87. številka
Maribor, dre 2. novembra 1915.
Letnik m
P.Sfi
fta®!
4^io leto
fNwmss»®®»« Sčevttls« — 10 vinarjev. —
• 5-
fetsitotS&F® In npravnlSàv»i Maribor
Mi» uHes. 8. - Tel«*®n It. 113. ‘BBBüHiiwiU—aaaa
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
E®
2 ursdr!S4v®nt se more vsak dan od 11.—13. ure depoMs«
Lahi izgubili ob Soči 150.000 mož.
^Basr	-^»ssama»
Od Tržiča do Tolmina napadalo 25 divizij ali 500.000 mož. — Topov je gromelo proti nam od 1500 do 2000. — Naša fronta proti Lahom nepremaknjena — Kragujevac zavzet. — Gornji
Milanovac zavzet. — Stik med našo in bolgarsko armado.
Najnovejše avstrijsko uradne poročilo
Uradno se razglaša:
Dunaj, dne 1. nov
Rusko bojišče.
Ob reki Szozari so odbile c. in kr. čete v hudem bojnem metežu sovražni ponočni napad. Na bojni črti ob reki Kormin smo odbili več hudih ponočnih napadov. Severno od Bieniave ob reki Strypi se razvijajo po odbitem napadu ponovni hudi boji. Na severno izhodnem bojišču znaša plen mesca oktobra pod c. in kr. vrhovnim poveljstvom stoječih armad 142 častnikov, 26.000 mož, 44 strojnih pušk, 1 top, 8 zrakoplove in več drugega vojnega gradiva.
Italijansko bojišče.
Dne 18. oktobra pričeti, dne 28. oktobra s svežimi četami ponovljeni tretji italijanski naval na našo primorsko bojno črto pričenja obnemagovati. Včeraj dne 31. oktobra je še sicer napravil sovražnik sunke z močnimi četami proti severnemu robu Dober-dolske gorske planote, proti več drugim mestom pa samo brezuspešne sunke z manjšimi četami. Toda sovražni napad ni več splošen. Čeprav bi utegnil boj še enkrat vsplamteti, je vendar od italijanske armadne uprave z velikimi besedami napovedana, na glavni bojni črti z najmanj 25 infanterijskimi divizijami poskušena sovražna ofenziva razbita ob nerazrešljivem zidu naših zmagoslavnih, zmagonosnih čet. Dobljena je za naše orožje dva tedna trajajoča bitka ob sočki bojni črti in naša črta je popolnoma ostala nespremenjena. Istotako so ostale trdno v oblasti naših junaških braniteljev na Tirolskem in Koroškem vse postojanke, kakor v pričetku vojske. S temi uspehi je naša oborožena sila vnovič dokazala, kako ničeve so zahteve naše nekdanje zaveznice po našem južno-zahod nem obmejnem ozemlju, k r je menil, da ga bo mogel z upadom v hrbet zavzeti na lahek način. V bojih v dragi polovici mesca oktobra je izgubil sovražnik najmanj 150.000 mož..
Srbsko bojišče.
Na ozemlju zahodno od velike Morave so dosegle zavezniške čete mestoma po hudih bojih zadnjih straž višine južno in južno izhodno od mest Gornji Milanovac in Kragujevac. Danes dne 1. novembra je zaplapolala med 7. in 8. uro predpoldne na arzenalu in na vojašnici v trdnjavi Kragujevac avstrijska in kmalu nato nemška zastava.
V kotu med rekama Morava in Rezava so po hudem boju zavzele nemške čete obvladujočo višino Trimunovo Brdo.
Bolgarske čete so ob cesti proti Paracinu zavzele višine zahodno od Planinice in v dolini Nižave višine zahodno od Bele-Palanke.
Dosedanji celokupni plen avstro ogrskih in nem ških čet generala pl. Kövessa znaša 20 častnikov in okrog 6600 mož, 32 topov, 9 strojnih pušk, čez 30 municijskih vozov, 1 žarkomel, veliko pušk in artilerijske municije ter zelo veliko infanterijske municije. Vrhutega je še bilo vplenjenih 45 starih ali razbitih topovskih cevi.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Höier,
podmarilaL
Najnovejše nemško uradno poročilo.
Rusko bojišče.
Berolin, 1. nov.
Armadna skupina generalnega feldmaršala pl. Hindenburga. Na obeh straneh železnice Tukum—Riga so naše čete z naskokom zavzele splošno črto Ragazem-Kemmern, zahodno od Schlock Jaunsena. Sovražni protisunki so bili odbiti.
Zahodno in jugozahodno od trdnjave Dvinsk so bili močni ruski napadi odbiti. Med jezeri Sven-ten in Ilsen je bil boj posebno srdit; traja na nekaterih mestih še naprej, Posamezni sovražni sunki severno od Drysviati-jezera so se istotako ponesrečili. Sovražnik je imel velike izgube. Pri kraju Olni jugozahodno od Rige smo prisilili ruski zrakoplov, da se je moral spustiti na tla. Voditelj in opazovalec v zrakoplovu sta ujeta.
Armadna skupina generalnega feldmaršala bavarskega princa Leopolda. Izhodno od mesta Baranoviči, je bil ruski ponočni napad v bojih z največje bližine odbit.
Armadna skupina generala pl. Linsingena. Položaj je v splošnem nespremenjen. Sovražni protisunek severno od Komarova je bil brez uspeha. Nemške čete armade grofa pl. Bottmerja so bile pri Siemikovcah ob Strypi, severno od Burkanova napadene in so še v boju s sovražnikom.
Balkansko bojišče.
Pri nadaljnem napadanju so naši zavzeli višine južno od Gornjega Milanovca. Sovražnik je v smeri proti Kragujevcu vržen čez ozemlje rek Pe-trovackar in Lepenica. Kragujevac je v nemških rokah. Izhodno od Morave so naši po žilavem odpore Srbov zavzeli postojanko Privunovo Brdo. Ujetih je bilo več sto Srbov.
Armada generala Bojadjeva je dne 30. oktobra
zasledovala sovražnika v bojih z zadnjimi stražami,
do splošne višinske črte Planinica (južno2ahodno
od Zaječarja) — Slatina (severozahodno od Knja-
ževca) — izhodno od Šurljig — zahodno od Bele
Palanke in izhodno od Vlasotincev.
