f^UE, 5. PEBRITARTA 1978 - ŠTFV 5 - LETO XXX — CENA t DINARJA GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. SLOVENSKE , KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE v uredništvo zdaj prihaja precej pošte. Bralci nam sporočajo predloge, sprašu- jejo in komentirajo. Tega smo veseli. Zato bomo skušali ugoditi željam. Ta teden je naši mladini prinesel še nekaj dodatnega veselja — zaradi ugodnih snežnih razmer so šole podaljšale zimske počitnice. In zakaj jim ne bi privoščili še nekaj brezskrbnega veselja. Zbiralcem značk zdaj že lahko sporočimo, da so značke Novega tednika in Radia Celje v prodaji v kioskih in na prodajnih mestih časopisov Delo in Novi tednik. Tokrat v današnji številki nismo objavili nadaljevanja zapisov F. Fijavža o do- godkih izpred 30 let. V prihodnji številki in še v treh naslednjih bomo zapiske za- enkrat sklenili, nadaljevali pa kmalu. Vaš urednik Stran 9: POET NOV SLOVENCEM...-Stran 12: INVAtIDOVA VOLJA »Rekel sem da je umetnost iskanje lepote — vsako srce jo išče drugje in drugače. Srce, ki je ne išče, je mrtvo — hvala Bogu, da je malo takih src. Kajti umet- nost ne živi le v razstavah in muzejih, v gledališčih in koncertih, v zgodbah in knjigah, temveč prepleta ka- kor sladka luč, kakor spomin na paradiž vse naše živ- ljenje.. .« (Ivan Cankar, Naši umetniki). Cankarjevo literarno, umetniško in kulturno-politič- no izročilo kakor nikoli izgorljiv plamen sega v naš čas. To je posebnost Cankarjev osebnosti, ki je boje- vito stala v areni družbenega življenja in mu vsak dan merila cilje in poti. Kadar danes beremo misli in ni- koli skrite žgoče besede socialista in pisatelja Ivana Cankarja, in brati ga moramo več, se nam zdi, kot da je tu med nami. četudi je od dni njegovega rojstva in zadnje postaje minilo že več desetletij, in čeprav smo že močno pregnetli nov čas. pa ga z revohicijo, lokomotivo zgodovine, zares naravnali po povsem ne- znanih tirih, še ne moremo reči, da Cankar, kritik in satirik.. tudi nam sedaj ne more seči do srca. Pa še kako na lahko seže. Zato sem izbral njegovo misel, kje da je vse doma umetnost za iztočnico našega besedovanja in razmiš- ljanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Kadarkoli danes govorimo o kulturi, smo k sreči že presegli meje nekdanjih misli, češ da je kultura re- zervirana za narodno elito. Cankar bi kajpak z besed- nim bičem udarilo po narodnem blagru in takšni elitni kulturi. Toda še danes imamo ničkoliko prepričanih premišljevalccv, da se kultura sme izraziti in zaužiti le po oblazinjenih sedežih, kjer imamo za kulturo po- svečene prostore. Pa čeprav niso kaj preveč ugledni. Misel o podružbljeni kulturi, o tem, da bi naj vsak- do med nami »z ljubeznijo pogledal na umotvor ter začutil radost, ki je bila v srcu umetnikoziem«. na vsa- kem koraku našega dela in življenja, počasi vstopa v naše glave. Pa ne samo to. Kulturna akcija in z njo celjski kulturni utrip ne vidi le tistih, ki poklicno po- jejo, rišejo, slikajo, oblikujejo, koncertirajo. . . Vidi vsakogar, ki v sebi čuti nerazcveteno moč ustvarjanja kajti ni ga človeka, ki ne bi znal. vseeno če z okor- no roko pa s počasno besedo, splesti visoke misli o živ- ljenju, lepoti, o človekovem trpljenju, upanju delu. Pa ni treba, da je to visoka misel. Kajti nikjer ne PHe, kako moramo biti vsi umetniki, če hočemo zaslu- titi zarje novega dne. A še kako res je, da mora v nas zažareti več želje po kulturi duha in življenja. V Celju nismo po naključju zapisali v program dru- žbene in politične akcije tudi besed o kulturni preob- razbi naših odnosov. Zivljejija in dela. Samoupravnih odnosov. Vsak trenutek soočenj pisanih osebnih in družbenih interesov v delovnem in krajevnem okolju nas postavlja pred nelahke ovire usklajevanja, razume- vanja, sodelovanja, solidarnosti. Ne bomo mogli razvoz- lati vseh samoupravnih ugank in protislovij, brez kul- turne osveščenosti, razgledanosti, in notranje, odprte človeške prepričanosti o tem, kar delamo, ustvarjamo, človek, ki nosi v sebi mnogo resnične kulturne izobra- ženosti in občutenosti, ne more govoriti in čutiti mimo človeka. Zato, in predvsem zato, govorimo o kulturni preo- brazbi Celja, o podružabljanju kulture. O tem, da vio- ramo v šolah z vseh plati oceniti, kaj je s kulturno vzgojo in dejavnostjo. Pa da moramo v krajevnih skupnostih storiti vse za razmah amaterskega kidtur- nega dela in za gradnjo kidturnih dvoran, družbenih središč. Zato smo se dogovorili, kako moramo vsi streči ti- sti naši poglavitni ideji, da moramo razširiti areno in oder kulturnega vrenja, na katerem se bo znašlo za neusahljiv studenec novih idej in želja, pa tisočero no- vih obrazov . . . Zato smo rekli, da moramo utrditi položaj orga- nizatorjev kulturnega življenja v tozdih in krajevnih skupnostih. Vse to je tisto, kar bi v političnem jeziku zožili na zahtevo, da postane delavec odločujoč dejavnik tudi v kulturi in kulturni politiki. Ivan Cankar pa je v Beli krizantemi povedal podobno misel po Cankarjevo, dru- gače in lepše: Trdna je moja vera, da napoči zarja tistega dne. ko naša kultura ne bo več krizantema si- romaka, temveč bogastvo bogatega . . . Ne bi imeli prav, če bi rekli kulturi »uboga krizan- tema«. Kajti že je napočil tisti dan, ki ga je Cankar napovedal. A ta dan še ni minil. In to moramo vede- ti. Zato sprejmimo pobudo, ki nam jo ponuja celj- ski koordinacijski odbor za praznovanje 100-letnice rojstva Ivana Cankarja: Letos preberi tudi kakšno Can- karjevo knjigo, tovariš .. J JOŽE VOLFAND VLAK BRATSTVA PHIJA- TEUSTVA 76 v spomin m čase, too je .pred 35 letii oHcupatcr pričel pre- ganjam SQovence v druge kraje Jugoslavije, predvsem v Srbijo in Hi-vatsko, bodo tudi letos orgaoizarale obdinsJlca kcsiiference SZDL severovzhodne Sdovenije m Gorenjsice &kiir paj z občiinami zahodne Srbije in Sumadije tradicdomajio srečarnje z vlakom bratstva in prijateljstva 76. Zaradi laaje organizacije letošnjega vlaica bratstva in pi-ir jateljstva so predstavniki občinskih konferenc severovahoane Slovenije in Gorenjske ustanovili skupen koordinacijski od- bor. Odbor pa priporoča vsem občinskim konferencam ZSDL, da ustanovijo občinske odbore za organdzaoijo vlaka bratstva in prijateljstva '76. Okvirni program bivanja goecov iz Srbije je naslednji: Vlak bo pripeljal v Slovenijo 5. junija. Gostje bodo ostaila pni nas do 8. junija, nato pa se bodo vrnili v Srbijo. Natan- čnejša pojasnila o pripravah letošnjega vlaka bratstva tn prJr jateljstva dajejo občinske konference SZDL. Vse pregnance in tudi druge prosinio, da sodelujejo ▼ pripravah organiziranja vlaka 76, tako, da povabite svoje nekdanje gostitelje v Srbiji, naj se udeležijo vlaka '76 ter vaa obiščejo kot stari znanci in prijatelji. Pišite jim in jtm predlagajte, naj vam odgovorijo, če se nameravajo udeležiti potovanja v Slovenijo, če nameravajo priti, naj se priglasijo za potovanje pri svoji občinski konferenci SZDL v Srbiji. Srbske goste lahko sprejmejo na svoje dcmove kot goste tudi občani, ki med vojno niso bili v Srbiji. Kdor želi, naj se prijavi pri občinski konferenci SZDL in sporoči, koliko gostov je pripravljen sprejeti. Prosimo, da z odgovorom, ki ga boste dobili iz Srbije, seznanite občinsko konferenco SZDL, takoj, najpozneje pa do 1. aprila. Sprejem bratskih gostov iz Srbije želimo minv reč kar najbolje organizirati. KOORDI.N ACLJSKI ODBC« 2. stran ~ NOVI TEDNIK St. 5 — 5. februar 197« ZA NOVO DRUŽBENO VLOGO SZDL Neposredne oblike dela SZDL še niso zaživele, zdaj- šnje akcije so usjnerjene na to, da se Socialistična zve- za utrdi kx>t fronta vseh or- ganiziranih socialističnih sU, zlasti v krajevnih skupno- stih. Ta temeljna ugotovitev iahaja iz ocene, ki jo je na- redila občinska konferenca SZDL v Celju na podlagi raz- govorov v vseh 21 krajevnih konferencah SZDL. Raz^vori, ki so bili s pi^edstavnikd svetov krajev- nih skupnosti, družbenopoh- tičnih organizacij in društev I>a še z vodji obeh delegacij so potrdili pravilnost nov^:a koncepta organiziranosti SZDL saj nekateri, sicer še- le začetni znaki v delu po novem že kažejo na večji vpliv SZIXL v temeljnih sa- mioupravndh skupnostih. No- va družbena vloga SZDL se resda ix>časi uveljavlja, zato pa je začetek temeljit in vsestransiki. V krajevnih skupnostih celjske občine so se vključili v razpravo in ob- likovanje srednjeročnega pro- grama razvoja občine, pone- kod so to nalogo opravili dovolj široko, saj so o pro- gramu spregovorili delovni ljudje in občani na svojih zborih. Drugje pa so o tem govorili na skupnih sejah sveta KS, izvršnega odbora krajevne konference SZDL, delegacij in še drugih. Tudi o raavojnih programih kra- jevnih skupnosti so na širo- ko spregovorili. Tako bi lah- ko rekli, da so se v krajev- nih skupnostih »oborožili« z nalogami, ki jih bodo morah sami, aU pa skupaj z dru- gimi uresničeivati. Zdaj jih seveda čakajo konkretne akcije. Teh pa ne bo mogoče, vsaj široko ne speljati, če orgaaiiziranost SZDL ne bo utrjena v nepo- srednih oblikah, v stanovanj- skem objektu, v zaselku, v ulici. Odbori v teh območ- jih in razvita poverjeniška mreža sta tista organizacij- ska vzvoda političnega delo- vanja, ki zagotavljata učin- kovitost nove družbene vloge SZDL. Zato je razumljivo, da bodo morah tudi v drugi po- lovici krajevnih skupnostih, boljše danes kot jutri obU- kovati enako organizacijo. Družbenop>olitičnemu izobra- ževarxju še v vseh krajevnih konferencah SZDL ne posve- čajo enake pozornosti. Med- tem ko so se nekatere zav- zele za to, da so delegati obiskovali šolo za delegate in drugI družbenopolitični delavci kadrovsko pohtično šolo pri Občinski konferenci SZDL — se v nekaterih kra- jevnih konferencah niti zme- nili niso. Res je, da nekatere krajevne skupnosti tarejo Se nerešeni prostori aa družbe- no F>oLLtično delovanje, pri- dobivanje teh prostorov pa je v teku, si je kvalitetnejše delo socialistične zveze tež- ko zamisliti ne da bi spodbu- jali in razvajali najneposred- nejše oblike političnega de- lovanja. Kajti SZDL bo za- živela takrat, ko bo delovne- mu človeku in občanu dana vsakokratna možnost izraža- nja mteresov, potreb in na- log, kadar bo te svoje inte- rese skupaj z drugimi pove- zoval in usklajeval ter tako organiijirano vplival na druž- bene odločitve m organiziral družbene akcije. temu bo- do pripomogle razne obhke najneposrednejšega dela, ki jih zdaj skorajda še ni čutiti. Dogovori v občinski konfe- renca SZDL o tem in njihova utemeljenost, da Je potreb- no pospeševati delo v raznih sekcijah, sp>o>dbujati kultur- no-prosvetno življenje, ne zanemarjati športne in re- kreacijske dejavnosti in k delu bolj pritegovati mladino pomenijo zato tudi prakti- čen napotek, da se čimprej uveljavi Socialističr^ zveza v svoji novi družbeni vlogi. B. V. V SRCU AKCIJE DOSTOJAN- STVENO Pobuda tokrat pnliaja pravočasno. Ni čisto nova, je pa pomembna zato, ker poleg idejne usmeritve pri- naša tudi praktične napotke in organizirane možnosti. Beseda je o proslavah in »proslavah« ob Dnevu žensk. 2e lani so v celjski občini prav žene opozorile na nevzdržnost že kar precej udomačenega načina proslav- ljanja praznika žensk. V mnogih kolektivih so ta dan v tovarniških jedilnicah lepo pogrnili mize z belimi prti, nanje posadili šopek rož, pridali še nekaj za »pod zob«, steklo je vino, zdravica ni izostala in — moški so pri- šli na svoj račun. Vse bolj so se ženske pričele upira- ti takšnemu plehkemu načinu »proslavljanja« dobljene mednarodne bitke borbene vzajemnosti in pri nas tudi končanega boja žensk za človekovo dostojanstvo. Upor velja starim pojmovanjem, patriarhalnemu načinu mu šljenj in stanju, da je mogoče odnos do žensk »odpra- viti« z nasmeškom in čestitko v enem dnevu, vse osta- le dni pa ravnati po starem. Podcenjujoče je to bilo za njih. Podcenjujoče za dobršno polovico vseh obča- nov, skorajda polovico zaposlenih in za vse samoup- ravljalke, ki skupaj z moškimi nosijo bremena napred- ka. In upor zoper staro nosi v sebi klic za novo, za še hitrejše in pospešeno urejanje družbenih problemov, ki pač niso samo »ženski«. Bilanca tega napredka v družbenem razvoju ni majhna: v enem letu 360 otrok več v novozgrajenih vzgojno varstvenih zavodih, 523 družin v novih stanovanjih, 756 dijakov in študentov prejema štipendijo itd. Zdaj prihaja pobuda Socialistične zveze in sindika- tov, organizirano torej. Proslavo Dneva žensk izra- bimo zato, da v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih sprejmemo konkretne na- črte za urejanje najbolj perečih družbenih vprašanj, ki zadevajo probleme družine in otrok. Teh pa še ima- mo tako na delovnem mestu kot v okolju prebivanja. In ne nazadnje, tudi v družini, v odnosih med star- ši in otroki. Naj to ne bo razumljivo kot, da proslave niso za- želene. Ne, celo prav bo, da jih organiziramo. Sociali- stična zveza in sindikati so storili letos marsikaj^ da bi tudi proslave bile bogatejše in vsestranske. V dogovo- ru z raznimi organizacijami le-te pripravljajo primer- ne kulturne programe, gledališke predstave, koncerte, razstave, priporočajo skupinske oglede kulturnih in zgodovinskih znamenitosti, medsebojna srečanja delavk sosednjih ali sorodnih organizacij, srečanja kmečkih žensk in industrijskih delavk, srečanja in tekmovanja v telesno-kulturnih disciplinah in podobno. Potemtakem pobuda za dostojno in samoupravnemu enakopravnemu položaju žensk v