kot uči« telji, v zakonu o sodnikih priznala poleg plače p>o 'uradniškem zakonu posebne do« iklade. Isto predvideva zakonaki projdkt v srednjih solah za profesorje. Z vsem prtavom zahtevamo enake doklas de tudi zase, da se učitelju — zlasti onemu z družino — ne1 bo treba pehati za drugimi do= hodki aii pa živeti v pomanjkanju, ampak da se bo mogel z vnemo posvetiti zgolj svojemu poklicuemu delu. Sedanje naše gmotno sta« nje je nevzdržno. Staniovanje za učiteljstvo. Vprašanje primeirnega stanovanja in z njim združeno vprašanje primorne prehranc, je eno izmed najgloblje v naše in šolsiko živ« Ijenje segajočih 'vprašanj in zahteva že 1z službenih razlngoiv saimih nujne rešitw. Uvi« devamo, da b»i gradnja brezplačnlh stanovanj za marsi'katero ¦občino pomenilo ogromno breme, ziat(> učiteljstvo tudi brezpogojno ne zahteva brczplačnosti stanovanj, ker isto že sedaj spričo odtegljajev za stanovanje po čl, 39. urad. zalkona ne obstoja. Te odtegljaje smatramio^ kot očitno kriviooi občinam, ker se državna blagajna okorišča na njih račun, ka^ tero kirivico je treba z zakonom odpraviti. Odtegljaja po čl. 39. urad. zakona naj se ste^ kajo v blagajno solske občine in ji naj služijo za amortizacijo kapitala, izdanega za gradnjo učiteljsikih stanovanj. Pač pa gre šolskim upraviteljem za upravljanje šolske imovine brezplačno stanovanje in se jim 'ta pravlca pri nas ni nikdar .odrekala tea1 se jim naj fcudi v zakonu zagotovi. Okrajni šolski odbori. Da se nekolMco zajezi biroferatizem kot nujna posledica centralističnio. urejenie;ga šol« tsv«Ł.in pride Ijudstvo in učiteljstvo v večji mert' v šolski upravi do besede, naj se ustas novijo poleg loblastnih in ibrajevnih šolskih odborov tudi «krajn'i ali sres.ki šolski odbori, ki bi pravilno 'OTganizirav.i, lahko postali inis cijativen faktor v šolslkem življenju. Skrb za kmteijsko in gospodinjsko nadalje« valno šolstvo. V zalkonu ni nikake todredbe glede sno» vanja, vizdrževanja in -ustroja nadaljevalnih šol poklicri'O vzgojnega zinačaja, kakor 'kmes tijske, gospodinjske itd. in naj bi se pnojiekt v fcem pogledu izpopolnil. Organižacija šolskih občin. DoLočbe glede organizacije šolskih občin so nepopolno označene in se ne ozdrajo na šolske občine, ki obstoje iz več političnih ob? čin. (Cl. 18.). Šolstvo v industrijskih krajih. Po do-s-edanjih naših zakonih imajo indus strijska podjetja gotove obvezno«ti napram šolski občini glede vzdrževanja, gradnje in raizširjenja šol. Vladni projekt takih obve?« nosti ne predvideva. — v škodo šoli in ¦občirii. Učni načrtL Podrobni učni načrti za vso državo so stvamo nemogoči in pedagoško nesmiselni. (Cl. 39.). Verski pouk. Glede verskega pouta maj ostane prej« šnja foirmulacija dr. Čajlkovčevega projekta (čl. 50.), po !kateri bi katehetje pTi nas tudi nadalje poučevali veronauk. S tem bi odpadel čl. 186. prehodnih določb novega pnojekta. (Cl. 45.). Maksimalno število otrok v enem razredu. Maksimalno število tonoik v razredu brez oddel'kov maj bo 50, 4 oddelki! pa 40. (Cl. 48.). Šolske zamude in kazni. Odredbe o šolskih zamudah &o nepiopol« ne in bi jih bilo treba izpopolniti vsaj na osnovi izkušenj, ki so se. pokaziale pri iizva« janju Uredbe © krajivnih in oblastnih šolskih odborih. Kazni so pretirane, osobtio glede materijalne odgovornosti s strani predsed* nika. (Čl. 64., 65. in 66.). Maksimalno število učnih ur za učitelja. Število učnih ur na posameznega učitelja je treba splošno maksimkati (na 24) in ne ga določati po razredih. (Čl. 83.). Ker so imeli šolski upra^vitelji že po sedanjih zalkonih manjše število obveznih ur, zahtevamo, da ostane upraviteljem do«edanja ugodnost. Materijalna odgovornosi razrednika za inventaii. Materijalna odgovornost raatrednika zia inventar je maopravičena in naj se črta ta določHa iz projekta. (Čl. »84.,). Poročene učiiteiljice. Zapiostavljianje učiteljic porooenih z uči« telji napram učiteljicam pioTočenim z neučU telji in neuradniki se jiei poostrilo še bolj s čL 99. novega projakta. Zato zabtevamo: 