■
* *
Število ujetnikov, ki so jih nemške čete v oktobru ujele na izhodu in plen je sledeč: Hinden-burgova skupina 98 častnikov, 14.483 mož, 40 strojnih pušk Skupina bavarskega princa Leopolda 32 častnikov, 4134 mož, 2 strojni puški. Linsin-genova skupina 56 častnikov, 8871 mož, 21 strojnih pušk. Bothmerjeva skupina 3 častnike, 1525 mož, 1 strojno puško. Mackensenova skupina 55 častnikov, 11937 mož, 23 topov (vštetih ni veliko : število najdenih starih topov) in 16 strojnih pušk. 5 Skupni plen: 244 častnikov, 40.949 mož ujetih, I uplenjenih 23 topov in 80 strojnih pušk.
Izročitev Kragujevca.
Iz vojnega časnikarskega stana se poroča z dne 1. nov.: Danes (1. nov.) zjutraj je odposlanstvo mestnih uradov iz Kragujevca prineslo poklo-
nilno adreso ter izročilo mesto. Istočasno je poročnik našega pešpolka št. 70 udrl v mesto in razvil na arzenalu in vojašnicah avstro-ogrsko zastavo. Pričakovalo se je, da bodo mesto izročili, ker so se že včeraj slišale razstrelbe utrdb, in so letalci poročali, da so čete odšle za srbsko fronto. Izguba Kragujevca je pač najboljši dokaz, da začne srbska moč razpadati.
Zasega krompirja in jajc v mariborskem okraju«
»Marburger Zeitung“ z dne 29. oktobra t. L je prinesla dve notici glede zasege ali zaplembe krompirja in jajc v mariborskem okrajnem glavarstvu. Vsebina teh notic in način, kako se ta zasega v omenjenem listu opisuje, ne odgovarja popolnonoma resničnim dejstvom.
Da se ta, za naše kmečko prebivalstvo v okraju prevažna zadeva natanko pojasni, smo se na pristojnem mestu icformirali in dobili sledeče popolnoma zanesljive podatke:
Ker se je opažalo, da se zadnji čas v ozemlju okrajnega glavarstva nakupujejo velike množine krompirja ter se iste izvažajo izven okraja in celo preko mej naše dežele, a v mestu Maribor in občinah v okraju, ki same premalo pridel: jo za svoje potrebe, pa sc čuti pomanjkanje krompirja in tudi jajc, je cesarsko 'namestništvo v Gradcu odredilo, da se ustavi izvažanje krompirja in jajc preko mej mariborskega političnega okraja.
Krompir in jajca se ne bodo rekvirirala, ampak lastniki zalog bodo enostavno pozvani, da prodajo svoje odvišne zaloge mestu Maribor, oziroma preskrbovalni komisiji za potrebne občine v okraju. Cela zadeva se bo sledeče izvršila: Žandarmerijske postaje v okrajnem glavarstvu so dobile nalog, da poizvedujejo v svojem okolišu, kateri posestniki imajo največ odvišnega krompirja. Ko bo okrajno glavarstvo dobilo to poročilo, bo naznanilo mestnemu svetu mariborskemu, na katere lastnike zalog (trgovce in posestnike) se naj mesto Maribor obrne radi nakupa krompirja. Mesto Maribor rabi namreč za preživljanje mestnega prebivalstva do nove žetve 300.000 kg (30 vagonov) krompirja. Ko bo ta množina dosežena, se bo cela odredba preklicala in krompir se bo smel izvažati tudi preko mej okraja. Pri nakupu krompirja za mesto Maribor pridejo v prvi vrsti v poštev občine na Dravskem polju: Hoče, Bohova, Zrkovci, Dogoše, Rogoza, Dobrovci itd., druge pa le, kolikor bo kazala potreba.
Kdor bo krompir prostovoljno, na poziv okrajnega glavarstva ali mestnega sveta mariborskega prodal mestu, bo dobil izkupiček takoj izplačan. Kdor pa tega ne bo hotel storiti in se ga bo moralo k temu prisiliti, ne bo dobil krompirja takoj izplačanega, ampak bo cena nižje kot za prostovoljno oddani krompir, ter jo bo določila še le pozneje namestnija po svojih strokovnjakih. Splošne bodo veljale za prostovoljno oddani krompir sledeče prevzemne cene: Za velike množine t. j. od 1000 naprej 11 K 100 kg, pod 1000 kg pa do 13 K. Ceno bodo določevali posebej določeni
strokovnjaki in se bodo pri tem ravnali po kakovosti krompirja.
V okraju samem je prodajanje in prevažanje krompirja z vozovi ali v posodi popolnoma prosto; edino za prevažanje po železnici po okraju je treba prevoznega dovoljenja okrajnega glavarstva. Iz okraja ven pa se ne sme izvažati ne z vozovi, ne z železnico ali na kak drugi način. Krompir za testne potrebe prebivalstva v domači ali laki drugi občini v okraju se sme prosto prodajati; izvzet je edino tisti krompir, k iteri bo že namenjen ali določen za mesto in občine, ki imajo premalo lastnih zalog.
Dovoljenje za izvažanje se bo dobilo edino v izvanrednih slučajih. Za taka dovoljenja se je obračati na okrajno glavarstvo, ki se bo sporazumelo z mariborskim magistratom.
Glede jajc, ki so tudi zaplenjena na korist mesta Maribor, se nam je nagiašalo, da bo prosti promet po okraju dovoljen tako kot pri krompirju, a bodo morali trgovci z jajci ista nakupovati v prvi vrsti za potrebe mesta Maribor in šele tedaj, če bo mestna potrebščina krita, se bo dovolilo ista izvažati tudi izven okraja. Zasedaj se je že posrečilo pri velikih trgovcih zaseči nad 30.000 komadov jajc. Nakupna cena znaša 12 vin. za komi 1 Pozneje se bo ista določevala po časovnih cenah, kajti že sedaj nastavljena bo težko odgovarjala produkcijskim stroškom.
Županstva in žandar meri j ska poveljstva bodo dobila potrebna navodila o celi zadevi. Ako bi magistrat ali njegovi uslužbenci delali kakšnesibodi težave kmetom, naj se nam to nemudoma naznani, da bomo kmetom izposlovali odpomoč.
To so v glavnem podatki, katere smo dobili na verodostojnem mestu in ki veljajo le za mariborsko okrajno glavarstvo.