naši družbi primemo proslavo Dneva žensk ni več le ideja, ki osvešča, am- pak ponujena konkretna oblika, ki naj nadomesti »pro- slavljanja« z zakuskami in zabavami, ki so v svojem bistvu — kljub bogato obloženim mizam — siromašna. BOJAN VOLK OBRT PRESLABE USLUGE V celjski občini je že več let opazno precejšnje upadtv nje števila zasebnih obrtnih delavnic, kar pomeni resno OAiro za nadaljnji razvoj za- sebne obrti v občini. Tako je od leta 1969 do konca leta 19^74 padlo število zasebnih delavnic od 423 na 362, kar pomena, da je v petih letih prenehalo delovati 61 delav- nic ali povprečno 12 letno. Skoraj čisto so izginile de- lavnice v t«kstilni in lesni stroki ter delaraice za pre- delavo usnja. Občutno zmanj- šanje števila zasebnih obrt- nih delavnic je razvidno zla- sti v letu 1974, ko je njihovo fcteviio padlo v primerjavi s preteklim letom kar za 8 od. stotkov. Kateri so vzroki za takšno stanje na področju tasebne obrti je seveda tež- ko reči. Gotovo pa je, da na upadanje zasetaih obrtnih delavnic vpUva tudi premajh- na rentabilnost nekaterih obrtnih dejavnosti, neurejena davčna politika in tudi splo- šen pojav izumiranja nekate- rih obrtnih strok. Zanimivo ob tem je, da je v občini re- gistriranih le 11 čevljarskih delavnic in od tega so le tri v Celju, da je graverstvo sa. mo eno, čeprav je povpraše- vanje po t«j storitveni obrtni dejavnosti precejšnje, da so v občini po em orodjar, kovač in avtoelektričar in da ko- iarjev, rokavičarjev ter za- sebnikov, ki bi polagah pode iz umetnih mas ali takih, ki bi bih lastniki avtopralnice, sploh nd. In to kljub dejstvu, da je povpraševanje občanov po teh dejavnostih veliko. Ni potrebno posebej pou- darjati, da so možnosti za- poslovanja novih delavcev v paleti zasebnih obrtnih de- javnosti velike ravno zaradi ugotovljenega pomanjkanja storitvenih obrti. Kljub temu pa je zelo malo zasebnikov, ki povprašujejo po obrtnih dovoljenjih za opravljanje te vrste obrti. Ta ugotovitev ve- lja tudi za naše delavce, ki se po večletnem delu v tuji- ni vračajo spet domov. Ce ti delavci po vrnitvi v domovi- no že odprejo zasebno delav- nico, potem se odločajo pred. vsem za težko in lahko grad- beno mehanizacijo, za kemič- ne čistilnice ali izdelovaI«dee plastičnih izdelkov, zelo ma- lo pa ob tem povprašujejo po obrtnih dovoljenjih za us- lužnostne dejavnosti, ki pa jih v okviru obrtnih usltig občani najbolj potrebujemo. O problemih zasebne obrti v občin; Celje so na eni zad- njih .sej rii.zpravljali tudi de- legati občinske skui)ščine. Sprejeh so vrsto predlogov o tem, kako v bodoče zagx)- toviti skladnejši in predvsem hitrejši razvoj zasebne obrti v občini in kako ob tem po- spešiti razvoj storitvene obr- ti. Eden pomembnejših pred- logov je bil tudi ta, da je pjotrebno v novih naseljih za- goto\nti izgradnjo ustreznega števila lokalov za obrtne de- lavnice m tako zagotoviti razvoj storitvene obrti v no- vih stanovanjskih soseskah. Naslednji predlog, ki so ga sprejeli delegati občinske skupščine, se nanaša na izo- braževanje in usmerjanje učencev poklicnih šol v obrt. S tem v 25vezi so delegati menili, da bi se morah učni programi za posamezne stro- ke hitreje prilagoditi dejan- skim potrebam razvoja, zah- tevnosti in specifičnosti. Me. njati pa bi se morala tudi davčna politika do zasebne obrti. ne smemo pozabiti, da se z rastjo življenjskega standar- da povečuje tudi povpraševa- nje občanov po stx>ritvenih dejavnostih in s tem tudi nji- hov interes po razvoju tovrst. nih obrti. DAMJANA STAMEJCIC BERITE CANKARJA! CELJSKI IZVRŠNI SVET Četudi še niso znani vsi vidiki le*o6nje splošne pora- be, v Celju tečejo priprave za oceno letošnjega občinskega proračujia. Vse kaže, da bc v občinski blagajni manj de- narja kot so predvidevali. To pa tudi pomeni, da prinaša letošnji proračtm novo selek- cijo v splošni porabi. Izvršni svet celjske občin ske skupščine je na svoji zadnji seji med drugim potr. dil predlog regijskega druž- benega dogovora o skupnem razvoju informatike in druž- benega informativnega siste- ma ter avtomatske obdelave podatkov. Prav tako se je strmjal z javno razgrnitvijo predloga spremembe zazidalnega načr- ta »staro mestno jedro«, ki predvideva na območju, ki ga omejujejo Stanetova, Sa- vinova, Prešernova in Linhar- tova uUca gradnjo večje bla- govne hi.še s samopostrežno restavracijo. Ta objekt bo gradil kolektiv Tkaiune iz Celja. Ce bodo tudi delegati ob- činske skupščine sprejeli spre- membo odloka o priznanju samoupravljalcu, {X)tem bodo to celjsko družbeno odličje poslej lahko poleg po.samez- nikov sprejemale tudi samo- upravne delovne skupine. Izvršni svet je sprejel poro- čilo o pripravah na uvedbo celodnevne šole pa tudi o integraciji osnovnih šol v ob- čini. In ne samo to. Naročil je pospešeno delo na obeh področjih in predlagal, da naj bi bila integracija osnov- nih šol v občini tudi spodbu- da za povezovanje kulturnih ustanov. Sicer pa so menih, da naj bi jeseni začeli s ce- lodnevno šolo vsaj na eni šoli, na Dobrni, na Polulah ali kje drugje, vsekakor pa tam, kjer so za to pogoji. V nadaljevanju Je izvršni svet podprl pobudo občinske zdravstvene skupnosti o skle- nitvi samoupravnega spora- zuma o združevariju sredstev iz dohodka organizacij zdru- i aeia m financiran ;f posebnih nalog za zdravstve- no varstvo. Gre za sredstva, ki izvirajo iz znižane stopnje iz dohodka organizacij sidru- žonega dela. Izvršna svet Je še potrdil predlog družbenega dogovo- ra o vlogi razvojnega centra Celje, ki opredeljuje vlogo na področju planiranja, projek- tiranja, inženiringa, avtomat- ske obdelave podatkov, infor- matike, organizacije dela in svetovanja. Ko pa je beseda tekla o soglasju za izločitev TOZD Topolšica iz sestava splošne bolnice Celje, je izvršni svet sprejel sklep, da bo soglašal s tem ukrepom tedaj, ko bo podpisana pogodba o kori- ščenju posteljnih kapacitet v Top>olšici za paciente celjske skimosti in ko bo v njej do- ločena tudi cena za te sto- ritve. MB SOLČAVA NI POZABUENA Pobuda je prišla Iz Solčave. Izvršni svet občinske skup- ščine v Mozirju jo Je z ra- zumevanjem sprejel. In tako je tudi razširjena seja izvršnega sveta občiriSK.f skupščine v MoJiirju potrdila, da Solčava potrebuje širšo družbeno pomoč, veliko ra^u mevanje vseh, če hoče rešiti nekaj svojih osnovnih proble- mov in napraviti v svojem razvoju soliden korak naprej. Doslej je zastajal. Boleče. Če- prav ne kaže prezreti vsega tistega, kar je to območje dobilo v letih po vojni. Tega ni bilo malo. To je okoli 40 km gozdnih cest, pa asfalt na glavni cesti skoraj po celi dolžini, elektrika, novi objek- ti, novi odnosi in še kaj. Kdo bi jim zdaj zameril, če želijo hitreje nadoknaditi za- mujeno, če čutijo zaostali ko- rak, če jih boU, da se tudi v srednjeročnem narčtu razvoja občine ne najdejo v takšni luči kot si želijo. Zato pri- zadevanja, da rešijo obstoj In razvoj višinskih in obmejnih kmetij, zato želja po oživitvi ovčereje (pri tem bodo mo- rah pomagati tudi lovci), zato težnja, da bi čimprej dobih obrat Iskre, ki bi zaposloval večje število domačinov, zato opozarjajo na nerešene urba- nistične probleme, na slabo trgovino in nerazvito gostin- sko in turistično dejavnost. Res je, da razprava na seji izvršnega sveta ni tekla v ob- liki obljub, da t« potolažiU jeznega, sicer pa odLožih re- ševanje problemov. Zato je pokazala, da je v občini do- sti, zelo veliko pripravljeno- sti, da sami re.šijo tisto, kar lahko. GLIN iz Nazarij in Gornjesavinjska kmetijska za- druga bosta imela pri tem glavno besedo. Najvidnejši predstavniki obeh kolektivov so takšno pomoč zagotovili in ne le obljubili. Tudi čas za ustano"/itev obrata Iskre v Solčavi se hitro približuje. Kolektiv Iskre pa tudi sicer kaže veliko razumevanje za ta predel in za ljudi, ki tod živijo in napoveduje še nekaj več kot je obljubil na začet- ku. Nameravana reSitev go- stinskih in turističnih prob- lemov sicer ni povsem v skla- du z lokalnimi težnjami, je pa v integraciji Turista ifl celjskega Izletnika ter v pri- ključitvi planinskega doma t Logarski dolini in s tem ' ustanovitvi enotne temeljne organizacije združenega dela za vso dolino edino sprejem- ljiva. Tudi rešitev arbanističnUJ problemov je na vidiku, fi» kh so, da do konca leta. Si- cer si bodo izbrali drugeg* izvajalca! In končno, občinska skup- ščina 7 Mozirju bo sprožila tudi postopek za proglasite* krajevnih skupnosti v Solčav« in v Lučah za gospodarsko manj razviti območji. Ce bodo dokazali upravičenost zahte*' ka, bodo samo pridobili n» pogojih za hitrejši gospodaf' ski raarvoj skrajnega konC Gornje Savinjske doline. M. BOZlO §t. 5 — 5. februar 1976 NOVI TEDNIK — stran 3 SLOVENSKE KONJICE - CANKARJEVA BESEDA V konjiški občini so se že dogovorili za ok- virni program priredi- tev ob 100-letnici roj- stva Ivana Cankarja. Tako bodo po vseh več- jih krajih v občini ob- časne razstave Cankar- jevih knjižnih del, dramske skupine bodo uprizarjale njegove ig- re, z eno njegovih deJ pa bodo v Konjicah go- stovali tudi člani celj- skega ali mariborskega gledališča. V program ureditev je uvrščena tudi proslava, ki bo v celoti posvečena življe- nju in delu velikega pi- satelja. V praznovanje, ki bo v konjiški občini potekalo vse leto, pa se bodo vključili tudi učenci osnovnih šol, ki bodo v okviru tekmo- vanj za bralno značko spoznavali predvsem besedo Ivana Cankarja. D. S. PREBOLD: KOMUNISTI TEKSTILNE KRITIČNO O SEBI Pred kratkim so člani os- novne organizacije Zveze ko munistov v tekstilni tovar ni Prebold na redni volilni konferenci ocenili svoje delo v preteklem dveletnem ob- dobju, ki sovpada s časom boja ZK za uresničevanje iz- hodišč in nalog desetega kon gresa ZKJ in sedmega kon- gresa ZKS. Po uvodni oceni dela se je razvila zelo živahna razprava, v kateri so posebno mes- to odmerili naporom za sta- bilizacijo. Ugotovili so, da so zaradi doslednega iz- vajanju stabilizacijskih na- log dosegli tudi dober posovni uspeh, ki pa bi lahko bil večji, če bi uspeli zmanjšati količino manjvred- nega blaga. V razpravi so se dotaknili tudi morebitne integracije. Poudarili so, da je sprejem- ljiva vsaka oblika integracije, če bodo v njej našli svoj ekonomski interes in se pre- ko nje uspeli uveljaviti na širšem slovenskem in jugo- slovanskem prostoru. Sicer pa, integracija bo dosegla svoj namen le tedaj, če bo sledila novi ustavi, ne pa tež- njam za monopolizacijo pro- iz\'odnje. Te in podobne mi- sli so spodbudile tudi ugo- tovitev, da mora biti »črna mačka« (zaščitni znak kolek- tiva) še naprej pojem kvali- tete, mode in solidarnosti. Precej besed so izrekli na račun obveščanja. Ko so ugotovili, da to nalogo uspeš- no uresničujejo znotraj ko- lektiva, so hkrati poudarili, da dosti slabše poteka preko javnih občil. V razpravi so ocenili tudi delo sindikata. Ko pa so go- vorili o krajevni skupnosti, so ugotovili precejšnjo po- vezanost kolektiva in kraja. Le-ta se kaže tudi v delova- nju velikega- števila komu- nistov an drugih delovnih lju- di v organih krajevne sa- mouprave pa tudi v materiaai- ni pomoči, ki jo tovarniški kolektiv daje za reševanje problemov kraja in. okolice. Konferenca je ocenila še družbenopolitično aktivnost vodilnih in vodstvenih kad- rov in pri tem opozorila na tiste, ki se nočejo nikjer udejstvovati. V razpravi sta sodelovala tudi Janko 2evart, član med- občinskega sveta ZKS za celjsko območje ter Franc Jelen, sekretar komiteja ob- oinske konference ZKS . v Žalcu. V tem delu so se misli prepletale tudi okoli medse- bojnih tovariških odnosov in ugotovitve, da se nekateri i>o- čutijo komuniste samo na se- stankih svojih org-anizacij, da pa se premalo vidi njihova pripadnost na delovnem me- stu ali v kraju, kjer živijo. Vrh tega so "opozorili, da so nekateri komunisti z delom in funkcijami preveč obre- menjeni, drugi pa stojijo ob strani. DARKO NARAGLAV VPRAŠANJE JAVNEMU DELAVCU CELJSKIH RIBIČEM Na ribniku v Goričioi je bilo še v prejšnjem tednu vse polno drsalcev, pretežno mladine, ki se je drsala in improvizira- no igrala hokej na ledu. Celjsko ribiško društvo, ki je lastnik večine ribni- kov na BlagovTii je z eno potezo napravilo konec razgibanemu športnemu udejstvovanju., Pripeljali so zemljo in z njo posuli led, ki je zaradi tega za drsanje neuporaben. Ribi- či pa 'po drugi strani tr- dijo, da drsalci z drsanjem vznemirjajo vložene kra- pe. Ce je temu res tako, bi morah zgledu celjskih ri- bičev slediti lastniki vseh ribnikov in jezer doma in v svetu. Vemo pa, da ni tako. V vseh vodah živi- jo ribe, vendar drugje ta- ko ne nastopajo in ne prepovedujejo otJOkom dr- sanja. Šentjurski občani pričakujejo od ribiškega društva v Oelju utemelje- no obrazložitev. DOPISNIK ERNEST REČNIK KONjfŠKI SINDIKATI o NALOGAH V konjiški občini so v vseh osnovnih organizacijah sindikata v teh dneh že opra- vili redne letne skupščine, na katerih *o člani pregledali storjeno delo in sprejeh tu- di vrsto konkretnih nalog- Na skupščinah so precej kri- tično ocenili predvsem vlogo in delo sindikata pri uveljav- ljanju določil nove ustave, pri spreminjanju odnosov med delavci v združenem de- lu, uveljavljanju delegatske- ga sistema in sodelovanju or- ganiziacij zdmženega dela s krajevnimi skupnostmi. Ko so na skupščinah govorili o življenjskih problemih delav- cev, so predvsem izpostav- Ijah stanovanjsko problema- tiko. Veliko osnovnih orga- nizacij se je na