1. da se z ,državn:mi uradniki ponočenim učiteljicam priznajo v tem osnovnošolskem zalkonu polne dolklade v 'zmislu čl. 46. čin. iziak., tako da me bodo zap>ostavljene za učiteljicami, ki niso po'ro> oene z državnimi uradniki; 2. da isŁ prizna tudi z učitelji poročenim učiteljicam pravica do odpravnine v zmislu čl. 153. alin. 2. čin. zak. cdnosno pokojnina če jo doseže — in t» brez -vsake. iklavzule o »samovzdrževanju«. Uvrstitev učiteljev gluihonemnic itd. ter učiteljic gospodinjskih šol. Učiteljstvo gluhonemnic stavi izahtevo, da se uvrsti enako kot absolventi viš. ped. šol, s 30% dodatkom zia lučiteljstvo, 20% za ravnatelje ter 304etno službeno dobo. Učiteljice gospodinjskih šol z državnim strokovnim izpitom za mieščanske gospodinj* ske šole zahtesvajo uvrstitev po čl. 7. čin. zak. Zdravljenje v bolniicah. Za zdravljenje v bolnicah iziahtevamo drugi razred. Kontraktualno učiteljstvo. Iz tuje dTŽave prevzetim učiteljem, ki so bili tam iz nacionalnih o_rov odpiiščeni in &o pio materinem jeziku Srbi, Hrvati ali SIo* venci, ako se prijavijo za državljanstvo SHS, cnaj se v napredovanje in penzijo vštejejo vsa službena leta, ki so }ih imeli v tuji državi ter doba od njihovega odpusta do vstopa v drs žavino službo, ako so se takoj po odpustu pri= javili za državljanstvo1 SHS in za sprojem v državno služba kot kontraktiialni uslužbcnci. Za dobo odpusta do vstopa v državno službo naj se jim priznajo tudi shižbeni prejemki. Volitev zastoprdkov učiteljstva. Odločno zahtevamo, da zastopniki uči« teljstvia ne pridejo v šolslke korpoTacije po pioložaju, temveč potom izvolitve od učiteljs stva, kalkor je fco predvideno za učiteljice. V oboe moramo zahtevati, da se naoelo de» mokratičnosti upošteva v večji rmeri nego je to v zaik'0'nskem projektu predvideno ter da se ne pospešuje umetno birokratizacija šol« ske uprave. Kadrski rok. Zaščita službenega rnusta ob priliki vrs nitve oziroma odsluženja kadrskega roka je premalo predvidena. Učitelji, 'ki morajo za« dostiti vojaški obveznosti, so itak že zapostav* ljeni za učiteljicami in vojaške službe opro« ščenimi učitelji, ker ne prejcmajo v tem času ne pllače in izgubc tudi služhema leta izia na« predovanje in pokojnino. Izi tega io.zira jim je zasigurati vsaj službeno mesto in zopetni spirejem v državno službo v veičji&m obsegu, kakor to predvideva čl. 116. projAta. Uprarviteljska funkoijsika doklada. Upraviteljska funkcijska doklada, pred« videna v čl. 129. projekta jc odločno pr&mala in zahtevamo najmanj 300 Din mcsečrno do 3 razredov ali oddelfeov in po 50 Din za vsak nadaljni razred ali oddelck. Doklada naj bo vštevna v penzijo in naj ;se oprostitcv raz« rednega potil-ca Lzivrši pri 10 razredih odnosno eddelkih. Sreski šolski nadzorniki. Za sreskega šolskega inadzornika naj pri« dejo predvsem v poštev aktivni osnovnošlo« _ki praktiki. Niti teoiretični študij na višji pcd. šoili, niti nadzornišlki izpit ni& moreta usposobiti dobrega nadzornika. Nadzorniška doklada mora znašati z ozi^ rom na važnost položaja in odgovornost me« sta najmanj 1000 Din mesečno in je 20% dodatek po projektu odl|očno nezadostien. Enako, kalkor upraviteljsiko fumkcijslkio dos klado, je treba tudi to dokladjo. vračunai;! v penzijo. (Čl. 133.). Oblastni šolski nadzorniki. Zahtevamo, da se jemljejo oblastni šols ski nadziorniki naček>ma le iz vrst sresikih šolslkih nadzornikov, ki imajo najmanj 5 let nadzorniske prakse. Z ozirom na važni&st in odgovornost položaja naj se jim odmieTl najmanj dokladio v izrmeiri 1500 iDin mesečno, ki ji- vračunljiva v penzijo. (Čl. 138. in 140.). * Podčrtavamo, da so to le nekatere nuj= nejše zahteve in perdlogi iz spomenicie Pov. UJU, ki jo je izdelala .anketa Pov. UJU — Ljubljana leta 1927. k tedanjemu projektu osnavnošolskega zaikona ¦ in te zahteve v in; ter.esu dobrega osnovnega šolstva ponovno podčrtavamo poleg drugih podrohnih za? htev, ki jih je Pov. UJU — Ljubljana pred= ložilo merodajnim faiktorjem k sedanjemu projektu osnovnošolsikega zakona.