*
* *
K temu dostavljamo:
1.	Ljudstvo naj se nikar ne vznemirja, ker zasega krompirja se ni izvršila ne po vojaški oblasti in ne po vojno žitno prometnem zavodu, ampak samo začasno, da bo mesto Maribor ter občine Studenci, Pobre je itd. s nakupom krompirja pokrilo svoje potrebe. Trgovanje m* d prebivalstvom in trgovci (zadrugami) pi celem glavarstvu Maribor (sodni okraji Maribor levi in desni breg, Sv. Lenart in Slov. Bistrica) se lahko vrši neovi-virano naprej.
2.	Kaznovan nihče ne bo, ampak se mu bo, ako je bil pozvan in ne bi hotel odvisnega krompirja ali jdjc oddali, odvzela prisilnim potom in za nižjo ceno. Dokler n so pozvan, smejo posestniki krompir in jajca prodajati na sejmih in pri trgovcih nemoteno naprej.
3.	Krompirja, ki ga robiš za prehrano družine, krmljenje živine ter za seme, ti ne sme nihče odvzeti.
4.	Občinski predstojniki, ki so preračunali, da je v občini za po rebe domačega prebivalstva premalo ali pa nič odvisnega krompirja, naj to takoj naznanijo okrajnemu glavarstvu.
5.	Kako bo oddajalo mesto Maribor krompir in jajca, še sedaj ni natanko določeno.
Upamo, da bo okrajno glavarstvo skrbelo, da se bodo pravice našega kmečkeg ljudstva na vsak način varovale in da uradniki mestnega sveta ne bodo smeli na deželi po svoje postopati.
BoiiarstiD-SFbsbo bojišče.
Dogodek velike važnosti je, da je Kragu evac v naših rokah Srbi ga niso branili, ampak ga izročili. To |e znamenje, dr se izogibajo glavni n odločilni bitki. Odločilne bitke sploh ne bodo sprejeli ali pa na drugem torišču, nekateri mislijo na črti Čačak—Mitrovica—Prišti ia.
Bolgari stojijo pred niškimi utrdb mi. Bržkone bodo Srb tudi Niš le teko dolgo držali, ca se umaknejo a druge postojanke.
Stik med našo in boga ko armad*.
Posebni poročevalec »Kölnische Zeitung« poroča iz glavnega stana armade generala pl. Gall-witza 27. t. m.: Snoči so se v gorskem svetu pri Dobri vodi, po katerem zvezne avstro-ogrske čete krepko napadajo, odkar so prestopile Donavo pri Oršovi, trije častniki in 25 mož bolgarskega poiz-
vedovalnega oddelka sešli s prednjo stražo naših čet. Bolgare so povedli še isti večer k najvišjemu poveljniku, kjer so bili pozdravljeni in sprejeti z ve ikanskim navdušenjem. Severoizhodno Brze Palanke ste se s-ečali zvezni armadi in sicer med tem mestom in majhno vasjo Milutinoveem, ki leži ob cesti, ki, vijoč se skozi gorski svet, vodi proti južnemu kolenu Donave. Izpolnil se je trenutek svetovnozgodovinskega pomena. V srbskem utrjenem mestu KI tdovem je prišlo nato tekom večera, noči iti današnjega dne do velikega pobratimskega slavja med zavezniki. Na vest o stiku med obema armadama je pohitel davi poveljnik v ozemlju Dobre vode borečih se čet v Kiadovo, da pozdravi pripadnike bolgarske armade.
Bolgari osvobodili avstrijske ujetnike.
Pri svojem prodiranju v Macedoniji, so bolgarske čete, v mnogih krajih osvobodile avstrijske vojne ujetnike, katerih niso mogli Srbi pravočasno sp aviti naprej. Osvobojeni Avstrijci so že na potu v Sofijo.
G neral Dimitrte ié, poveljnik b dgarske timoške armade.
Iz Aten se poroča, da Srbe zelo skrbi spopad srbskih čet z bolgarskimi ob reki Timok, kajti bolgarskim četam poveljuje general Dimitriev č, katerega nazivajo zaradi njegove visoke rasti za »svinčnik«. General Dimitrievič je organ zator bolgarskih komitašev ter je svoj čas prepotoval, preoblečen kot navaden kmet, celo Macedonijo. Zaradi bolezni se ni mogel udeležiti nobene balkanske vojske, sedaj pa poveljuje bolgarski armadi s trdnim prepričanjem, da bo zmagovalec.
Dogovor med Grško in Bolgarijo.
V nadaljnjih pogajanjih z Bolgarijo se je dosegel sporazum v sledečih glavnih točkah :	1. Ob
grško-bolgarsks meji se ohrani nepristransko ozemlje. Tam ne sme biti nobenih čet. 2. Ob grško-srbski meji se določi vojno ozemlje. 3. Grška bo vnovič protestirala proti izkrcavanju sporazumnih čet na grškem ozemlju. 4. Grška izjavi, da ostane nevtralna. 5. Zagotovi se dosedanji obseg Grške, ki dobi kot odškodnino nekaj ozemlja.
I Grki nakupu.im'■»	B (gor-
skem Žfr».
Bolgarski brzojavni poročevalni urad j vlja dne
25.	oktobra:
Grška vlada je naročila komisiji, katera sestoji I iz sekcijskega načelnika v prometnem ministrstvu, j Jurija Bajucasa, oddelnega pod načelnika narodne j banke Sotririosa Vanakopouiosa in tajnika v zuna-! njem ministrstvu Adre Delusosa. naj se poda v Sofijo, da nakupi na račun grške vlade v Bolgariji žita. Komisija ima tudi vse potrebno glede transporta žita v Grčijo urediti. Člani komisije so že došli v Sofijo.
To je ugodno znamenje za prijateljske razmere med obema državama.
Kralj K nst.'«ntif o stoji putiki.
Londonski Reuterjev urad poroča: Grški kralj Konstantin je izjavil zastopniku ameriške »Associated Press« : Grška ima svoj meč le rahlo v nožnici. Ona ne ogroža nikogar, toda nikdar ne bo trpela, da bi se odi rali dogodk , ki bi ogrožali integriteto naroda ali svobodo države. Moja dolžnost je, da obvarujem državo pred poginom, kateremu bi mogla zapasti, ako se udeleži vojne. Vse hočem storiti, da preprečim to nevarnost.
Cip r,- D tede ez m južna Albanija
»Frankfurter Zeitung« poroča, da je Anglija sporazumno z Italijo obljubila Grčiji po eg Cipra tu i otoke Dodekaneza in južno Albanijo, ako se p i-druži četverosporazumu. určija pa je tudi to ponudbo odklonila.