skupščinah izreklo za povečanje prispev- ne stopnje za stanovanjsko izgradnjo od sedanjih 7 na 9 odstotkov od bruto osebnih dohodkov. Delavci so me- nili, da bodo organizacije združenega dela le z združe- vanjem in pravilno razpore- ditvijo zbranih sredstev uspe. le rešiti jjereče stanovanjske probleme. Veliko kritičnih misli so Izrekli delavci na skupščinah osnoi-nih organizacij sindika- ta predv.sem v zvezi z vpra- šanji, ki zadevajo družbeno- ekonomski položaj delavcev v združenem delu, nagrajeva- nje po delu in vprašanji v 2wezi z družbenim standar- dom delovnih ljudi. Kljub številnim kritičnim ocenam pa so letne skupščine osnov- mh organizacij sindikata iz. zvenele v obsežen program dela, katerega nalog se zave- dajo tako vodstva sindikata, kot tudi vsi delavci. D. S. KROMPIR PO 6,15 DIN čebula je dala zgled. In tako Imamo zdaj na našem trgu še uvoženi krompir. Prodajajo ga po 6.15 din za kilogram.' Pa naj še kdo reče, da ne skrbimo za proizvodnjo hrane. UČITELJI ŽALSKE OBČINE Minuli petek so v Žalcu zaključili enotedensko politično šolo, ki jo je obiskovalo petdeset pro- svetarjev iz vse občine. Politično šolo je pripravila Delavska univerza iz Žalca, ki s takšnim nači- nom izobraževanja še misli nadaljevati. Sicer pa preberimo nekaj izjav udeležencev, za besedo pa smo zaprosili tudi vodjo družbenopolitičnega izobraževanja pri žalski Delavski univerzi ANKO KRČMAR. ŠENTJUR: VISOKA ODLIKOVANJA v šentjurski občini so na predlog družbenopoli- tičnih organizacij |>odellh visoka odlikovanja zaslu- žnim občanom. Prejeli so jih: IVAN ZDOLŠEK iz Pla- nine je prejel Red dela z zlatim vencem za revoluci- onarno delo, ki se je za- čelo leta 1941 in se J*« nadaljevalo z opravlja- njem pomembnih druž- benopolitičnih funkcij po vojni. AVGUST B02ie iz Šent- jurja je prejel Red repu- blike z bronastim ven oem. Okupator ga je za- radi naprednih misli in- terniral v Mauthausnu in Auschwitzu. Je najstarej- ši v občini, še danes pa je aktiven v družbenopo- litičnem življenju. PETER HLASTECjeza svoje delo, ki ga je začel kot SKOJ-evec opravljati že pred vojno, po vojni pa ga še vedno zelo uspe- šno nadaljuje, prejel Red republike z bronastim vencem. , Red dela s srebrnim ven- cem je prejel tudi VLA- Do GORJUP iz Ponikve, ki je aktiven delavec v zvezi vojaških rezervnih starešin. OTO FORSTNEKIč, osnov- na šola Griže: »Kot prosve- tarji smo pravzaprav z nalo- gami, ki nas čakajo v naši družbi, že dodohra seznanje- ni. Kljiib temu mislim, da je tovrstni tečaj zelo pjozitivna oblika izobraževanja, ki je v tem času še posebnv pot- rebaia. Brez dvoma se v času, v katerem živimo, pojavljajo neki novi odnosi na relaciji šola-krajevna skupnost. Pre davanja so bila zelo dobra in konkretna, tako da lahko tovrstno izobraževanje prioo- ročam vsem učiteljem.« \IK\ CULK, osno\T)a šo- la Vransko: »Seminar je tra- jal ves teden. Precej časa smo posvetili nekaterim ak- tualnim temam kot so samo- upravljanje na šolah, pomen samoupravnih interesnih skupnosti osnove družbeno, politične ureditve, vlogo in pomen celodnevne' osnovne šole, spregovorili pa smo tu- di nekaj bes«d o politiki so- cial-stičnih sil do cerkve, re- ligije in klera. Nekatera pre- davanja so bila izredno zani- miva, nekatera nekoliko manj, reči pa moram, da sem bila z njimi izredno za- dovoljna in prav bi bilo, če se jih udeležilo še več pro- svetarjev.« M.-VNCA JELEN, osnovna šola Vransko: »Reči moram, da je Delavska upiverza iz Žalca vsekakor precej pri- pomogla k naši vsesplošni razgledanosti. Res je sicer, da smo prosvetni delavci do- kaj dobro seznanjeni z aktu alnimi temami o dogajanjih v naši družbi, na tej politič- ni šoli pa smo marsikatero temo še bolje seznanili, ter se v določene probleme bolj po- globili. S predavatelji smo bi li izredno zadovoljni. Prav bi bilo, če bi tovrstno izobraže- vanje bilo bolj pogosto.« ANKA KRČMAH: »Druž benopolitično izobraževanje, ki ga organizira naša Delav- ska univerza je razdeljeno na več i>odročij. Idejno politič- na komisija pri Občinski konferenci Zveze komunistov je obravnavala vse te progra- me in že takrat smo sklenili, da bomo preko nje organizi- rali več poUtičnih šol. Poli- tična šola za učitelje je prvi naš poskus in mislim, da je dobro uspel. V načrtu imamo še šest oddelkov politične šo- le prve stopnje, dva oddelka druge istopnje ter dva od- delka za novo sprejete ko- muniste.« JANEZ VEDENIK CELJE: NAČRTI ZA NOVO ŠOLO Sklad za gradnjo osnovnih Sol m vzgojnovarstvenJh zavodov, ki v celjski občini upravlja s sredstvi samo- prispevka, je pred kratkim naročil načrte za gradnjo nove osnovne šole na Lavi oziroma Otrožnem, za kar bo odšteli okoli 90 milijonov starih dinarjev. Ob tem pa se poraja vprašanje, ali ni moč ob enot- ni osnovni šoli in znanih zahtevah po pogojih za delo v teh ustanovah uveljaviti nekaj tipskih načrtov, ki bi prav gotovo pocenili stroške? KAM „DOM"? Izvršni svet celjske občinske skupščine je na zadnji seji med drugim razpravljal o nekaterih vprašanjih stanovanjske zadruge »DOM«. Čeprav je končno odlo- čitev časovno nekoliko odložil, se je vendarle razvila razprava o njeni perspektivi. Tako so predlagaU, naj bi proučili možnost priključitve zadruge samoupravni sta- novanjski skupnosti, kjer naj bd prevzela servisna in druga podobna popravila. Sicer pa so opozorili na nuj- no izdelavo razvojnega programa. OSNOVNE ŠOLE SE NA SNEG Marsikaterega osnovnošolca je v ponedeljek vzradostila vest o podaljšanju zimskih počitnic do 9. februarja. Do- mala vse osnovne šole v celjski občini so se namreč odločile, da bodo učencem omogočile še teden dni brez. brižnega sankanja in smuča- nja in da bodo pouk nadome. stile s podaljšanjem šolske- ga leta v juniju. Veliko šol je v teh dneh organiziralo tudi šolo v naravi za učen- ce petih razredov. Drugače pa je v srednjih šolah v Celju. Na gimnaziji počitnic niso podaljšali, ker bi siceršnje proste dneve ze- lo težko nadomestili v juni- ju zaradi obilice maturantov-. Da pa bi dijakom le omo- gočili nekaj dni vesele smu- ke bodo organizi-rali danes športni dan, jutri pa bodo imeli gimnazijci prost dan. Podobno so se odločili tudi na E^conomskem šolskem centru, kjer bodo imeli pou- ka prost dan v ponedeljek, v torek pa bo športni dan. Na Pedagoškem šolskem cen- tru so organizirali športni dan v torek, če pa bodo ugodni snežni pogoji bodo športni dan v kratkem zopet ponovili. Edina srednja šola, ki je svojim dijakom omogo- čila še teden dni zimskih po. čitnic je Srednja šola za zdravstvene delavce v Celju, ki bo proste dneve nadome- stila s poukom v juniju. Tako je torej v Celju. Žal pa podatkov za šole v ostalih občinah celjske regije nima- mo. Seveda pa žehmo, da bi tudi učenci v drugih občinah uživali še teden dni bre?!- skrbnih in »snežnih« počit- nic. D. S. 4. stran ^ NOVI TEDNIK St.5 — 5. februar 1976 DELEGATSKI PREDAL NE ČEZ NOČ DeLo delegata ni>kaikor ni lahko. Tudi ni t^šno, kot smo pred volitvami me- nili da bo. S(prva mora človek potrpeti pa tudii nd, da bi že na začetku obupa- vah. Vsak začetek, pravijo, je težak. De- legatsko delo pa ne more bitj izjema. In vendar, zdaj skoraj po dveh letih, ko smo na splošno ocenili delovanje dele- gatskega sistema, smo ugotovili, da je pričel delovati z vsemi težavami in še vedno slabostmi, pirepočasa kaj storimo, da bi delegatom pomagah. In zadnje ča- se delegati upravičeno tarnajo, da so bolj deklica za vse, še posebej to velja za vodje delegacij. Tem v krajevnih sikupnostih je še toliko težje. Ondan sem se zapletel v tak pogovor. »Veš,« mi pravi delegat in vodja splošne delegacije, ki je hkrat; tudi vodja kon- ference delegacij, »stroko\'ne službe kar tekmujejo, da nam delegatom dela ne bi zmanjkalo. Kar dobro se potrudijo, ko nam pošiljajo gore papirja . . . « »Pa saj seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti niso tako pogoste,« mu sežem v besedo. Nisem imel name- na razvneti njegovih govorniških strasti — sicer je vedno veljal za umirjenega, manj zgovornega, zdaj pa kot bi prihl olje na ogenj. Butnilo je iz njega, kot bi odprl steklenico šampanjca. Razlilo se je čez rob. »Kaj pa misliš, da dobivam gnadivo samo za eno skupnost. Sam si nam v ustavni razpravi ra.?:lagaJ, da gre za 11 skupnosti. Zdaj jih je menda že več, saj niti ne vem koliko jih je. šest je takih, ki tvorijo skupščinski sistem, potem je tu še socialno skrostvo, telesna kultura, tri s stanovanjskega področja pa še sku- pna in nadalje skupnost socialnega var- stva, za zaposlovanje, vseh se niti ne morem sporrmiti. Vs?.ka mi pošilja eno gradivo, obsežno, preveč obsežno. In kaj storim? Sklicem delegacijo, sam pišem vabila, jih nesem na p-što, potem pa do seje skrajšujem gradiva.« »Se da,« mu spe4, s^^-žem v besedo, saj se mi čudno zdi, da je to sploh mo- goče, ko vendar predlagatelji 'gradiva zar trjujejo, da krajših m mogoče sestaviti. »Seveda se da, pa saj se tudi mora. Kdo bo pa bral vse to. Kaj misliš, da de- legati nimajo drugega dela kot prebirati gradivo, ki je največkrat nerazumno prav zaradi tega, ker je preobsežno. Saj na koncu gradiva že sestavljale! ne vedo več, kaj so na začetku zapisali . . .« Ton mu je nekoliko narasel. Zdelo se mi je, da se pogovor ne bo dobro končal, če ga ne prekinem in nekoliko pomirim. Pa kaj, ko je zdaj mene prevzelo In zaneslo. »Zakaj pa potem že sami ne pišejo krajše, bolj raziunljivo, manj učeno in zavito,« sem navrgel bolj tja v zrak, kot njemu v obraz, čeprav sem si mislil, kaj hudiča pa dovoliš, da te »futrajo« s to- likšnim papirjem. Zadržal sem se, da mu te skrite misli ne bi položil na usta. Kajti zdelo se mi je, da bi mu s tem kar namignil, da skreše v pogovor bu- jico besed iz tujega slovarja, če so v njem sploh zapisane. »Pa saj m to edina težava,« mi vpade v besedo, kot bi hotel reči, če ti jaz začnem naštevati, te bo še glava bolela. Bil je obziren in mi je prihranil neraz- položenje. In sem dregnil vanj. »Kako pa kaj delegat;, sodelujejo, prihajajo redno na seje, te kaj »oboro- žujejo« s stališča, se dogovorite kako bo- ste ravnah v skupščini na seji?« »To je pa zdaj druga plat medalje,« pravi sogovornik. »Ne vem zakaj, ven- dar je v začetku bilo bolje, boljša je bila udeležba na sejah delegacije, raž- pra-^ je bila živahnejša. Zdelo se je, da bo čez leto ali dve še bolje, ko se malo uteče in se vsi skupaj navadimo načina dela. Zdaj pa je slabše. Ce se že spravi- mo skupaj tako, da nas je za dobro po- lovico, si brusim jezik, potem pa kot bi govoril sam sebi. Toliko se že, da mi k predlogu stališča prikimajo, kaj več pa iz njih ne spraviš.« »Zdaj pa nekoliko le pretiravaš.« se mi je zazdelo m to sem tudi na glas povedal. Pa sem se menda res uštel. Bo morda že držalo, vsaj za delegacijo, v kateri deluje. »Ali mishš, da delegati prihajajo na seje s stališči svojih sredin. Kje pa! Saj jih povprašam, kako je s to stvarjo, pa pravijo, da niso utegnili, da nimajo gra- diva, niso imeli časa... In veš, da jim j)o malem že kar pričenjam verjeti, vse- kakor pa jih razumem.« »Ce sem te prav razumel, sam pri- pravljaš sejo delegacije o vseh točkah dnevnega reda. Zakaj pa tega dela ne pKjrazdeliš med vse člane, saj so dele- gacije večinoma tako sesta.vljene, da so v njih delegati, ki se vsi skupa-j spozna- jo na vsa področja družbenega življe- nja.« »Ne vem ali misliš resno, ali pa Se že malce norčuješ,« mi dokaj trdo odvrne, »še na sejo komaj pridejo, da bi jih pa pripravil za poročevalce pa še slišati nočejo. Francelj, boš že ti pripravil, ti to najbolje narediš! Da, to še reče kdo. Pa še na sejo skupščine moram sam hoditi.« Pogovor se najbrž še ne bi končal, če se znancu ne bi mudilo na sejo delega- cije, ki jo je sklical ob 17. uri in zdaj vprašujoče strmel, če bo sklepčna. Pa bo morala biti, kajti čez dva dni je seja skupščine! Brez stališč pa na sejo ven- dar ni mogoče priti. Ko sem pozneje razmišljal, kaj bi se dalo storiti za lažje delo delegaitov in delegatov, sem si naštel vse polno mož- nosti. Nobena ni nova, ki je ne bi po- znal. Kaj več pa seveda ne! Zato je najbrž kar prav, da me je moj sogovornik v pogovoru prijel za ušesa, moral pa bd jih naviti še komu druge- mu. BOJAN VOOC ŽALSKI IZVRŠNI SVET ZDRAVSTVO, HAMA Na seji Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec, ki je bila minuli petek so naj- prej govorili o problematiki zdravstva v tej občini. Os novna ugotovitev je bila, da je zdravstvo v zadnjem letu v žalski občini dokaj napre- dovalo in to predvsem po zaslugi prizadevanj občinske skupščine. Uspeli so rešiti osnovni problem, s katerim se je srečevalo žalsko zdrav- stvo — pomanjkanji zdrav nikov. Prav tako se je v zadnjih letih močno izbolj- šala opremljenost zdravstve- nih postaj v občini. Seveda pa se še vedno po- javljajo številni problemi, predvsem kadrovski. Zato si bodo v 2alcu prizadevali, da bodo zaposlili čim več zdrav- nikov iz domače občine, ki so na svoj kraj tudi bolj na- vezani. To je tudi garancija, da v bodoče ne bo čutiti po- manjkanja zdravstvenega ka- dra. Seveda pa bo potrebno poskrbeti tudi za ustrezna stanovanja.. Sicer pa so v zvezi s problematiko zdrav- stva opozorili še na en pro- blem. Gre namreč za soraz- merno visok bolniški stalež saj je v staležu vsak dan več kot sedemsto ljudi, iz- vršni svet prii)oroča, naj se organizacija združenega dela pogodbeno vežejo za oprav- ljanje zdravstvenih zaslug s temeljno organizacijo zdm- ženega dela. Zdravstvo, ki naj razširi dispanzer medi- cine dela. Nenazadnje pa si bo žalski Izvršni svet priza- deval tildi za to, da čimprej prično z izgradnjo nove zdravstvene ix>staje v Pre- boldu. V nadaljevanju seje so go- vorili tudi o izgradnji bla- govnice v Žalcu. Na seji so poudarili^ da je za Žalec najprimernejša izgradnja blagovnice tipa Nama, ki združuje tako tr- govsko kot gostinsko kapaci- teto. Blagovnica bo imela 3300 kvadratnih metrov po- vršine, grajena pa bo v treh etažah'. Ta projekt se popol noma vklaplja v že sprejeti program novega mestnega jedra v Žalcu. V prvi etaži bo imela blagovnica samopo- strežno trgovino, prodajo se- zonskega blaga ter splošni del blagovne ponudbe. V drugi etaži bodo že znani prodajni prostori po progra- mu blagovnic Name, v tretji etaži pa je programiran go- stinski del, ki bo poleg bi- feja s petindvajsetimi sedeži združeval še gostinsko sobo s 50 sedeži ter tri restavra- cije, ki se bodo lahko po potrebi združile v prostor s sto sedeži. Zunaj pa je pred- videna pokrita terasa s 40 sedeži. Blagovnico bo gradil in- grad. Rok pričeatka grad. nje je april 1976, končana pa naj bi bila do novembra le- tošnjega leta. Ko bo blagov- nica izgrajena, bo pri kre- ditiranju prevzemnika bla- govnice poleg občinskega sklada skupnih rezerv del kreditnih sredstev prispeva- la tudi novo ustanovljena Beograjska banka v Žalcu. JANEZ VEDENIK KOVINOTEHNA V MOSKVI Celjska Kovinotehna in združenje podjetij strojegrad- nje, ki povezuje trinajst or- ganizacij združenega dela, sta podpisali samoupravni spora- ztmi o skupnem nastopanju na sovjetskem tržišču. Torej, spet novo priznanje Kovino- tehni in nov korak v pove- zovanju med trgovino in pro- izvodnjo. Zavoljo tega Kovi- notehna odpira v Moskvi svo- je predstavništvo. Začenja se novo delo, ki pa za Kovinotehno nd pov- sem novo, saj je že doslej imela tesne stike s sovjet- skim tržiščem. Medtem ko je Kovinotelma izvozila 1974. leta v Sovjetsko zvezo naše- ga blaga za 4,9 milijona do- larjev in uvozila za 5,6 mili- jona dolarjev, se je to raz- merje že v naslednjem letu, lani, bistveno spremenilo v korist našega izvoza. Tako je izvoz preko Kovinotehne zna- šal 8, uvoz pa 6,2 mlhjona dolarjev. Po sklenjenih po- godbah za letos in naslednje leto se bo izvoz povzpel že na 26,5, uvoz pa na 13,8 mi- lijona dolarjev. Litostroj, mariborska Me- talna, železarna Ravne, Prvo- majska, rudnik Mežica in drugi kolekt-ivi so zaupali svoje posle na sovjetskem tr- žišču Kovinotehni. Vsekakor veliko pri2nanje za delo. Ko- vinotehna se zaveda te odgo- vornosti. Delo ne bo lahko, saj gre za partnerja, ki ceni kvaliteto, solidno ceno in spo- štovanje rokov. MB KONJICE: ZA RAZVOJ OBRTI Delegati obtin.ske skupščine, pa tudi člani vodstev driižbenopoli- tičnili or,E;anizacij konjiške občine, so že večkrat obravnavali vpra- šanja, ki zadevajo obrt, njen raz- voj in usmeritev na področju ob- čine. Tudi občani Konjic dobro poznajo to področje gospodarstva, saj se vsakodnevno srečujejo s posledicami njegove nerazvitosti. Velikokrat se namreč dogaja, da občani potrebujejo čevljarja, kro. jača ali frizerja, ki pa jih je v Konjicah tako malo. da njiho- vih uslug skorajda ni moč do- biti. Zato je tudi negodovanje občanov na njiliov račun dosti- krat upravičeno. V konjiški ob- čini obravnavajo obrt kot defici- tarno področje gospodarstva, pa čeprav je v občini registriranih kar 150 obrtnikov. Toda od tega je avtoprevoznikov 40. gostilni- čarjev 20, tistih, ki opravljajo popoldansko obrt 18, vsi drugi pa sodijo med redne obrtnike, kot jim pravijo. Zaradi te,8;a, ker je področje obrti v konjiški občini tako pereče, so se domenili, da bodo Imenovali iniciativni odbor za ustanovitev združenja obrtni- kov. Namen ustanovitve združe- nja je predvsem ta, da bi uspeš- no usklajevalo razvoj obrti v ob- čini, predvsem pa oživljalo tiste storitvene dejavnosti, ki se danes ne razvijajo več ali celo izumi- rajo. Pobuda za ustanovitev zdru- ženja je izšla iz organizacij SZDL in sindikata, ki obenem tudi skli- cujeta srečanje z obrtnimi delav- ci konjiške občine. Na njem bo- do med drugim Imenovali tudi člane v iniciativni odbor za usta- novitev Edruženja. D. S. OBRAZI IVAN MUHA Muhatov Žanek, kot mu pravijo po domače, je bil rojen v Ralpton Pahu. v Severni Ameriki, 1911. le- ta. Oče je odšel tja v rudnik 1908 leta, bila je gospodarska kriza, denarja ni bilo. Tri leta po Zane- kovem rojstvu, leta 1914, je družina prišla nazaj. čakal jih je »štant« v Ledinščici. Takoj po pri- hodu iz Amerike je oče odšel v vojsko in kmalu bil na Doberdobu tudi ra- njen. Tista leta za Zane- ka niso bila prijetna. Leta 1918 so se prese- lili v Lesično in tam se je Zanek tudi oženil leta 1939. Leta 1940 pa sta oba z ženo odšla kot viničarja k Petričku iz Žalca v Vir- stanj, kjer so vsi skupaj tudi stanovali v skromni bajti. Z ženo sta obdelo- vala dva in pol hektara Petričkovega vinograda in še kar šlo je. Aprila 1941 so Zaneka ujeli v Celju Nemci in ga odpeljali v ujetništvo- 'v Fallenbostel v Severni Nemčiji. Tam je delal na železnici, leta 1943 pa so ga spustili domov, kjer so ga že kar takoj poklicali k vermanšaftu. Za tri me- sece je odrinil k njim, to- da tudi tam mu ni kazalo, zato se je nekaj časa po- mikal doma, in ko je bi- lo že prevroče, jo je ža- nek pobral na Planino, kjer je dobil stik s Kozjanskim odredom. Takrat se je pi- salo 1944. leto. Potem se je marsikaj zgodilo. 9. septembra 1944 je skupaj z Bračičevo bri- gado pomagal napadati Kozje, kmalu nato pa so ga določili, da bo skupaj z 60 borci odšel na Do- lenjsko. Zanek je po- slovil od drage štajerske, od Virštanja, kjer živi še danes, od kozjanskega gri- čevja in poslušal ukaz. Prišli so v Stari trg ob Kolpi, od tam pa je Za- neka pot .zanesla v Metli- ko, v zaščitni bataljon ofi- cirske šole. Zaneku so do- ločili minomet. Prišel je maj 1945 in Za- nek je skupaj z drugimi borci s pesmijo na ustih krenil proti Trstu, toda preden so prišli v Trst, je ta že padel. Odšli so proti Ljubljani, kamor so 9. ma- ja tudi vkorakali. Zanek je prišel v Ljubljano kot vodnik. V slovenski prestolnici je imel to nesrečo, da je zaradi močne eksplozije oglušel, kar se mu pozna še danes. Ležal je v bol- nici, dokler se ni toliko popravil, da je odšel v škofjo Loko na novo dolžnost. Bila je svoboda In Za- nek jo je ubral nazaj v Virštanj, nazaj k Petričku za viničarja. Toda Petrič- ka so spomladi leta 1947 razlastili, z ženo sta rav- nokar rezala v vinogradu. Ko so Petričkovo lastnino združili z ostalimi vino- gradi veleposestnikov, je žanek postal kvalificiran vinogradnik in opravljal svoje delo naprej. Komaj 1965. leta sta z ženo kupila hišico v Vir- stanju. Veliko let je mo- ralo preteči, da sta konč- no prišla do domeka, do svojega zapečka. Ker je Zaneku manjkalo do po- kojnine natanko eno leto, je odšel še v Maribor. Se- da; je že kar dolgo v po- koju, ki si ga je vrli Vir- štanjčan krepko zaslužil. To povedo že njegove tre- soče roke, izmučen obraz, premišljena in trpka be- seda, beseda kmečke ko- renine. MILENKO STRASEK OBČNI ZBOR ŠTUDENTOV VEKŠ PREGLEDALI K ) Pretekli petek so v dvora- ni doma JLA v Celju zboro- vali študenti VEKŠ, ki se izobražujejo ob delu. Od več kot 700 vTjisanih iz širše celj- ske regije, se jih je zbralo v dvorani skoraj tretjino. Nji- hovemu zboru so poleg pred- stavriikov Delavske imlverze Celje, ki vodi center tega študija, prisostvovali še pred- stavniki Visoke ekonomsko komercialne šole iz Maribo- ra, predstavniki OZD in ne kateri družbenopolitični de- lavci iz Celja. V poročilih. Ljuba S.-caze, ki skrbi za center za študij ob delu v Celju in dr. Stane- ta Indiharja iz VEKS, je bilo čutiti skrb za nadaljnji razvoj in uveljavljanje .študi- ja ob delu. žal pa je v po- fočilih bilo vse preveč besed, ki so omenjale probleme. Ti so predvsem v pomanjkanju primernih prostorov za ne- motena predavanja, v poz- nem obveščanju študentov in v vse premah notranji pove- zanosti študentov. O teh problemih so sprego- vorili tudi študenti. Vendar je bilo opiiziti, da mnogi že- lijo probleme osvetljevati iz zornega ko; a, ki kaže na osebne probleme. Le malo je' bilo predlogov, ki bi tvorno pris^pevali k reševanju te problematike. Nekateri so že- leli svojo kritiko skriti za pahljačo anonimnosti. To pa za bodoče strokovnjake, od katerih že mnogi opravljajo odogvorna dela, ni nič kaj p>ohvalno . Na zboru, ki bi sicer moral biti bolia twiDravliivn so sprejeli vrsto zaključkov. Pri- sotni študenti so se dogovori- li, da bodo skušali notranjo povezanost uresničiti preko predstavnikov letnikov. Tako so zadolžili člane letnikov, da -v prihodnjih dneh ime- nujejo po dva predstavnika v skupino, ki bo povezovala študente z Delavsko univer- zo in VEKŠ. Ta skupina bo morala pozneje postati tudi jedro vse dejavnosti študen- tov ob delu. Ali bo v tem uspela i>a je odvisno tudi od drugih. Prav v začetku bo potrebovala pomoč ta.ko De- lavske univerze kot družbeno političnih organizacij. Tako številni študenti ob delu ne morejo biti prepuščeni sami sebi pa naj jih gledamo iz katerega koli zornega kota. MILAN BKECL .§t. 5 — 5. februar 1976 NOVI TEDNIK — stran 5 ODMEVI DOMOVINA, SI ŠE KOT ZDRAVJE v četrtek je bila televizij- ska oddaja o onesnaževanju zraka Domovina, si še ka- kor zdravje. Za mnenje o njej smo povprašali Celjane in tiste, ki so se v našem mestu samo mimogrede usta- viili. Veliko jih sicer oddaje ni videlo zaradi poznega ter- mina njenega predvajanja- Večina pa nam je zatrjevala da bi tako zanimivih in aktu- alnih oddaj moralo biti na programu še več. Vid Marčen, profesor: Zdi se mi, da je zelo ugodno to, da so se tisti, ki lahko po- sredno in neposredno odloča jo o tem, kako bomo v pri- hodnje v Celju živeli, zbrali in na dovolj visoki ravni pri- kazali problem onesnaževanja in hkrati že tudi nakazali re- šitve. Mislim, da je bila prav zato oddaja odlična in da bi v prihodnje morala televizija pKDsredovati še več takih od- daj. Za prihodnje pa bi pred- 'lagal, da bi čez dve ali tri leta to oddajo ponovili z isti- mi ljudmi in jih povprašali, kaj se je na tem področju že naredilo, če bo uspeh vsaj 25 odstoten, bo imela od- daja tudi v praktičnem smi- slu velik pomen. Darinka Vizjak: Zandmivost oddaje se je predvsem videla na interesu gledalcev, saj jih je večina vstrajalo do konca. Oddaja je nakazala tudi mno- go novih problemov, zd kate- re še marsikdo ni vedei. Zdaj je dana garancija, da se bo tudi sprejeti zakon pričel iz- vrševati. Marija Dobovišek: 2ivim v Štorah. Oddaja je bila zelo v redu, le malo predolgo je trajala. Problem onesnažene- ga zraka se mi zdi zalo ve- lik predvsem v Celju, pa tu- di v štorah se ne moremo pohvaliti z boljšim zrakom. Marta Hodnik: Mislim, da je zdaj potrebno preiti od besed k dejanjem. Zrak v Celju je že tako slab, da je akcija nujna. Ana Klima: 2ivtim v Pre- valjah na Koroškem.' Ko sem gledala oddajo o onesne- zevanju zraka, me je zelo raz veselilo, da so vendar enkrat pričelii resno opozarjati na ta, tako pereč problem. Zdaj, ko nam že meč visi nad glavo, se moramo resno lotiti reše- vanja. Seveda je bilo kon- kretnih odgovorov zelo malo. Všeč pa mi je bil zdravnik, ki je dejal, da na račvm zdravja ne sme biti nika- kršnih kompromisov. Stane Grobelšek: Oddajami je bila zelo všeč. Vendar pa se mi zdi, da je zdaj zanjo že skoraj prepozno. Problem onesnaženosti zraka je, kot smo videli, pereč tudi v dru- gih večjih mestih. Mislim pa, da v Celju presega že vse meje. Milivoj Zemlič: Prihajam iz Ormoža. Gledal sem oddajo. Bi'^ mi je všeč, zdi pa se mi, da se je le preveč govorilo o Celju. Tudi druga mesta imajo onesnažen zrak. Vseka- kor pa je zrak v Celju naj- slahši. To sem videl danes. ko sem prišel v Celje in me je najprej pozdravil dim, da o smradu sploh ne govorim. Želim, da bi Celjand čimprej našli rešitev in ta problem odpravili. Konrad Jeseničnik: Oddaja mi je bila všeč, saj je govo- rila o problemu, ki nas naj- bolj tare. Zrak v Celju je res s'ab. Potrebno bi bilo, da bi industrija dosledno uporabljala čistilne naprave. Marija Cokan: Oddaja je bila zelo zanimiva, saj še jaz, ki največkrat zaspim pred sprejemnikom,' nisem bila za- spana. Žal pa tisti, ki so jih novinarji v mestih spraševali, niso dovolj dobro izrazili ob- čutja, ko vdihvamo zrak, v katerega so tovarne spustili strupene pline in ki so ga onesnažili ispušni pUni. One- snaženost zraka seveda ni vsak dan enaka, vendar pa je zelo nezdrava za otroke in bolnike. VIDA SPENDL BORCI V REGIJI U IDR A V JE Nedavno so na občinskem- skem odboru Združenja zve- ze borcev NOV za celjsko področje govorili predvsem o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem stanju borcev NOV. Predvsem so lahko ugo- tovili, da je zdravstveno var- stvo borcev v regija zelo raz- lično, predvsem pa precej sla bo urejeno. Njihova pobuda je bila, da mora Zdravstveni dom Celje, ki je medobčin- ska zdravstvena ustanova, po- skrbeti, da se bo zdravstveno varstvo borcev NOV, kot to določa 109 člen, začelo ures- ničevati v praksi. Razen v Ce^ju, kjer je v okviru zdravstvenega doma organizi- ran dispanzer za borce, nikjer v regiji bivši boroi nimajo možnosti, da bi bili temelji- teje pregledani, da bi imeli nekako specializirano zdrav- stveno varstvo, kot jo imajo nekatere druge skupine ob- čanov (nosečnice, matere z dojenčki, mladina itd). Enako je s