Ta vest sicer ni uradno potrjena, a če je resnična, svedoči, da je Grčija četverosporazumu popolnoma hrbet obrnila.
Srbija bi se že rada pogajala.
Pariški listi so dobili dne 2 S. oktobra sledeče poročilo :
V Grčijo je došlo vprašanje Srbije, ali bi hotelo grško ministrstvo posredovati pri Avstrij >, Nemčiji in Bolgariji, da bi se počelo z mirovnimi pogajanji.
Uradno še ta vest ni potrjena.
Bolgari potopili dve ruski ladji.
Iz Sofije se dne 27. oktobra uradno poroča:
Danes zjutraj je rusko vojno brodovje obstreljevalo Varno. Bolgarske obrežne baterije so odgovarjale. Dve ruski ladji razreda »Tri Sviaty eij t« ste bili po granatah ali torpedih zadeti. Druge ladje so se umaknile. Podmorski čolni so jih zasledovali. Žrtev obstreljevanja so bde nekatere civilne osebe. Škoda je v vojaškem oziru zelo ma hna
Sumi Marica, okrvavljena. . .
Bolgarska narodna pesem »Šumi Marica, okrvavljena« je tudi med Slovenci dobro znana. Nastala je v bojih za svobodo Bolgarije in sicer v taboru bolgarskih legionarjev v Ploečiju na Rumunskem. V tem taboru je živel pesnik Cintulov, ki jo je zložil Melodija se naslanja na nemško » Wenn die Soldaten aus der Stadt marschieren», Pesem seje naglo udomačila po celem Bolgarskem.
Bakreni rudniki
Bolgarija ima bogate bakrene rudnike, v katerih se je dosedaj malo kopalo, komaj 70.000 ton na leto. Razven tega ima Bolgarija tudi mnogo svinca in cinka. Največja bakrena ruda se nahaja v zahodni Bolgariji v Vrači. Na leto daje okoli 5000 ton bakra. V Bolgariji se nahajajo še tudi velike zaloge starega bakra. Tudi v Srbiji se nahajajo bakreni rudniki. Enega pri Zaječarju so Bolgari že zavzeli, Daje na lem 7000 ton bakra Tudi pri Majdapeku in Šabacu so bakreni rudniki, katere so naše čete že zasedle. Turčija poseduje v Mali Aziji obilo bakra. Največja rudnika se nahajata v Arghanu-Ma enu pri izviru Tigra. Da je v orientu dovolj bakra, kaže običaj ondotnih narodov, da ljubijo posebno bakreno posodo.
Ako se doseže zveza z Bolgarijo, smo premagali bakreno vprašanje.
SvstrllsHQ-sÉsiio bojišče.
Dospeli smo južno od Valjeva do kraja Raža-na, južno od Obrenovca do Gornjega Milanovca, južno od Belgrada do Kragujevca, v d lini Morave pa se armada generala Gallwitza polagoma bliža isti črti. Gornji Miianovac in Kragujevac je v naših rokah.
Pri Višegradu so naše čete dospele na srbska tla.
Kragujev ac.
Iz Sofije se dne 29. okt. poroča: Zadnjo srbsko trdnjavo Kragujevac je civilno prebivalstvo že zapustilo. Srbi izgube s to trdnjavo svojo edino raunicijsko tovarno, svoje zaloge in velik de! vojne opreme. Južno in jugozahodno od mesta je n prestopno močvirje, ki izključuje od oz vojnega materijala. Armade osrednj h velesil imajo še samo en dnevni marš do Kragujevca.
Srbi spravljajo iz Kragujevca zaloge urožja
I; Londona se poroča: Spravljanje velikih zalog orožja iz Kragujevca dela Srbom velike težko-če. Avstrijska armada je oddaljena od trdnjave le kakih 10 kilometrov. Iz Soluna se pa poroča, da so Bolgari uspešno obstreljevali vlak, ki je vozil proti Bitolju. Vlak je vozil v Grčijo del srbskega državnega zaklada.
Gornji Milanovac naš,
Čete generala pl. Kövesa, ki so prodirale južno od Valjeva, so dne 31. oktobra zavzele mesto Gornji Milanovac, ki leži zahodno od Kragujevca.
Laži o naših izgubah.
Švicarska »Tribune de Geneve «, ki skozi celo vojsko opravlja službo obrekovalca nasproti Avstriji, se tudi zadnji čas odlikuje po svojih lažnjivih telegramih iz Ljubljane in Inomosta, ki so seveda vsi narejeni v Ženevi. Najnovejše njeno zlotvorstvo je telegram iz Dunaja, da smo imeli ob donavski fronti mi in Nemci 53.000 izgub, na drugih srbskih frontah 32.000 mož in Bolgari da so izgubili
19.000	mož.
Srbi dobivajo živila preko Crnegore.
Pariški »Temps« poroča iz Cetinja: Za srbsko armado se bo odslej pošiljal živež preko Cme-
gore. _
Švicarski listi dostavljajo, da je Srbija sedaj oj zahoda, severa, izhoda in jugoizhoda odrezana od sveta; edino proti jugozahodu t. j. ob Albaniji in Črnigori ji je še pot za silo prosta.
Italija se boji za črnogorski Lovčen
m
»Petit Parisien« poroča, da bi se bila Italija pridružila ekspediciji v Solun, ako bi bile razmere to dovolile, ali Iialija je že mesece in mesece pripravljala ofenzivo na avstrijski fronti, kakor jo je javnost zahtevala. Ta ofenziva razbremenuje Srbijo posredno, ker so morali Avstrijci poslati čete proti Italiji, ali Italija ne misli, da je storila že vse za triumf četverozveze s to ofenzivo. Ni treba misliti, da bo Italija mirno gledala, ako bodo Avstrijci prodirali proti L o v č e n u, ki prev aduje Kotor. Ko bo italijanska ofenziva končana, bo Italija že vedela, katero karto jej je treba izigrati, ali za sedaj treba umeti, da se mora čakati.
flvsfrijsiia-ifalpsiio bojišče.
D našnje uradno poročilo je razveselj vo, obenem pa nas napolnjuje z občudovanjem do našega v oj a tva. Na glavni fronti, to je med Tržič m in Tol® noni je razpostav 1 sovražnik 25 divizij, skupaj približno 500.000 mož. Tretjina teh mož leži mrtva pred našimi jarki, najmanj 150,000 mož.