speciailističnimi pregledi in zdravljenjem. Ne gre zato, da bi imeli borci kakšen iz- jemen položaj, gre le za pri- oriteto, za to, da bi k speciali- stom priporočeni borci prišli čim prej na vrsto. Vse to je potrebno tembolj zato, ker 2Kiravih borcev pravzaprav ni. Najpogosteje se med borci kažejo bolezni na začetni ali razvojni stop- nji v teh^e poglavitnih sku- pinah: bolezni srca in ožilja, dihalnih organov, sklepov in mišic, prebavil, živčnega si- stema, tuberkuloza in bolez- ni urogenitalnih organov. Mnogi borci imajo kar več bolezni hkrati. Drug problem okoh zdrav- stvenega varstva, ki so ga omenih na sestanku, ki je bil v Šmarju, zadeva zakon- sko — pravno plat. Gre za pravico do zdravljenja, ki dosedaj viključuje le spomeničarje in invalide, >stali pa imajo to pravico v enakih otevirih kot vsi za- posleni delavci. V mislih so imeU predvsem zdravljenja v naravnih zdraviliščih, za kar pa iz naslova zdravstvenega zavarovanja hodi le malo bor- cev, jih je pa veliko, ki bi bili takega zdravljenja po trebni, vendar sami, oziroma njihove borčevske organiza- cije, sredstev za to ne pre- morejo. Kaj lahko po tridesetih le- tih svobodne graditve storimo za borce NOV. Z dobro zdrav- stveno nego in s kvalitetni- mi zdravstvenimi uslugami jim olajšamo nadloge starosti in bolezni, že občutek, da jim domovina tudi tako izkazuje hvaležnost, ima učinek zdra- vila. ŠENTJUR: DELAVNI RDEČI KRIŽ Na prvi letošnji seji občinske- ga odbora Rdečejra liriža. Kjer so sprejeli statut In začrtali pro- gramslie smernice za letošnjo le- to, so se člani odbora domenili tudi za tečaje, ki jili lM)do orga- nizirali v pr\eni tromesečju. V tečajih za nego bolnika na do- mu, ki se ga bodo udeležili čla- ni kra.jevnili organizacij RK, se bodo seznanili v tridesetih urah z najosnovne.tSimi principi nego- vanja bolnika. Taka usmeritev pomoči za nego bolnika Je nuj- na, saj opravlja to delo samo ena patronažna sestra. Sredstva za predavatelje ho moral ol>čin- ski odbor RK po.skrbeti sam, ker jim je zavod za zdravstveno var- stvo v Celju pomoč odklonil. Trosili bodo torej sredstva, ki so .fih dobili v lanskem letu, ko so zbrali samo starega papirja 20 ton. Tudi letos nameravajo s to akcijo nadaljevati, še bolj odločno pa se bodo spoprijeli z načrtnim zbiranjem odpadkov v delovnih organizacijali, kjer so nekje (Elegant) ie letos naleteli na razumevanje, nek.je pa jim je pomoč pri tovrstnem delu odveč (Moda), Izredno pomembno vlogo so si zadali člani RK pri načrtovanju .SLO. veliko gradijo pa tudi na podmladkar.iih RK, ki v letoin.ieni letu načrtujejo tudi občinsko tek- movanje v ekipah prve pomoči. Za najmla.jše člane RK bodo v šentjurski olJČini organizirali tudi različna predavanja, .npreml.jana z diapozitivi. Z. S. TURI2EM TRI SRCA Vse v znamenju števil- ke tri. Tri naravna zdra- vilna sredstva: voda, oko- lje, dieta. Trije načini u- porabe: pitne in kopalne kure ter ustne kopeli. Trije programi zdravlje- nja: zdravilne in preven- tivne kure ter kure za sprostitev. Tri srca. Odkar je 1833. leta du- najski študent Henn od- kril v Radencih prvi vre- lec mineralne vode (izko- riščati so ga pričeli 1869. leta), si je pridobilo zdravilišče Radenska mednarodni sloves. Kole. ktiv Radenska zaposlu- je okoli 1.700 ljudi. Vsako leto na.polnijo in prodajo več kot 200 milijonov ste klenic mineralne vode in 50 milijonov steklenic brezalkoholne pijače. Po tej dejavnosti se uvršča med vodilne jugoslovan- ske proizvajalce brezal- koholnih pijač, V svojem okviru pove- zuje zdravstveno, gostin- sko in turistično dejav- nost. Po lanski integraci- ji pa je postal kolektiv Radenske nosilec celot- nega turizma v pomurski regiji. Prav tako pomem- bna pa je še njegova uve- ljavitev kot zavod za re- habilitacijo srčnih bolni- kov. Po zgraditvi hotela A kategorije Radin so v zdravilišču odprli novo terapijo s pokritim baze- nom, savnami in eno naj- sodobnejših fizioterapij. Tako je zdravilišče kom- pletirak) svojo ponudbo na zdravstvenem in turi- stičnem področju. .Ena glavnih indikacij zdravilišča so obolenja srca in ožilja, torej bole- zni zdajšnjega časa in ti- sta, ki so na prvem me- stu kot vzrok smrti. Bo- lezen ni izbirčna, loteva se tako mladih kot sta- rih. In prav tu se kaže velik pomen zdravilišča, ki s svojo ponudbo in storitvami preprečuje ne- gativne učinke sodobne civilizacije. Raziskave so potrdile, da je število obolelih med tistimi, ki so bili v zdraviUšču za tri do štirikrat manjše od onih, ki tega niso storili. Za zdravljenje srčnih in ledvičnih bolnikov ima zdravilišče močno stro kovno zasedbo in sodob- no diagnostično opremo, z zgraditvijo nove terapi- je pa tudi vse pogoje za kompletirano terapijo. Si. oer pa posveča zdravili šče vse večjo pozornost preventivni dejavnosti tn zato tistemu področju, kjer je človek najbolj ogrožen. Pomembna je zobozdravstvena dejav- nost, katere osnovna na loga je zdravljenje para- dentoze s pnamočjo hidrokala v trajno last v območnem tekmovanju za nalepši turistični kraj jih obve- zuje, da tudi v prihodnje ne smejo zaostajati in za- nemarjati gojenja cvetic, urejevanja cvetličnih tn drugih nasadov itd. Letos nameravajo pos- taviti nekaj novih klopi in obnoviti stare. Zanimi- va je misel o podaljšanju sprehajalne poti ob Savi- nji. V tej zvezi bi radi postavili brv in tako omogočili sprehod do kmeta Logarja onstran reke. V ta okvir prizade- vanj sodi tudi ureditev bazena ali rečnega kopa- hšča. Sicer pa gredo še dlje V delovnem načrtu za le- tos' opozarjajo na pospe- šeno piropagando in na možnost izdaje lastnega prospekta. Stara je tež- nja, da bi v Lučah ven- darle uredili večji in so- dobno opremljen gostin- ski lokal. Zanimivo je, da je to opozorilo v skladu s programom, ki sta ga pred napovedano integra- rdmacij;>.ki adbor za proslavljanje 100-l»t.nice Can- karjevega rojstva v Celju Je priprarvil obsežni delovni na- črt. Ta jubilej slovenske kul- ture in sploh slovenskega na- roda bomo v Celju proslav- IjaU skazi oelo leto predvsem v delovni obliki, občasno pa tudi slovesiio, s proslavami. Naj nas skozi vse leto sprem- lja misel, poziv in naloga s skupnim naslovom: »Letos preberi tudi kakšno Cankar- jevo knjigo, tovarLš!« Ker dejstvo je, da bomo znali ce- niti Cankarjevo delo, njego- vo misel, idejo, le, če bomo brali njegove literarne stva- ritve. Poglejmo na kratko, kaj bomo v Celju storili v okviru načrta praznovanja te- ga tako pomembnega jubile- ja: že v torek je bilo svečano zasedanje družbeno političnih organizacij Celja in občin.ske skupščine, kjer je sodeloval tudi Komorni moški zbor in Slovensko ljudsko gledališče z recitalom »Ta roka bo ko- vala svet«. Gledališče bo upri- Borik) Cankarjevo Pohujšanje T dolini Sentflorjanski, isto delo pa bomo videli tudi v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega, ki bo gosto- valo v Celju. Osrednja knjiž- nica bo pripravila razstavo Cankarjevih del, razstava del Vladimira Levstika, mlajšega Cankarjevega literarnega so- potnika, pa je že odprta. V Ljubljani pripravljajo razsta- vo »Gledališče Cankarjeve dobe« in Jo bomo v organi- zaciji celjskega gledališča in Muzeja revolucije videli tudi pri nas. Likovni salon bo organiziral razstavo Cankar- jevih podob in njegovih risb. V Celju bo svečana premiera Eilma »IdeaUst«, ki ga je po- snel Igor Pretnar po Cankar- jevem romanu »Martin Ka- čur«. Tudi Teden domačega filma bo vključil v svoj spo- red filme, nastale po Cankar- jevih literarnih delih. Prosla- ve bodo pripravljale tudi po- samezne skupine v okviru kulturno prosvetnih društev. Kar je še zelo pomembno, bomo v Celju 9. tega meseca dobili tudi že težko pričako- vani klub kulturnih delavcev, ka se bo imenoval po Ivanu Cankarju. Celjski pisatelji se bodo v tem letu organisu- rali v pododbor Društva slo- venskih pLsateljev. Svoje programe pa so že izdelali tudi Slavistično dru- štvo in oddelek Zavoda za šoLstvo, torej bodo sodelova- le vse šole v Celju. Svoj pro- gram so pripravile tvidi druž- beno politične organizacije. V desetih organizacijah zdru- ženega dela bodo proslave posvečene oživljanju Cankar- jevih pojmovanj proletariata in njegove vloge. Pomembno je tudi to, da bodo vključih v program politične šole te- me o Cankarjevih pojmova- njih proletariata. »Naša be- seda« in srečanje mladinskih in pionirskih gledaliških sku- pin bosta posvečeni Cankar- ju. Eno od načrtovanih pro- slav naj bi vključili tudi v teden praznovanj ob občin- skem prazniku. Svoje progra- me sta izdelala tudi Novi ted- nik in Radio Celje, Kinopod- jetje Celje in Mladinska knji- ga ter Delavska univerza. Skupna proslava obletnice Cankarjevega rojstda pa naj bi bila v mesecu decembru. Celje se je torej resno pri- pravilo na to praznovanje in besede ne bodo ostale le pri svoji podobi, ampak se bo- do spremenile v dejanja. Vzniknil je še en predlog: pripravili naj bi razstavo o Cankarjevem delu, oziroma njegovem vplivu na našem območju. Prikazali naj bi, kaj so igrale posame2aie sku- pine, gledališča, kako smo Cankarja doživljaU na raai- ličnih praznovanjih, literar- nih večerih, razstavah itd. Po vsem tem sodeč, ne bo zmanj- kalo idej, le vse bo treba do- sledno uresničiti. Saj kaj pa je to navsezadnje proti mi- slim in duhu, ki ga je Can- kar sej al v svojem času med nas, da ga živo čutimo v sebi — kot bi nam včeraj šele začel pripovedovati. Da dostojno proslavimo obletni- co rojstva Ivana Cankarja ni le dolg do njega, ampak do nas samih, saj govorimo o človeku, ki je nenehno klical k resnici in trkal na duri srca in razuma, na zavest slehernika. DRAC^ MEDVED V CANKARJEV SPOMIN sveCan začetek v programu koordinacijskega odbora za - proslav- ljanje lOO-letnice rojstva Ivana Cankarja je omenjeno, da bomo skozi vse letošnje leto praznovali ta jubilej ceiome slovenske kulture. Poudarjeno je, da bomo to priiznovaU predvsem delovno, pa tudi svečano. Pr- va svečanost je bila že v torek zvečer, ko so se zbrali v Narodnem domu predstavniki vodstev družbenopoh- tičnih organizacij Celja in družbenopolitičnega zbora občinske skupščine na svečanem zasedanju ob ome- njenem jubileju. Vse prisotne je pozdravil predsed- nik občinske konference SZDL Jože Volfand in pi-©- dal besedo predsedniku koordinacijskega odbora za proslavljanje 100-1 etnice Cankarjevega rojstva Ivanu Se- ničarju. V svojem govoru je opisal celovito življenj- sko pot Ivana Cankarja, torej kot umetnika, pohtika in angažiranega družbenega delavca. Opozoril je na čas, v kat.ei'em je Cankar živel, po53bno tehtno i>a je spregovoril o naših nalogah v sedanjem času v boju za podružbljanje kulture, v tistem prizadevanju, ki naj kulturo čimbolj približa delovmemu človeku. Na torkovi svečanosti je sodeloval ttidi Komorni moški zbor pod vodstvom Cirila Vertačnika in gleda- liški igralci z recitalom Ta roka bo kovala sveit-. So- delovali so Marija Goršičeva, Janez Bermež in Janez Starina. DRAGO MEOVEO V okviru kulturnih izmenjav med sesedskima državama bo gostoval v Celju TEATRO STA- BILE iz Trsta v ponedeljek, 9. februarja ob 19.30. Gostje bodo uprizorili Goidonijevo kome- dijo »Nergač«. Osrednji splet dogodkov so družinski zapleti okoli hišnega gospodarja -— tirana, nergača in skopuha Todera. Vsak obiskovalec bo prejel v slovenščini bilten z razla- ga in vsebino gre. Ker gre za redko priložnost — Goldoni v izvirniku in v postavitvi naj- boljših poznavalcev — vabimo ljubitelje gledališča in abonente. NOCOJ LITERARNI VEČER Nocoj bo v mali dvo- rani Narodnega doma v Celju literarni večer celjskih književnikov v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Kot gost bo sodeloval predsednik Društva slo- venskih pisateljev Ivan Potrč, svoja dela pa bo- do brali še Fran Roš, Pa- vla Rovanova, Janez žmavc, Drago Medved, Milenko Strašek in Da- ne Debič. Uvodno besedo bo spregovoril predsednik izvršnega odbora celj- ske kulturne skupnosti Stane Mrvič. Literarni večer bo obogaten tudi z glasbeno spremljavo celjskega pianista Hin- ka Haasa. Spored bo povezovala Ivica Bur nik. LAŠKI KULTURNI DINAR v ožino s kompasom Minuli teden se je sestal izrvršilni odbor kulturne skup- nosti občine Laško. Najbolj pomembna je bila razprava o delitvi sredstev za skupno porabo m prispevni stopnji za leto 1976. Ob tem, da ni nihče na seji mogel povedati nič določenega, je vseeno prevladalo mišljenje, da si bo moralo kulturno življenje v tej občini utirati pot z manj sredstvi, ko jih je ime- la na voljo v minulem letu. Dejstvo, da v minulem letu ves denar ni bil porabljen pomeni samo eno, da bo lan- skoletni šibkejši kulturni utrip moral biti letos norma- tiven, oziroma, če bo živah- nejši, bo za ceno aktivnih občanov ki bodo pripravlje- ni z večjo žrtvijo storiti več. Razumljivo je, da položaj ko bo treba skrbno obrniti vsak dinar, terja disciplini- rano obnašanje. Najmanj, kar bo potrebno, je spošto- vanje lanskoletnega sklepa. da lO kulturne skupnosti ne bo odobraval vlog za izpla- čilo prispvekov za nazaj. Se več. Di-uštva v okviru ZKPO lahko računajo predvsem na tiste prispevke, ki bodo vklju- čeni v finančni načrt na te- melju programov. Za vsako kulturno akcijo izven take- ga načrta, ki je »finančno pokrit«, bo potreben pred- hoden dogovor. Bilo bi pre- lepo, če bi bila »zakladnica« kulturne skupnosti neizčrpna in bi z denarjem ne moglo biti nobenih težav. Na isti seji so člani izvr- šilnega odbora obravnavali dve takšni vlogi, ki kultur- no skupnost postavljajo pred gotovo dejstvo. Izvršni od- bor je ravnal tako, kot je odločil pred meseci — nič za nazaj. Le s tako dosled- nostjo bo mogoče prikrma- riti kulturno barko skozi ne- ljubo ožino, ki je nastala po krčenju dohodkovnih virov. J. KRAŠOVEC RAZSTAVA LIKOVNIH DEL ŽENSK AMATERK v letošnjem letu bo Li- kovni salon Celje ob po. moči občinske zveze kul- turno prosvetnih organi- zacij pripravil likovno raz. stavo žensk — amaterk, s katero bo obeležil praz- nik žensk. Ker na celj- skem območju in v sa- mem mestu slika mnogo žensk, ki niso vključene v društva ali sekcije, jih vljudno vabimo k sodelo. vanju In prosimo, da do konca februarja (zadaji rok je 28. februar) odda- jo po štiri .svoja dela v Likovnem salonu. Trg Svobode 9. Enako prosi- mo tudi vse članice dru- štev in sekcij na celjskem področju, da do navede nega termina prinesejo po štiri svoje likovne izdel. ke v salon. 