Število nasprotnih topov je bilo tokr t 1500 do 2000. Govorijo : da Italjan ne bo tako hitro zopet začel z ofenzivo. Torej bomo imeli tudi na laski fronti za delj časa razmeroma mir.
B >ji na Tirolskem
O bojih na Tirolskem poroča »Pester Lloyd« :
Položaj v obmejnem kosu med Marmolato in Monte Pianom se zdi na prvi pogled nekoliko zamotan. Pojasni pa nam ga posebnost gorske vojne, ki večkrat ustvarja take »nemogoče« situacije.
Dejstvo je, da se je Italijanom posrečilo, da so tekom petih mescev v tem gorskem predelu nekoliko napredovali. Dejstvo je dalje, da so ti uspehi deloma zelo odlični planinski čini.
Če se pa dela presojajo po tem, koliko je sovražnik tu faktično pridobil na prostoru, potem se nam pokažejo kot prav borno neznatna. V smeri čez Gortino so Italijani vsekakor dospeli kakih 15 km čez mejo.. V ozemlju Tremassi pa stoje le približno 10 km globoko na naših tleh, dočim se gibljejo njihovi boji pri Col di Lana še vedno tesno ob naši meji.
In to je ves — zares manj nego skromen uspeh petmesečnih, nad vse žrtvovalnih napadov.
Hudi boji v Dolomitih
Na fronti v Dolomitih se je, kakor pravi naše uradno poročilo z dne 30. oktobra vsled njegove desetkratne prarooči posrečilo vdreti v prednje jarke naših postojank na višini Col di Lana. Vojni poročevalci pravijo, da zasedenje teh jarkov nima bogve kakega posebnega pomena.
Boji za Gorico.
Iz Gorice se poroča:
Danes je ljut topovski boj nekoliko ponehal. A boj okoli Gorice traja dalje z nezmanjšano silo. Tuljenje in udarjanje težkih granat, razpokavanje šrapnelov, bobnenje ročnih granat in prasketanje pušk pošilja v mesto strašen odmev strašne bitke. Goričani smo čudno mirni: tako dobro poznamo naše vrle junake, tako brezpogojno jim zaupamo, da se niti za hib ne bojimo, da bi Lah udrl v mesto. Tolikokrat nam je že naznanil svoj prihod, tolikokrat nam je že zaklical: »Na svidenje!«, da nas še tako besno bombardiranje, še tako ljuti napadi z devetkratno premočjo, kakor jih naši vojaki niso doživeli niti v Srbiji, niti v Rusiji, še bolj u-trdi v našem zaupanju:	»Izdajica, Gorice ne boš
imel ne sedaj, ne nikdar!
Gorica je v Parizu padla.
Poročevalci pariških listov so v četrtek javili Parižanom, da je Gorica neposredno pred padcem. Vest je zelo . plivala na brzojavni promet. Tem večje je bilo presenečenje in padanje kurza, ko se ie na večer pokazalo, da je vest prerana.
Barzilai v Benetkah.
Minister »neodrešenih dežel« Barzilai se nahaja v Benetkah in si ogleduje, kaj so napravili tam napadi našega zračnega brodovja. Barzilai je že nestrpen, ker toliko časa stoji zaman ob soški fronti in ne o ore v Gorico, da bi prinesel prebivalstvu pozdrav italijanske vlade, zato je šel v Benetke, da bo tam tolažil pr bivalstvo, ki se boji novih napadov s strani naših zrakoplovov.
Italijanski brzojavni tn telefonski promet za 36 nr
ustavljen.
Italijanska cenzura je ustavila za 38 ar brzojavni in telefonski promet da tako ni mogoče izvedeti števila žrtev z bojišč.
Uničeni laški polki.
Sedanji boji na soški fronti trajajo od 18. okt. dalje. Najhujše je bilo zadnje dni prejšnjega tedna.
Uničeni so popolnoma laški regimenti št. 28, 33 in 34. Regiment 80 je bü v rezervi. Vprašalo se je Dalmatinca, kako so mogli naprej. Odgovoril mi je:	»Što češ gospodine, nasadil se® Italijana na
bajonet in ga vrgel v stran kao gnoj.« Živeli avstrijski junaki!
Dol---vanje t h j ntkih cast t il tip v.
Večjo sposobnost kakor na fronti kažejo italijanski častniki za fronto V Alex mdriji v Piemontu' so zat rli podpolkovnika Avgusta Mcnsachi in ma jorja Ginsepaeja Faccenda, ker sta poneverila 138.000 lir.
Zborovanje s cijal stow Rimu
Vodstvo italijanske socialistične stranke je sklicalo na 27. m 28. oktobra veliko socijalistično konferenco v Rim. Razpravljalo se bo o težkih gospo darskih razmerah države in o sklicanju parlamenta. Oklic za to konferenco so priobčili vsi socijaiističrvi listi z opombo, da hoče" stranka uvesti velikopotezno akcijo prot vladi in zato pričakuje obilne udeležbe.
Nova r-isk> fend va?
»Times« poročajo z ruskega glavnega stana: Ruski generalni štab izjavlja, da je kriza ruskega orožja radi neprestanega sovražnega napadanja na fronti dolgi 700 milj, od maja do oktobra za Ruse ugodno končala. Ruska armada je baje neutrujena in je opirajoč na središče države, pripravljena pričeti z novo ofenzivo.
Car na v oh ajski fronti.
Car Nikolaj je odpotoval 24. t. m. v sprem-
stvu velikega k eza prestolonaslednika iz glavnega stana na južno fronto.
HfüMancosho tepe.
Skupne angleške izgube.
Iz Londona se uradno poroča, da znašajo skupne angleške izgube na vseh frontah v sedanji vojski 493.294 mož, od teh 101,652 mrtvih, 317.456 ranjenih in 74.177 pogrešanih.
Angleški kralj ponesrečil
Ko je dne 29. oktobra zjutraj angleški kralj obiskal čete na fronti, se je radi preglasnih hura klicev splašil kraljev konj. Kralj je padel s konja in se je težko poškodoval. Pretresel sije tudi možgane. Nizozemski listi pa poročajo, da se je konj splašil, ker je v bližini razpočila granata. Kralja so prenesli v postelj.
Mirovna pogajanja med Nemčijo in Anglijo?