1. marca se bo namreč sestala žirija, ki bo vsa prispela dela pregledala in jih izbrala za razstavo- V Muzeju revolucije v Celju so v ponedeljek odprli zani- mivo razstavo o partizanskem šolstvu na Slovenskem. Razstavo sta pripravila Muzej revolucije in Slovenski šol- ski muzej v Ljubljani. Na otvoritvi je sodeloval pevski zbor I. osnovne šole pod vodstvom Jožice Soko, zbrane je nagovoril ravnatelj muzeja profesor Stane Mrvič, o raz- stavi in o slovenskem partizanskem šolstvu pa je sprego- vorila ravnateljica slovenskega šolskega muzeja Slavica Pavlic, (na sliki). Foto: DRAGO MEDVED CELJSKI ZBORNIK IN OBRAZI NOVI UREDNIŠTVI Pred nedavnim j« zasedal izdajateljski svet celjske kul- turne skupnosti, kjer je te- kla beseda o založniški de- javnosti v celjski občini. Zna- no je, da je k njenemu raz- voju doslej največ prispeval Celjski zbornik in hterarna revija Obrazi, ki pa v zad- njih letih ni redno izhajala zaradi finančnih težav. Izdajateljski svet je ime- noval nov uredniški odbor za Celjski zbornik. Za odgovor- nega urednika profesorja Vlada Novaka, za člane pa Gustava Grobelnika, Staneta Mrviča, Stanka Koželja. Jo- žeta Gluka, dr. Franca Pla- ninska in Antona Aškerca- Svojega predstavnika bo še imenoval Zavod za napredek gospodarstva. Izdajateljski svet je imenoval tudi nov uredniški odbor za revijo Obrazi. Glavni urednik še ni imenovan, člani pa so Jože Volfand, Dane Debič, Drago Medved, Milenko Strašek, Marlen Premšak, Saten Mr- vič in Mira Plahutnik, kot predstavnica kluba mladih 11- t^ratov pri Mladinskem klu- bu v Celju. Dosedanji uredni- ški odbor Obra23ov je izdelal tudi nov koncept, iz katerega je razvidno, da bo revija ob- javljala FK>ezijo in prozo, ese- jistiko, literarno teoretične prispevke, zapise in kritike, svoj prostor pa bo odmerila tudi Mkovndkom in umetni- ški fotografiji. Namenjena bo predvsem ustvarjalcem celj- skega območja, sicer pa bodo v njej lahko objavljali vsi, ne glede na geografsko opre- delitev. Dosedanji izdajatelj revije je bila občinska kon- ferenca ZSMS, zdaj pa bo Kulturna skupnost. Nedvomno pomeni oživlja- nje, predvsem pa utrjevanje položaja obeh publicističnih dejavnosti — Celjskega zbor- nika kot strokovnega občila in revije za kulturo Obrazi dragocen prispevek k procesu informiranja, podružbljanja kulture in združevanja na- prednih in ustvarjalnih sil naše družbe. DRAGO MEDVED St. s s. februar 1976 NOVI TEDNIK stran t OB SPOMINU NA NAŠEGA PREŠERNA SLOmCEM mEC WE s Francetom Prešernom smo se že zgodaj seznanili. Če je šola tisti kraj. kjer smo prvič zvedeli za učenost, ki odpira vrata v življenje, smo tudi tam prvič videli sliko tega slovenskega poeta. Bila je to reprodukcija znanega Langusovega originala ali lep smehlja- joči se obraz izpod idealiziranega svinčnika Božidarja Jakca. Takrat smo tudi zvedeli, da je osmi februar pra- znik posebne vrste. Da je na ta dan, v letu 1849 umrl v Kranju, ves bolan in utrujen dr. France Prešeren. Od časa, ko smo kot osnovnošolčki zvedeli zanj, nas je spremljal vse do danes in ko nas ne bo nikjer več, bo France Prešeren še hodil med ljudmi. Nekateri ga bodo poznali, kot zano- snega poeta s pentljo okrog vratu, dvignjeno glavo in žarečim pogledom. Nekateri pa ga bodo poznali kot nekakšnega pesnika, ki je imel pri- jatelja, ki je poznal veliko tujih je- zikov in je utonil v Savi. Malo manj bo tistih, ki bodo vedeli, da je rad imel dobro kapljico in da je bil do- vzeten za žensko lepoto. Med otroci bo živel kot doktor fig fig in da je na- pisal lepo pesmico o rodni vasici Vrbi, kjer stoji tudi cerkev svetega Marka. Veliko pa je treba vedeti, če si ho- čemo odgovoriti na vprašanje, zakaj smo si Slovenci f>ostavili za svoj kul- turni praznik dan njegove smrti. Veliko je treba vedeti za spoznanje, ki pri- haja za vse korake v njegovem živ- ljenju in za vsa dejanja, ki jih je storil. Malo ali nič pa ni treba vedeti za vsebino njegove govorice. O tem je že pisal ob mnogih drugih seveda, Ivan Cankar v svojem pisanju z naslovom »Slovensko ljudstvo in slovenska kul- tura«, kjer med drugim piše: »V Ljub- ljani so postavljali Prešernu spomenik in so napravili veliko slavje. Kdo je bil slavljen: ali Prešeren ali njegov spomenik ali oče Janez Bleivveis ali župan Hribar, še r>l natanko dognano; dognano je le toliko, da je bilo tako veliko in imenitno slavje, kakršnega narod še ni doživel; vse je bilo brez mere navdušeno, posebno zategadelj, ker ni vedelo zakaj. O Prešernu je ve- del tisti narod le toliko, da je rad vino pil, da je živel v divjem zakonu in da je zaljubljene pesmi pisal, o spomeni- ku je vedel toliko, da je neizrečeno neokusen — ampak slavje Je bilo lepo in lep je bil dan. Lep je bil dan, še lepši je bil večer. Toliko cvička se še ni nikoli stočilo v Ljubljani, toliko slo- vesnih govorov se še nikoli ni govo- rilo, celi potoki najglasnejših fraz so curljali po ulicah in so se stekali v Ljubljanico. Narod je bil navdušen in je na veličasten način dokazal svoje neomajno rodoljublje — in praznik je bil semenj motovilastega slavokriča- nja in bobnastega vseslovenstva. Za- kaj na semnju je bil Prešernov spome- nik, Prešernovega duha ni bilo, na semnju je bil narod, ljudstva ni bito. Popoldne je šele prišlo ljudstvo. In ljudstvo ni slavilo praznika, ljudstvo ni bilo navdušeno, ne za Prešernov spo- menik ne za vseslovenski boben ne za fraz curljajoče potoke. Ljudstvo je pri- šlo pozdravit tistega človeka, ki je pred petdesetimi leti v svojem obupu in v svoji bridkosti slutil, kar vidi da- nes ljudstvo samo — svetel cilj na gori. Največ sveta otrokom sliši Slave, tja bomo našli pot — ....« Brez dvoma: pri nobenem sloven- skem pesniku ne bomo našli toliko — z globoko umetniško močjo izražene gorečnosti za združitev slovenstva in sožitja med narodi. Tedanja dunajska cenzura je še posebno tiste čase pa- zila na vsako njegovo besedo in ni naključje, če je Pavšek poslal rokopis »Poezij« na Dunaj in je slavist Fran Miklošič prepovedal natis tretje kitice Zdravljice (Edinost, sreča, sprava), češ. da bi se mogla razumeti v pan- slavističnem smislu . .. Težko je v tak- 5nem zapisu povsem osvetliti moč Prešernove poezije, povsem nemogo- če pa je še enkrat na kakršen koti na- čin to moč in bolečino (obupa in za- nosa) FK)trjevati z besedami, ki niso niti ponaredek. Zato se vsaj ob 8. fe- bruarju spomnimo Prešerna takšnega, kakršen nam je ostal v spominu še iz šolskih klopi, pa čeprav smo se vča- sih nanj že hudovali, ker nam je od- vzel skoraj polovico ur zase in nam ni mnogo ostalo za druge, predvsem sodobne literature. Danes pač na vse druge načine izpovedujemo ljubezen in vsa ostala čustva, ki so nam lastna, torej našim značajem. Vse drugačna govorica nas preveva in vse drugačen besedni za- klad se preklada po naših ustih. Tudi besednih, črkovnih in papirnatih vojn se še nismo rešili in pravkar lovimo po časopisnih stolpcih smog in smod in dimio. Se piše kaša ali kaža?; Moč in nesmrtnost Prešernove umetnosti pa je predvsem v veliki preprostosti. Človek je pač imel kaj povedati in če še tako trdimo, da ga tedanji čas ni razumel in ga tedanji ljudje niso sprejemali, ne smemo po- zabiti, da umetnik in njegova umetnost nista najavljena glorija pred pragom meščanskih vrat, ampak tiha. zbujajo- ča se vest, ki prihaja do nas skozi stranska vrata, počasi a zanesljivo, kakor izkušnja življenja. Sonetje ne- sreče, pa Zdravtjica, glose, gazele, za- bavljice in epigrami — vse, kot bi bilo napisano včeraj. Se če človek pre- bira originale, je jezik postal lep in gladek, ohranil je ritem do danes. Kar je najvažnejše — ohranil je vsebino. Brez dvoma samo zaradi tega, ker na- štete stvaritve zadevajo človeški duh, z njimi se od vekomaj ukvarja, rado- stijo ga in mučijo, mu porajajo veselje in trpljenje, da je iz njega in iz živ- ljenjske moči prisiljen hoditi dalje. Zato nam je pesnik dragocen. Ker je pel o ljubici, o domači vasi, o svojih ljudeh od romantične bolečine do zre- lega, osveščenega ponosa nekega majhnega naroda. Zato nam naj ne bo današnje življe- nje tat dragocenega časa, ko bi lahko vzeli v roke knjigo. Že zato, da pošto- jimo toliko, da bi z novimi spoznanji lahko krenili še hitreje dalje. Saj bi bili najbrž v zmoti, če bi trmasto tr- dili, da ga nihče v njegovem času ni razumel. Prav gotovo so bili ljudje, ki so ga razumeli. Vsak čas ima ljudi, ki razumejo umetnikovo govorico le da jih je manj. Saj je danes tudi tako. A sčasoma jo vsi povzamejo. Prešeren je umrl v Kranju, zadnja leta njegovega življenja mu je stregla in skrbela zanj sestra Katra. Po smrti je bilo veliko njegove zapuščine uni- čene, najbolj seveda po zaslugi kranj- skega dekana Jožefa Dagarina, nekaj rokopisov si je obdržala sestra Katra. Med zapuščino je bilo nekaj pisem, ki tudi po svoje zgovorno govorijo o Pre- šernu. Zanimivo je to, da je staršem pisal v slovenščini. Čopu, Vrazu. Smo- letu, grofu Auerspergu in drugim pa v nemščini. Med pismi najdemo tudi ti- sto, ki ga je pisal Iz Kranja 3. junija 1847, leta tiskarnarju Jožefu Blasniku: »Ljubi prijatelj! Na prošnjo gospoda biblioteškega skrlptorja Mihaela Ka- stelca Ti dovoljujem, da porabiš pre- sežek tistega zneska, ki se bo more- biti nabral pvo poravnavi Tvojih tiskar- skih stroškov za moje Poezije, v kritje tiskarskih stroškov za novo naklado 3. bukvic Čebelice. Tvoj odkritosrčni prijatelj Dr, Prešern.« Kje imamo danes Prešerna? Ga Imamo v srcih, ali ga imamo v luksu- zno opremljeni izdaji Poezij v knjižni omari, skrbno spravljenega, da ga prah ne požre. Ali ga sploh imamo? Vsi bi ga pač nroraH Imeti v »rcih. Kajti imeti Prešerna v srcu, pomeni imeti prostor še za mnoge druge ve- like stvari našega življenja! DRAGO MEDVED Eigner 1879: France Prešern V SPOMIN MOREM SMOLETA črne te zemlje pokriva odeja v grobu tihotnem, naš bratec Andrej! Vince zlato se v kozarcih nam. s meja, v tvojo opombo pijemo ga zdaj. Zbrani prijatlji v spomin ga pijemo tvojih veselih in žalostnih dni; zraven si take zdravljice pojemo, da ni nesrečen, kdor v grobu leži čedna postava hilh ti je dana, bistri je um ti z bogastvom bil dan; bolj^ga srca ni imela Ljubljana, kak si za srečo človeštva bU vžgan! Kratko sijale so zvezde prijazne, v sanjah prijetnih te zibal je up; jezo si sreče občutil sovražne, zgodaj okusil življenja si strup. Deklica druz'ga moža je objela, ki od ljubezni do nje si bil vnet; treščila v bogastvo nesreče je strela, kranjski v obupu zapustil si svet. Videl si Nemško, Francosko, Britansko, videl si Svajca visoke gore, videl si jasno nebo itaVjansko; sreče ni ranjeno našlo srce. Videl povsod si, kak' iščejo dnarje, kak se le uklanjajo zlat'mu bogu; kje braioljubja si videl oltarje? S srcem obupnim si prišel domil. Mogla umreti ni stara Sibila, da so prinesli ji z doma prsti; ena se tebi je želja spolnila: v zemlji domači da truplo leži. V zemlji slovenski, v predragi deželi, ki si jo ljubil presrčno ves čas, v k'teri očetje so naši sloveli, k'tera zdaj ima grob komaj za nas. Težka človeku ni zemlje odeja, vzamejo v sebe ga njene moči; trčimo, bratje, še vince se smeje, dolgo Smoletov spomin naj živi! BRASLOVCE lbpa pozornost Kfraoevna orgarazacaja Rde- čega križa v Braslovčah je pripa-avila minulo nedeljo dopoldne v dvorani Kina v Braslovčah srečanje krajanov starih nad 70 let iz Krajevne skupnosti Braslovče in Letu- ša. Najprej so sd povabljeni, kd jih je bilo okrog 160 ogle- dali kulturni program v ka- terem so sodelovali učenci Oš Braslovče in moški pev- ski zbor Svobode Braslovče, potem pa so bih pogoščeni. S tremi od povabljenih sem se o tem, kaj jim pozornost mlajših soobčanov pomeni pogovarjal, povedali pa so md bole: TEREZIJA KOLŠEK iz Podvrha: »Pri vsem nam je v posebno veselje zavest, da v domačem kraju nismo po- zabljeni, da mislijo na nas, da nam podarjajo svoj čas in pozornost. Tako meni kot tudi osta.lim, mislim, da je bdi današnji dan zelo všeč in takdh srečano sd še žeh- mo JOŽE NOVAK iz Letuša: »Tega srečanja sem zelo ve- sel, sao se rai štora lahko spet pogovorimo o tem in onem, kako je komu dobro ala slabo, še posebno prijet- no pa je obujati spomine na najlepše dni, na mladost. Krajevni skupnosti smo za bo pozornost dolžni zahvalo in pohvalo.« MATIJA MIKLAVZINA iz Presarij: »To prireditev obi- skujem vsako lebo, saj je bo edina priložnost, da se stari zberemo v veselem razpolo- žeaxiu. To srečanje nam vsem veliko pomeni in smo družbi in organizatorjem zanj zelo hvaležni.