Poslanec Bryce je v zbornici vprašal vlado, ali so se od neodgovornih oseb vršila v Londonu in Parizu pogajanja zaradi. skorajšnjega miru, in ali je iz istega razloga uradni zastopnik neke nepristranske države vprašal angleško vlado, ali še vedno vstraja pri svojem stališču, ki ga je izrazil ministrski predsednik, da bo Anglija še le tedaj, ko zmaga, in samo v zvezi s svojimi zavezniki sklepala mir.
Lloyd George je odgovoril, da angleška vlada vstraja na izjavah svojega ministrskega predsednika. Ali pa so se vršila ona pogajanja, o tem se minister ni izrazil. Zaradi tega m i klju-čeno, da je nekaj resnice na Brycovih odkritjih.
Portugalske čete za Gibraltar?
Iz Rima brzojavljajo, da je angleška vlada naprosila Portugalsko, naj prepusti portugalske čete za obrambo Gibraltarja, da bo Angleška svoje tamošnje čete lahko porabila drugod.
Novi tarski zunanji mi ist er
Turški minister zananjih zadev veliki vezir princ Said Halim je odložil svoje mesto. Za novega zunanjega ministra je imenovan dosedanji redsednsk turške zbornice Haiil bej.
Velik angleški parnik se potopil.
V bližini zaliva Tsagesi (vhod v Solunski zaliv) je dne 23. oktoi ra nemški torpedni čoln potopil angleški parnik »Mareihi«, na kate emjebi o 1000 angleških vojakov namenjenih za S rnjo. 20 bolniških strežnikov, 12 zdravnikov m 500 mul, kakor tudi velika množina streliva za Solun. Rešilo se je samo 82 mož. Parnik sta spremljala blizu do kraja nesreče dva torpedna rušilca.
Politične vesti«
Ogrnki džavni zbor se bo sklical za dne 25, novembra k zimskemu zasedanju.
Veleizdajnlška sodna ob a n ava Bmji-Luki se prične 3. novembra, in sicer proti 156 obtožencem iz vseh slojev Bosne in Hercegovine, Med obtoženci se n haja tu i 18 po ■ pov. Obtoženi so, d so ili ali v direktni zvezi s srbskim zloglasnim društvom »Narodna Obrana« ali pa so delovali v srbskih bosanskih društvih »Prosvjeta« in »Srbski Sokol«. Državno pravdništvo zahteva za vse obtožene smrtno kazen na vešala, razen za one, ki so stari pod 20 let.
Češka gimnazija na Dunaju, Dunajska občina je dala zapreti češko zasebno gimnazijo na Dunaju, ki je bila ustanovljena pred dvema letoma.
nevarnosti in more refe veti redno vsak das s’toje agende
Vsegermanska zveza. Iz Švedske je prišel klic na vse Germane sveta, naj se združijo v »Vse-germanski zvezi«. Ta zveza že z oklici vrši živahno propagando na Švedskem, v Nemčiji, na Nizozemskem, Danskem, v Avstriji in v Švici. In kaj bodo napravili z Angleži, ki so tudi Germani.
Novo francttsk» miisissrstro, Prejšnje je francosko ministrstvo radi nesoglasij in raznih očitkov napram posameznim ministrom, odstopilo. Novo ministrstvo je zopet sestavil Briand in je sledeče sestavljeno:	Viviani pravosodje in narodno gospo-
darstvo; general Gallieni vojsko; kontreadmiral La-cace mornarico ; Maloy notranje zadeve ; Ribot finance ; Melme poljedelstvo ; Sembat javna dela ; Clementel trgovino; Doumergne kolonije; Painleve poduk, iznajdbe in deželno brambo.
Angles! se ženijo. Značilno je, kako se skušajo Angleži odtegniti vojaški dolžnosti. Na Angleškem namreč velja pravilo, da se vzamejo v vojake samo neoženjeni moški. Da bi se mogli izmuzniti vojaški suknji, Angleži sedaj z veliko naglico smukajo v zakonski jarem, drugi pa se zopet selijo v Ameriko in druge dežele. Samo v Londonu, v južno-zahodnem delu mesta, kjer je prebivalstvo najbolj gosto naseljeno se je v zadnjih treh mescih sklenilo za 50 odstotkov več zakonov kot druga leta.
Raznoterosti.
Novi vpoklici črnovejiiikov. Domobransko ni-nisterstvo razglaša, da so poklicani pod orožje na 16. novembra 1.1. tisti črnovojniki, ki so bili pri ponovnem prebiranju spoznam za orožje sposobni in sicer letniki 1873 do vštevšega letnika 1877, nadalje letniki 1891, 1895 in 1896, črnovojniki, ki bodo pri prebiranju do 16. novembra 1915 spoznani za sposobne ter letniki 1875, 1876, 1877, 1891 in 1895, če že niso pod orožjem, ali pa, če so bili odpuščeni na določeno ali nedoločeno dobo.
Dr. Opeka — šolski nadzornik. Cesar je imenoval profesorja na državni realki v Ljubljani dr. modr. in bogosl. Mihaela Opeko za deželnega šolskega nadzornika.
Cerkvene vesti s Koroškega. Prestavljen je gosp. Viktor Ruprecht, upravitelj v Št. Tomažu pri Celovcu, v Brezo ob Vrbskem jezeru. Sopro-vizura župnije Št, Jakob ob cesti je podeljena gospodu dr. Janezu Amejcu. Zbolel je gosp. Leopold Kasl, župnik v Brezi. Želimo mu iz srca, da kmalu okre\ a.
Gosp. Gabrijel MUjeen rez poročnik 2. bosansko-hercegovskega pešpolka je dobil odlikovanje Signum laudis.
Odiikovaai živino!dravnik Črnovojniški živi-nozdravnik Peter Škofič pri 22. domobranskem polku je odlikovan z zlatim zaslužnim križcem.
Tretje odiikoyanje je prejel vrli slovenski junak štabni dragonski stražmojster Vinko P o -1 a k Prejel je svetinjo I. razreda. Pripel mu jo je njegov brat, ko je bil odlikovanec na dopustu. Nahaja se že od začetka vojske na Rusko-Poljskem. Odlikovanec ima že tudi srebrno svetinjo II. raz. ter bronasto.
Zaaai goriški slikar J. Špacapan, ki je bil naš najboljši ornamentist, je padel na tirolskem bojišču: * Grobovi tulijo...« — Blag mu spomin!
France Belika, sotrudnik »Dom in Sveta«, je bil težko obolel na pljučnem katarju, a že okreva. Mlademu, mnogoobetajočemu pesniku želimo iz srca skorajšnje popolno ozdravljenje!