« Srečaaije v Braslovčah je potekalo v veselem razpolo- ženju. Udeleženci so se do- dobra poveselili, nagovorili in nazadnje celo solz ni manjkalo. Ob slovesu se je prenekateremu utrnila solza. Tekst in foto: TONE TAVČAR RIBIČI RD »VOGLAJNA« NOV t oblike dela Kot vsa športna društva in organdzacije sirom naše domovine, tako so tudi ribd- šike organizacije vsklajevale svoje delovanje z dtihom no- vdh ustavnih sprememb, z novo ustavo in zakonom o slaiJikovodnem ribištvu. V ta namen so se konec decembra preteklega leta zbrali ribiči ribiške družihte »Voglajna« v kulturnem domu v štorah na isa-ednem občnem zboru, sprejeh svoj pravilnik in prog-ramsko zasnovo za več let naprej. Ker družina šte- vilčno že presega 200 članov in mladincev, smo prešli na delegatski sistem in ustano- vild osno^me organizacijske enote po območjih, kjer pre- težno prebivajo ribiči. Tako je \Mo izvoljenih 28 delega- tov iz OOE štor, Celja, Šent- jurja, Teharij, Gorice pri Slivnica, Grobelna in Ponik- ve. RibolOTTii revirji so zelo obseam če upoštevamo, da se v Vogla^no izliva več pri- tokov kot so Kozarica, Slom in Pesnica. Kakšen je sitaiež rib v Vo- glajnd? KJjub zbadljivim govori- cam, da ima vsaka riba svo- jega ribiča bo ne bo držalo, saj letnd odlov rib znaša od 1500 do 2000 kg, pretežno krapov, podustov in klenov. V manjši meri so odlovljene tudi ščuke in smuči. Narav- ni prirastek res že zdavnaj ne bi prenesel tako število ribičev in lovnih dni, za rav- notežje skrbi družina z vsa- koletnim vlaganjem, ki je enak odlovu. Dejavnost dru- žine pa nd usmerjena samo v športnd ribolov svojih čla- nov, temveč v čuvanju voda in njdh naravnega prirastka, ka^tbi vode so nam bdle da- nes v upravljanje, kd ga je tireba pa-ed družbo budd opra- vičiti. Nd dovolj, da nam in. dustrjija s svojimi odplaka- mi uničuje najboljše lovne revirje, temiu se pridružuje- jo prebivalca sami z neve- sibim odlaganjem smeti in odpadkov ob obrecžoa ali sa- me struge. Pranje avtomobi- lov z raznimi detergenti, pra- nje škropUndc in odlaganje vreč v katerih so bila stru- pena škropiva, vse bo nam je povzročilo že več zastrupi- tev rib. Že nekaj let nazaj organdairamo akcijo v čašče- nju »svojega okolja«, sežiga- mo polivinilaste vrečke, od- stranjujemo ostalo navlako. Je bo mar naša dolžnost? Sklenili smo, da bomo od- slej dalje vse brezobzirne prebivalce, ki s takim počet- jem onesnažujejo okolje pri- javili občinskim inšpekcij- skam službam. B.M. GRADNJA IK>MA NAŠ KRAJ • ŠOŠTANJ: VZGOJNO PREDAVANJE Avto-moto društvo šaleška dolina iz Velenja in komisija za vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Velenje sta organizirala v soiboto 31. ja- nuarja v prostorin bivše občine Šo- štanj zanimivo pa-edf-vanje o novitetah zakona cestnega prometa. Poslušalci so hkrati videla tudi več vzgojnih filmov s področja cestnega prometa. Spričo novitet novega zakona je bilo to pre- davanje za poslušalce vsekakor korist- no in potrebno, zato gre organizatorju avto-moto društvu iz Velenja vsa po- hvala in priznanje. V. K. • v ŠEMPETRU NOVA POŠTA v šempetiu so odprli novo šolo. Zgradbo, v kateri je bila prej osnovna šola, so moderno preuredili za nemo- teno poslovanje in hitro dostavo pošte. Nove pošte so se ravesedih prav vsi krajani Šempetra, saj vemo, da je bilo delo v starih prostorih, ki so bili mno- go premajhni, precej moteno. V 2^ornjih prostorih zgradbe pa še vedno potekajo dela za telefonsko cen- tralo, ki naj bi bila največja v Savinj- ski dolini. Strokovna ciela opravljajo strokovnjaki Iskre. Pobo: EDI MASNDC • SKOPJA VAS: MLADI V KS "Mnogi se sprašujejo, kako delajo osnovne organizacije zveze socialistič- ne mladine v krajevni skupnosti. Pre- nekateri menijo, da gre samo za zabave in plese. Pa ni tako. V kraje\mi skup- nosti škofja vas smo mladi sprejeli obširen delovni načrt za letos. Pred- vsem gre za tri sikup:ne: za šport in rekreacijo ter za kulturno in hiteramo dejavnost. 2e land smo praipravili več proslav ob raznih praznikih. Zdaj se .pripravlja- mo na območno tekmovanje »Naša beseda 76«. DeQ kultumegia programa se bo odvijal na našem odru. Zato se moramo še posebej zavzeti, da bomo uspešni. Literaima komisija pa je usta- novila uredniški odbor za izdajo last- nega glasila »Vzbrstela je mladdka«. Dela je torej dovolj!« METKA HOJNIK • BRASLOVČE: NOV DOM GASILCEV Minulo leito je bilo za braslovške gasilce eno niajusi>ešnejših v zadnjih letih, tako so ugotovili na nedavnem občnem zboru tega društva. Iz iK>ro- čila predsednika društA-a Janeza Ku- kovnika ter pa-edsedmka režijskega od- bora Janka šoštariča ]^ razvidno, da so gla-vno skrb v društvu posvetih gradnji novega gasilskega doma, vadbi moške, mladinske in pionirske deseti- ne ter veliko delali na preventivi. Pred- sednik režijskega odbora Janko šo štarič je med dnjigim dejal: »Veliko je bilo naporov in vloženega truda, da lahko danes na rednem občnem zboin dokažemo, da smo šh v res -veliko in- vesticijo. Spričo dnevne podražitve gradbenega materiala smo vendar da- nes z gradnjo novega doma že proti konou. Skupno je bilo do sedaj oprav- lienih 3.304 pro=^!-ovolinih delovnih ur, kar pomeni 104.175 din , , .« Nov dom bi radi braslovški gasilci predali svojemu namenu 1. julija, ko bodo pratzmovali 75. obletnico društva, česprarv imajo sedaj težave s finančni- mi sredstvi, upajo, da bodo tudi te premagaih teomin na dogxxike naše preteklosti naj nas ved- no opominja k spoštovanju naše seda- njosti in skrbi za bodočnost,« je osnov- na misel tega vsakoletnega srečanja. JULKA TAJNIKAR • MARJANA DER2AJ m ZA SMUČARJE IZ ANDRAŽA v soboto zvečer bo v Andražu za- nimiva prireditev, aa razvedrilo pa bo poskrbela Marjana Deržaj ob sprem- ljavi ansambla Afcvamarini iz Trbo- velj. Prireditev so pripravili prizadev- ni člani Smučarskega kluba Oljka, iz- kupiček prireditve pa bodo namendld za gradnjo nove 50 metrske skakalnice. Marjana Deržaj bo prvi pevec, ki je kdaj koli nastopil v tem partizanskem kraju nad Polzelo, za njen nastop p>a vlada med krajani precejšnje zanima- nje. J. V. • ŽALEC: TEČAJ ZA PODČASTNIKE Obči.iska gasilska zveza Žalec je mi- nulo'nedeljo pričela z trimesečnim te- čajem za gasilce-podčastnike. Slušate- lji bodo imeli predavanja štirikrat te- densko po štiri ure. Skupno Je prijav- ljenih 82, kar organizator ni pričakoval ta.ko velikega števila prijavljencev. Ne- kaj dni bo tečaj v klubu družbenopo- litičnih organizacij v Žalcu, nato pa v Preboldu. T. T. • DELAVNI GASILCI V SLIVNICI Najmlajše gasilsko društvo v šenit- jurski občini je »Slivnica Vrh«, ki je bilo ustanovljeno pred dvemi leti. Ga- silsko desetino sestavljajo mladi ljud- je, ki so z delom začeli zelo resno. Stopili so v akcijo tn zbrali denar ter kupili črpalko Tomos, nabavili pa so tudi nekaj cevi in gasilske opreme. Ko je lepo vreme imajo vaje, h katerim pritegnejo tudi pionirje. Le za sestan- ke tn društveno življeojje nimajo pro- stora, zato so v akcijski program le- tos na začetku leta daU na prvo me- sto zgraditev gasilskega doma. Loka- cijo imajo že izbrano sredi vasi, kjer že stoji rezervoar za vodo. Za izvedbo te akcije pa bo po-trebna moralna in materialna pomoč vseh krajanov in tudi osta,lih gasilskih društev v šent- jurski občini. STANE KURNIK fOLKLORA ZIVIMED NAMI j^j je to folkilora, se da- ^ sprašuje še mnogo Iju- Nel^teri, predvsem mlaj- j si pod pojmom folklora ^tavljajo neko zastarelo, ^modno obliko plesa, ki J bistveno razlikuje od da- ^jega bluesa, tanga in ^čka Zato se jim zdi ne- jino, da bi se poglabljali to obliko spoznavanja Ijud- ja m njegove kulture. V Sloveniji se je s toli^ioro ijprej uveljavil France Ma- )lt. Po prvem festivalu fol- ornih skupin v Mariboru la 1939 so folklorne skupine celi ustanavljati tudi v pod. tjih. Takrat jih je bilo v oveniji okoli sto. Vendar so iKtje, ki so skupine vodili, ©malo vedeli o pret.eklosti ojega ljudstva, o njegovih esih in kulturi. Skupine so ^le propadati tudi zato, It so nekateri trdili, da je delovanje zaostalo in ne )tuje s časom kot ostale (javnosti. Tako mislijo ne- \teri še danes. Vendar sto- njim nasproti množica Iju- teljev folklore, ki se zav- majo, da kultura naših ednikov ne bi propadla, npak da bi v dar^šnjem mpu življenja živeda z na- i. Ena izmed folklornih sku- a živi tudi v Šempetru v ivinjski dolini, ki je lani ivila 15. letnico svojega de- ranja. Njihove vrste se iz ta v leto spreminjajo. Ne- iteri odhajajo, na njihova esta pa prihajajo drugi z I jo po zaba^, nastopih in pheu. rrenuino sestavlja skupino mladih plesalcev, katerih prečna starost je 17 let. a od njih sta uspešno op- irila izpit vaditelja in že eizkušata sposobnosti mlaj. ših plesalcev. Vsi ostah pa se trudijo, da bi dosegli čim večjo kvaliteto. Zaprosili smo jih za kratek razgovor. Olga Piki sodeluje pri fol- klorni skupini približno tri leta in pol. Olga, zakaj si se odločila, da se pridružiš folkloristom? »Skupina je nastopala na vsaki prireditvi, ki je bila v Šempetru in okoliških kra- jih. In ko sem jih tako gle- dala, se je v meni porodila želja, da sodelujem z njimi.« Si imela doma kaj težav, saj imate vaje največkrat ob 8. uri zvečer? »Nekaj časa sta bila oče in mama proti temu, da hodim n& vaje, predvsem zato, ker so v po2inem večernem času- Potem pa sem ju s pomočjo kolegic pregovorila in me se- daj včasih že sama spomnita, da moram na vaje.« Si že kdaj pomislila na to, da bi prenehala s folkloro? »Nikjer ne gre brez težav in majhnih prepirov. Tako tu- di pri nas ne. In če se že kdaj naši odnosi priostrijo, vsak nehote pomisU: »Zakaj pa potem stojimo pred nav- sem sploh tukaj? Ah ne bi bilo bolje, če bi doma sedel pred televizijo aU bral zani- mivo zgodbo?« Ko pa se vi- harčki pomirijo, smo zopet nerazdružljivi prijatelji in nihče več ne pomisli na od- stop.« Cedo, kaj tebi pomeni fol- klora? »Vsak dijak si po celo- dnevnem sedenju ob knjigah zaželi malo razvedrila, druž- be svojih prijateljev, plesa. Meni pomeni sprostitev po ce- lodnevnem učenju prav fol- klora. Tam se pogovarjamo, potožimo drug drugemu šol- ske težave, zaplešemo in zdi se mi, da si v tistih dveh urah, ko smo skupaj, nabe- remo prepotrebnih moči za naslednji teden.« Imate vaje samo enkrat te- densko? »Odvisno od tega, koliko nastopov imamo pred sabo. Trenutno imamo vaje samo ob petkih, ko pa se nam bli- ža kakšen nastop, jih imamo tudi ob nedeljah dopoldne. Zgodi se tudi, da jih imamo po trikrat na teden. Takrat so tudi bolj utrudljive, saj petdeset počepov, pa deset krogov teka okrog dvorane, poleg ostalih ogrevalnih vaj in plesa, ni tako malo. Ko, dušenim občinstvom, pozabi- mo na vse tiste utrudljive ure in mislimo samo še na to, kako bd svoje delo še iz- boljšali, kako bd ljudem dali še več « Takšne vroče vaje so naj- brž imeli tudi pred gostova- njem v Italiji, ko so v Bor- štu nastopili ob njihovem prazniku vina. Nepopisno je bilo srečanje z rojaki, ki so z velikim zanimanjem sprem- ljali Slovenijo v pesmi in plesu. Nič manj vroče, če ne še bolj, pa so bile vaje pred nastopom v Kruševcu, ki je pobraten z občino Žalec. Kru- ševčani so jih sprejeh medse kot brate, kot bi bili del nji- hove skupnosti. Med njimi so vzklile vezi bratstva in enotnosti, ki se sedaj, ko jih ločijo dolgi kilometri, po glabljajo s pismi in razgled- nicami, v katerih je vsako- krat izražena želja, da se čimprej zopet snidejo. To sta samo d^-^a od vseh uspešnih nastopov, ki so jih imeli v minulem letu. V njih tli želja, da bi bilo to leto enako uspešno, želja po ve- selju in sreči, in mislim, da si vsak človek želi sreče. Vprašanje je le, če jo zna poiskati. Ali je to vzrok, da bo prišlo zopet do propada- nja folklore ali pa bodo v folkloro vpeljali še tiste ple- se, ki so danes v modi in bodo nekoč predstavljali kulturo plesnega obdobja v katerem živimo danes? EDI masnik; RAJEVNA SKUPNOST LAŠKO AL. t NAD ZMOŽNOSTMI laj-jan Sadar, predsednik !ta krajevne skupnosti v Ikem je pred dnevi za NT fedal kakšne uspehe in tšne probleme je imela ijevna skupnost v pretek- 1 letu in katere naloge si naložila letos. larjan Sadar pravi: Načrt a, ki smo ga lani sprejeli, tno v celoti uresničili, rok je, da krajevni skup- iti niso bila dodeljena vsa dstva, ki so bila predvi la s sporazumi in iz pro- una občinske skupščine, ub temu pa je bilo delo jevne skupnosti dobro fav'jeno. Asfaltirali smo bližno 5000 kvadratnih trov cest, uredili nekaj t tudi izven laškega ob- ^ja. Krajevna skupnost feo ne obsega le mesto. pač pa vključuje še trinajst zaselkov, ki sj>adajo v ne- razvito območje. Povedati moram, da nekatere organi- zacije niso imele dovolj ra- zumevanja do delovanja kra- jevne skupnosti. Ni pravilno, da nekateri vidijo v krajev- ni skupnosti breme in nam zato ne dajo sredstev, ki so nujna za njeno delovanje. Za realizacijo načrta v lanskem letu se moramo zahvaliti zdravilišču in pivovarni, ki sta dodelili še dodatna sred- stva. Za letos mislim, smo naredili precejšen korak na- prej v sistemu financiranja krajevnih skupnosti. Poveza- va med družbenopolitičnimi organizacijami in krajevno skupnostjo je boljša. Spora- zum o financiranju kra-iev. ne skupnosti bo omogočil, da bomo zbrali več sredstev kot lani, seveda, če se bodo sporazuma držali vsi podpis- niki. Plan za letošnje leto je že izdelan. Krajevna skupnost se je omejila na komunalno urejevanje kraja. Predvsem bo treba poskrbeti za hitrej- ši razvoj nerazvitih zaselkov, za kar pa bomo morali naj ti dodatna sredstva.