Nesrečna smrt duhovnika. Iz Solkana se piše dne 26, t. m. : Sinoči sem dobil sledeče telefonano poročilo:	Danes, dne 25. oktobra, ob pol 12. uri
dopoldne, je umrl č. g. Alojzij Čubej, kurat v Batah; zadet je bil iz zrakoplova od laške granate. Pogreb bo v sredo ob šesti uri zjutraj. Danes sem privatno izvedel, da je ranjki gospod stal pred župniščem in opazoval zrakoplov. Prišla je takoj kazen. V petih minutah je bil mrtev. Porodil se je dne 21. maja 1874, v msšnika je bil posvečen dne 11. oktobra 1896. Bil je kaplan v Kobaridu, zatem vikar na Trnovem pri Kobaridu in zadnja leta kurat v Batah. — Bil je učen mož in blagega značaja.
Goriški b»g®slevci bodo pričeli svoje študije v Zatičini na Dolenjskem po Vseh svetih.
Bivii tržaški namestnik princ Konrad Hohenlvhe, ki služi v «mudi, se je nahajal v Pasteuerjsvem zavodu na Dunaju, ker ga je na severnem bojišču vgrisnii neki »umljiv pes. Princ je po najnovejših poročilih izven vsake
v urasta kot : predsednik aajviSjega računskega dvora.
Admiral Anton Hans je bil od cesarja odlikovan z zaslužno zvezdo Rdečega križa z vojno dekoracijo.
V.ital!jamskem ujetništvu je umrl enoletni prostovoljec Mirko Mihelič, doma od Sv. Jurija na Ščavnici, abiturijent prve državne gimnazije v Ljubljani. Umrl je v Monreale, blizu Palerma, na otoku Siciliji.
Žrebanje efektne loterije „Slov. Straže“. Glavni dobitek v vrednosti 5000 K je zadela srečka št. 57.361 (zadel ga je, kakor poroča »Slovenec«, ljubljanski trgovec Fr. Korenčan); vrednost 1000 K srečka št. 29.728; vrednost 500 K srečka št. 65.689; vrednost 300 K srečka št. 76.739; vrednost 200 K srečka št. 91.787.
Vojaški kurat umiri. V fcolaišnici Stainhcf pri Dunaju je dne 21. oktobra muri po daljšem težkem trpljenju v junaški potrpežijivesti vojni kurat Jožef Forbah. Rajni je bil kaplan v Dornbirns na Predarlskem in se je ob začetku vojske prostovoljno oglasil za vojno službo. Deloval je na ruskem in italijanskem bojiSČu. Radi prenapetosti v vojnem dušnem dastlrstvu si je g. Forbah nakopal mučno srčno bolezen, kateri je tudi podlegel. Umrli je bil odlikovan z duhovniškim zaslužnim križcem.
Rekvizicija fižola, Kranjski deželni odbor je brzojavno prosil ministrstvo, da se naj vsaj najmanjšim posestnikom pusti fižol, ki so ga pridelali, za lastno potrebo. Dne 21. oktobra je dobil deželni glavar dr. Šušteršič obvestilo, da je ministrstvo notranjih zadev ukazalo, da tistim pridelovalcem, ki fižola ali drugih stročnic nimajo več kot ga rabijo za lastno potrebo, nič ne odvzame. Še le ko se bo izvršilo ugotovitev zalog, se bodo tozadevno izdale morebitne nadaljne odredbe. Komi-sionarji in nakupovalne podružnice vojnožitnega zavoda so vsled ministrskega ukaza dobila potrebna navodila.
Fizèi in koruia. Glede rekviriranja ali nakupovanja fižola in koruze po komisijonarjih vojno-žitno prometnega zavoda smo iz zanesljivega vira izvedeli sledeče: Nekateri komisionarji nameravajo zahtevati fižol le pri tistih posestnikih, ki imajo več kot 100 kg fižola. Posebno pa se bo oziralo tudi na tiste, ki nimajo drugega žita. Koruza se bo tudi morala v kratkem oddati in sicer ali zlu-ščena in posušena za 26 K 100 kg, ali pa v strokih (nezluščena) 18 K. Cena za koruzo pa še ni popolnoma trdno določena, ampak se bo še najbrž zvišala. Glede ječmena zastopajo nekateri komisi-jonarji stališče, da se tistim posestnikom in drugim slojem, ki imajo le majhne množine ječmena in sploh nimajo drugega zrnja za kruh, pusti ječmen za mletev.
Zaplemba žita na Ogrskem. Ogrski listi poročajo, da je vlada zaplenila vse žito na Ogrskem. Rekvizicija žita se začne dne 2. novembra. Cene za zaplenjeno žito bodo določene dvakrat mesečno.
Neobdelana zemljišča. Dne 21. oktobra je izšla ministrska odredba, ki določa, da se cesarska odredba z dne 10. oktobra 1914, po kateri se morajo neobdelana zemljišča do določenega roka gotovo obdelati, podaljša za 1. 1916. Cesarska naredba določa, da mora občina ali žetvena komisija opozoriti posestnike, da moraj© vso zemljo, ki je določena za Djive, vsaj do 15. aprila pripraviti za posetev ali pa če jim radi nastalih razmer (pomanjkanje delavskih moči, živine itd.) to ni mogoče, pri politični oblasti zaprositi za podaljšanje tega roka. Ako se določeni rok ne drži, ima eb-č:na, oziroma žetvena komisija pravico dotično neobdelano zemljo oddati kaki tretji osebi, da jo obdela. Ta tretja oseba sme dotično zemljo do 15. oktobra nemoteno uporabljati. Pridelek je popolna lastnina tistega, ki je zemljo obdelal.
V Nemčiji se pivo vnovič podraži. Zveza nemških pivovarnarjev je sklenila, da vnovič zviša cene za pivo in sicer za 5 mark za hektoliter. V letošnjem letu so poskočile cene za pivo v Nemčiji od 20 na 33 mark za hektoliter.
Svarilo pred nakupovanjem rižeyih otrobov. Ker prodajajo in priporočajo nekatere trgovske tvrdke odpadke riža, takozvane riževe otrobe, svari trgovsko ministrstvo pred nakupovanjem tega blaga kot krmilo za živino, ker vsebuje le bore malo krmilnih snovi.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu se je v zadnjih dneh poprodalo oziroma pokupilo tudi nekaj tujega, zlasti štajerskega hmelja za ceno 60— 70 kron za 50 kilogramov, Vzrok, zakaj je bilo dosedaj povpraševanje po tujem hmelju na hmelj-skem trgu v Žatcu tako malenkostno, je pač ta,
ker je dosedaj primanjkovalo železniških vozov za prevažanje hmelja.
Maksimalne cene za drva so naenkrat odpravljene.
Zajčje, mačje in kunce ve kože za vojaštvo. Vojaštvo, posebno ono na fronti -e mora letos do dobra pripravili za zimo s toplimi obla-čifi, da ne bo trpalo mrazu. Vojaška uprava zbira v to s vrbo zajčje, mačje in kur če ve kože. Prijatelji naših požrtvovalnih junakov se prosijo, da oddajo take kože vojaštvu in sicer na vojno oskrbovalni urad v vojnem ministrstvu na Dunaju.
Za iiudeèì Križ so darovali: Zemljič Treza K 5'—; Ribič Ignacij K 3 —; Rozman Jožef K 2 — ; Stern Jurij mesto venca na grob g. S. Steg-, nar K 10-—. Hvala!
Občinski lov y Dr van ji. Dne 11. novembra 1915. ob 11-tih dopoldne v občinski pisarni pri Sv. Lanartu v Slov. gor. se vrši javna dražba občinskega lova Drvanje za čas do 30. junija 1916.
Vojna je zdravim:a. Nervoznost je bila zadaja desetletja splošna bolezen človeštva. Ko'ifco so imeli posla ž njo razni zdravniki in razne kopelji! Tudi časniki so precej zaslužili, ko so priporočali po mseratih čudovito hvaljena, a večinoma breuzpešna sredstva zoper nervoznost. Marsikdo je mislil, da se bode ta bolezen vsled evropske vojne Se pomnožila in da bodo vojaki vsled večmesečnega bivanja v strelskih jarkih in strašnega bučanja topov postali vsi nervozni. Medieinci so že za pojave nervoznosti j imeli pripravljen nov izraz, „vojna nervoza*. Prišli so pa do prepričanja, d® se v vojski nervoznost ne množi, marveč le odpravlja. Stroga disciplina v vojni in red v vojaškem življenju blagodejno upliva na živce. Pod močnimi vtisi se razrovani živci spravijo v red. Med skakanjem granat in sikanjem Srapnelov nevrasteniki pozabijo na svojo bolezen. To velja tudi za nevrastenične dame, ki dobivajo od sinov in mož poročila z bojišča. Ločuje se jih po sugestiji junaški pogum, znani krči j h popuščajo in nič več ne polegajo po postelji. Mnogo mol je bilo poprej brez vsake energije in so vedno tožili o raznih slabostih. Odkar so bili v vojski, so jih v» e težave popustile. Odkod to prihaja ? Življenje imajo bolj redno. V nočeh ne posedajo po zakajenih gostilnah, ampak pospe v zvežem gorskem zraku, alkohola uživajo manj, in hrane tudi ne preveč. Telo ni omehkuženo od dolge leže na mehki postelji in še kake druge stvari ni, kar telo slabi. Živci postajajo utrjeni, ne-upoglivi in veselje nad „Spartanskim* življenjem in doseženo zmago nad seboj dela junake ša čvrstejše. V tem oziru je vojna pravo zdravilišče za bolno človeštvo. Seveda vojna seka rane, katerih ne bodo zacelila desetletja. Kako bo po vojni z vero in moralo, o tem bomo mogli obširneje pisati še-le potem, ko se vrnejo vojaki domov.
Dopisi«
Maribor. Zaradi draženja je bila kaznovana tukajšnja branjevka Jera Pobežin z zaporom 48 ur,, ker je prodajala sadje višjo ceno, kakor jo je določil mestni magistrat.
Maribor. Dne 28. oktobra je umrl tukajšnji gostilničar Avgust Jeres v 66. letu svoje starosti.
Studenci pri Mariboru. Dne 28. oktobra je umrla soproga tukajšnjega uslužbenca južne železnice, Katarina Bubak v 43. letu svoje starosti.
Ptnj Učitelj na tukajšnji gimnaziji, Jožef Kri- j wer, je dobil naslov profesorja.
Dobrna. Dne 24. je Novograjskš oskrbnik g. Mihael Geli v 71. letu svoje starosti umri. Kdor ga je poznal, ga je moral rad imeti radi njegovega blagega značaja. Bil j« rojen Nem®c iz Koroškega in te je N razločil kot edini pristni Nemec na Dobrni. Zgubili smo blagega prijatelja g. Frohner pa prav zvestega oskrbnika. Rajni je bil globok» veren katoličan in je sam prosil pravočasno za sv. zakramente- Na opazko g. župnika da je težko menda klečal pri proviđenju je rekel : o ne, ko je pa tako lepo bilo. Zapusti ženo, in dva oskrbljena otroka. Bog mu daj večni mir !
Dobrna. Danes 25. oktobra ob pol 9 zjutraj je začel goneti Rožnikov kozolec tik nsd toplicami. Zgorelo je vse, kar je imel v sebi! Vzrok požara ni znan. Bazniki *o bili zavarovani. Gospodar Tevž ek še ni bil doma, odkar se je vojska začela in ga pričakujejo okoli vseh svetnikov. Siromak se bo pač vstrašil, Bog potolaži blago Božmkovo hišo, od katere so vsi moški odrajtani k vojakom: vseh sinov je pa 7, izmed teh so 4 zdaj v vojski. L. 1918 sta oče in mati obhajala zlato poroko !
Celje. Z dovoljenjem deželnega šolskega sveta se prične pouk na tukajšnji dekliški meščanski šoli v teku tega tedna in sicer v prostorih stare gimnazije.
Celje. Vsled ran, zadobljenih na bojišču so umrli v zadnjih dneh v tukajšnjih vojaških bolnišnicah sledeči: Mihael Földvari, poročnik v rezervi; pešci: Ljudovik Hochmann, J. Turčin, Pavlenko Sava, Aleksander Toth, Mihael Rot, Emil Schwarz, Janoš Stepa, Karel Cherklye in Konred Höller-bauer; poddesetnik Jurij Sučin, desetniki Janoš Daru, Ivan Farnaš in Avgust Srebotnjak.
Izdajat«!] ia založniki IConsorcij „Straža.“
fraaj«
■Šišk tiskar»« »v. Krila v Marifc«*,