- Ker plana v celoti verjet- no ne bomo mogli uresničiti, bomo že predčasno spreme nili program in realizirali le najvažnejše. V krajevni skupnosti nis- mo kadrovsko sposobni za vodenje komunalnih del. Komunalno dejavnost bi mo- rali prenesti na eno od dveh podjetij, ki delujeta v laški občini. VIDA SPENDL VIRŠTAJN: NOV NAMEN ŠOLSKE- GA POSLOPJA Prebivalci Virštanja, \'eči- noma kmetje in vinogradniki, so že dalj časa izražali že- ljo, da bi imeli svoj prostor, kjer bi se laliko shajali, upo. rahljali pa bi ga tudi za se- stanke družbenopolitičnih or- gaiiizacij in kulturne prire- ditve. Kot smo nedolgo tega lahko videli v Virštanju, ta problem že rešujejo. Za vse, zgoraj navedene potrebe bo- do uporabah poslopje stare šole, ki jo je močno priza- del potres in v njej ni mo- goče opravljati pouka. mst VESELJA — Ob nedavnih snežnih padavinah so se še posebno razveselili naj- ^Jsl in priložnoist za sankanje takoj izkoristili. Čeprav tu in tam še gledata iz snega Iti zemlja sani kar dobro drčijo po bregu. Foto: T. -T.AV<1\R ALPINISTIČNI KOTIČEK ŠOLA IN TRENING I« snovi plezalne šole: najlonsid vozel in prsno nave- zovanje Sedaj je končno tudi alpiniste vsaj za nekaj dni usta^dl sneg. Vse od začetka zimske plezalne sezone (22. decembra) so razmere v stenah dovo- ljevale z več ali manj tve- ganja vzpone v praktično vseh smereh in težavnost- nih stopnjah. Letošnja be- ra novih vzponov in po- novitev je skromnejša od lanske predvsem za.radi pršiča in vodnega ledu v se\'-emdh in vzhodnih ste- nah, čeprav je bilo tudi tam nekaj poskusov (šta- jerska Rinka). Cas, ko so zimski plezalci čakali ugo- dno vreme in suho skalo, je brez dvoma minH. S sodobno opremo in psi- hičho-fizično pripravlje- nostjo vstopajo danes najboljši ne glede na raz- mere v steni in spoštuje- jo samo še plaz. Nagibajo se torej k tohko grajani brezkoanpromisnosti: us- pehu za -vsako ceno, kjer ne prizanašajo sebi, ne so- plezalcu. Povečini to eks- tremno stališče porodi ve- lik uspeh, vrhunsko sto- ritev, boleče pa zareže v kodeks alpinistične etike o odgovornosti do sebe in družbe. Sicer pa, v kaite- rem vrhunskem športu danes še obstaja senti- mentalnost m prizanaša- nje? Kar je pred petde- setimi leta pomenilo v ledu in snegu velik po- dvig, je danes na sporedu treningov plezalne šole. In alpinist je med športniki nedvomno osebnost, kjer individualnost in moč po- sameznika ne priznava in ne sprejme nobenega vph- va, celo nasveta in je brezkompromisnost na meji med neodgovornim in nujnim. Plezalna Šola pri AO Ce- lje je začela s teoretičnim delom po programu KZA. Letos se je prijavilo na prvi pogovor 16 tečajni- kov, resnih in vztrajnih bo verjetno 8 do 10, vsaj do praktičnih yežb. Te potem zmanjšajo število rigoro- zno na polovico. Kljub temu teoretični del ni brez pomena, saj pokmč- m alpinisti še vedno osta- nejo nadpovprečni planin- ci, ker jim osnovni alpi- nistični prijemi ostanejo v krvi. Snežne razmere: Na le- deno podlago je zapadlo 20 do 40 cm pršiča. Nevar- nost prsnih plazov na gladkih pobočjih (škarje — severna in Južna stran, Brana — severno poboč- je. Turški žleb). Višina snega: OkrešelJ 40 -i 25 cm, Savinjsko sedlo. Tur- ški žleb. Bivak p>od Ojstri- co 80 -f- 40 cm, Korošica 100 + 40 cm, Klemenško- va 30 cm. Alpinistični od- seki naj koordinirajo svo- je ture in tečaje, da ne pride no nesmiselne sti- ske v zimskih sobah, pred- vsem na Okrešlju. Izlet- niki na Okrešelj in smu- čarji naj raje počakajo pomladi. 12. stran — NOVI TEDNIK St. 5 — 5. februar 197t ZANIMIVA ZGODBA O VINKOV! »PALAČI" POD HRIBOM ZA CELJEM INVALIDOVA VOUA GRADI HIŠO Našli smo ga za strojem v obratu tovarne 2ične v TmovljaJi. Iz jeklene žice, ki se je k njemu vila v kolobar- ju, je ob stroju koval železne podkvi- ce, ki jih uporabljajo za vezi pri iz- delavi ograj. Rdečica ga je oblila — VINKA ZALOK.\RJA, stoodstotnega in- valida, ko smo ga prosili za fotograf- ski posnetek. Ni navajen publioitete, ker to ne spada v njegov vsakdan. Osem ur za strojem je vl>etih v ta njegov dan, ki se začne ob peti uri in konča takrat, ko bolnih nog ne mo- re več premikati. Pozno v noč. Opra- vi šiht, pridno in vestno in pri tem tudi do dvajset odstotkov presega nor- mo, potem pa so misli že doma, pri hiši, k! jo je začel graditi p-erllan- skim, letos pa se prvo zimo v njej že greje na toplem. IZ KOZJANSKE ZIBELI V CELJE Nič posebnega pravzaprav ni to Vinkovo 46-letno življenje, če bi iz nje- ga ne oddvojili volje, trme in vztraj- nosti. Tako pa je vredno občudovanja in kot vzgled nepopustljivosti, tudi za- pisa. Danes prevelikokrat klonejo že mladi ljudje, zdravi in polni energije. Njim bo invalid Vinko povedal, kako se dela in zakaj se živi ... »Človek ne sme obstati in vedeu mora, da živi in da ne sme biti v bre- me drugim ljudem. Jaz vedno tako mi- shm in zato sem si tudi začel graditi hišo. Da ne bom v napoto drugim. Rodil sem se bogu za hrbtom. V Praprotnem pri Planini na Kozjan-' skem. V šolo sem hodil v Planino, pri šestnajstih letih pa sem zbolel za otro- ško parahzo. Kako mi je bilo takrat? Strahotno! A moral sem priti do kru- ha. Izvedel sem, da se v Polzeli lahko izučim za pletarja. šel sem m se izu- čil. Delal sem v obratu na Vranskem, potem pa so ga ukinili m sem prišel v Celje. Najtežje je bilo takrat. Kje najti službo m to tako, ki bo zame. Trt leta delam že zdaj v 2ični, za temle strojem m sem kar T:adav.>lj(in Delal bom dokler bo šlo, ker delam rad. In še nekaj, čutim hvaležnost do podjetja, ki me je vzelo v službo.« Tako razpreda svoje misli Vinko. Klopčič o njegovem delu plete dalje obratovodja v tovarni 2ična v Celju, kjer je Vmko zaposlen, MILAN SO- VINC: »Vesel sem, ker ste Vinka obi- skali. On je pravi vzgled pridnega de- lavca, ki se lahko kosa z z-dravimi. Ve- liko spretnosti je F>otrebno na njego- vem delovnem mestu, veliko vztrajno- sti tudi. Rad bi enkrat dočakal, da bi tudi zdravi delavci delali tako kot on. Pri nas je v rednem delovnem raz merju m v treh letih je bil izredno redko v bolniški. Le zaradi gripe. Pre- sega normo, gradi hišo. Pri nas še ni toUko let.v službi, da bi dobil za grad- njo posojilo. Pa mu bomo morali v bodoče pomagati, ker on je izjemen pnmer Ce bomo komu dab, bomo da- U njemu.« Izgovorjene besede zavezujejo, zla- sti, kei so bile rečene tako iskreno, kot jih je izrekel tovariš Sovine. Tudi ponos smo začutih, da dela pri njih Vinko, njihov invalid. In kar je še važnejše — zaposlili bi jih še več, če bi imeli mesta zanje. Vinku Je uspelo preskočiti pregrado nezaupanja med zdravimi in invalidnimi ljudmi. V Žič- ni zato danes teh pregrad več nI, če- prav so še marsikje. VINKOVA PALAČA POD HRIBOM Ko je prišel Vinko pred leti v Ce- lje, je spoznal »ženko« Marijo (ves čas pogovora jo ogovarja s tem ljubkoval- nim imenom) in skupaj sta kupila le- seno hišo na najvišjem vrhu Podgorja pri Celju. Z levo roko lahko primes konec hriba, z desno pa nebo. Pod sabo imaš neokrnjen pogled na celjsko pokopali- šče. Vinko se smeji, ko pravi, da je smrti blizu, ker jo lahko gleda vsak dan. Pot do Vinka, ki se je spravil či- sto na vrh »sibirskega« naselja, se mi- mo jK) kopališča močno vleče. Pred- vsem pa je izredno strma. Le kako jo Vinko zmore, ko se vsako jutro na triciklu odpravlja v Celje na delo? »Ko je lepo vreme že gre, huje je, če je grdo. ženka me spravi dol. do ravnega, potem pa me po šihtu spet počaka in me spravi gor.« preprosto pove Vinko. Marija pa: »Malo je že hudo, ko moram p>o njega, to pa je tudi edina ovira, ki jo čutim in mi da vedeti, da sem žena invalida. Tako se obnaša, da je enakovreden drugim. To z vozičkom je edino.« Nič velikih be- sed, jadikovanj, le ugotovitev, da tako mora biti. Ce se ne bi Marijini in Vinkovi že- lji po novi hiški ne pridružila še ugo- tovitev, da bi lesenjača terjala veliko popravil in bi se komaj splačalo, po- tem ne bi začela pred dvema letoma graditi. Marija je kopala za vodovod, streg- la zidarjem, nosila vodo in krčila zem- ljo. Njeno pokojnino sta dajala na kupček, nekaj pa je ostalo tudi od Vinkove plače. Danes poleg lesene hiške stoji zi- dana enonadstropna hiša, ki še ni ome- tana in je zdelana le zgoraj. Po grobo narejemh stopnicah se vzpenja Vinko težko. A ker se v svoje, popazi in e>o- trpi. Spodnje prostore bo enkrat, ko bo imel Se kaj denarja, izdelal in na- pravil delavnico. Njegov prvotni po- klic ga še vedno mika in če ima urico časa, se vsede in pod spretnimi prsti nastajajo pleteni izdelki. Zadnje čase, ko gradi, je pletenje malo zanemaril, a stroj za guljenje vrbe že čaka pred vrati. Zdaj, letos, drugo leto, bo na- pra\'il najprej to, potem ono in tretje. Vinko in Marija sta polna načrtov, če- prav že ležeta k petdesetim. Vinko že- li biti neodvisen od drugih, Marija prav tako. Ko se ne bo več mogel voziti v tovarno, bo sedel na trinož- nik in pletel košare, steklenice, plad- nje. Marija bo še naprej krčila zem- ljo, saj ko sta prišla v tx> robidovje, ga je bilo potrebno najprej izčistiti. To je napravila tako, da je zemljo i>o- sipala s pepelom in počasi je zemlja ozelenela. Danes že pridela fižol, krom- pir in vzredi prašička. Tako ostane več denarja za gradnjo. Kar stoji da- nes na njuni zemlji, je delo štirih rok. Marija je na svojo pokojnino dobila dva stara milijona kredita in kupila gradbeni material. To pa je tudi vse, zato pa lahko upravičeno zapišemo, da je njimo hi.šo zgradila volja, pridnost in varčnost. »Res, da hraniva, a lačna nisva nikoli, ker če delaš, moraš je- sti. Nikamor pa ne greva, pri tem pa se največ prihrani. Letos bom vzela še nekaj kredita, da bova kupila to, to in to . ..« Hiti naštevati drobnarije, ki jih hiša terja, pri tem pa se upra- vičeno huduje, da so bih tisti delavci, ki so jim hišo pomagah graditi, ma- lomarni. Res je tako, ker zevajo luk- nje in okna so vstavljena narobe. So morda mislili, da Je za invalida m Vinkovo dobričino res vse dobro? Marija m Vinko nosita srci na dla- ni in pričakujeta, da jih vsi ljudje. Nikoli nista nobenega človeka izkori- stila, zato mislita, da tudi nju nihče ne more. V službi nista tega doživela. Imajo radi Vinka, imeli so radi Ma- rijo, dokler se ni upokojila. Ko pa sta začela uresničevati svoje sanje, sta do- živela to, da njun grad ni tak, kot bi moral biti. A to jima ne jemlje vo- lje, le počasi žolč razjeda dobre mi sh. A ne za dolgo, saj kljub temu pre- deta niti življenja dalje, dokler cJja ne bosta dosegla. S tisočkratno voljo ki se skriva v invalidu Vinku in nje- govi ženki Mariji, ki bo potiskala Vin- kov voziček tako dolgo v klanec, do- kler bo šlo. Morda pa se bo medtem časom Vinkov tricikel spremenil v in- validski avtomobilček in povest o Vin- ku, stoodstotnem invalidu, ki sedi osem ur za strojem v tovarni in gra- di hišo, bo dobila druge razsežnosti. Postala bo resničnost, za to čaro^i- ško gesto pa bodo poskrbeU njegovi sotovariši, ki so včlanjeni v dnxštvu invalidov v Celju. Ce bodo le mogli, so dejali in verjamemo jim. Morda pa bi združili svoje sile in želje, tako oni kot delovni kolektiv, kjer je Vinko za- poslen? Vsem bi bilo toplo pri srcu, najbolj pa Vinku in njegovi ženki, povest o dobrih ljudeh pa bi se kon- čala srečno. ZDENKA STOPAR Delovno mesto invalida Vinka v obratu Žične Čisto običajna hiša, za Marip in Vinka je prava palača Milan Sovine: »Vinka imamo radi in če se bo le dalo, mu bomo pomagali.« ,gt.5 — 5. februar 1976 NOVI TEDNIK — stran 13 MOZIRJE VEČ ZA RAZVOJ! Izredno živaiina razprava ja zadnji, trinajsti, seji de- egatov vseh treh zborov ob- ■inske skm>ščine v Mozirju I pi-oblematjki kmetijstva v »l>čini je pokazala, kaj kme- ijstvo v občini pomeni in je so problemi, ki ga tiščijo. ;ato tudi v sklepnem delu ni k> za več ali manj formalno prejemanje zaključkov, mar- reč za stališča, ki jih bo rKJrala Zgornjesavinjska anetijska zadruga vključiti v rednjeročni program razvo- a kme':ijstva v občini. Torej, eč kot odgovorno in za- zeto! Ni naključje, če so se za- etne mish tega delovnega irograma ustavljale pri pri- oročilu, da naj občinska icupščina tudi v prihodnje ludi dosedanjo oziroma več- 0 družbeno pomoč za na- aljnji razvoj kmetijstva, se ravi da s pK>litiko davčnih iajšav in regresiranja obrest- le mere za investicije spod- iLija preusmeritev kmetij v ržno gospodarjenje. V sklepih so nadalje opo- orili na neurejeno krediti- anje zasebnega kmetijstva la tudi na prevelike zahteve v posredovanju dokumenta- cije za odobravanje posojil. Pomembna je odločitev o ta- kojšnjem formiranju enotne hranilnice in posojilnice za področje lunetijstva, saj ta sklep napoveduje konec raz- drobljenosti hranilnih vlog. Tako želijo povečati kredit- ni potencial in ustvariti po- goje za kreditiranje pref>o- trebnih naložb v stanovanj- sko izgradnjo za kmete ter v FKJspeševanj« kmečkega tu- rizma. Enotno je bilo mnenje naj občinski kmetijski pospeše- valni sklad ostane oziroma .se naj preimenuje v interes- no skupnost za razvoj kme- tijstva. Seveda pa mu je tre- ba zagotoviti stalne in večje finančne vire ter uveljaviti tudi solidarnostno prelivanje sredstev med občinami. Prav tako ni bila odveč zahteva, da naj kmetijsko pospeševal- no službo razbremenijo ad- ministrativnih poslov. Pereče za mozirsko občino je nasledstvo na kmetijah, njihovo opuščanje in podob- no. Gospodarjenje Je vpraš- ljivo že na okoli 40 odst. či- stih, zlasti hribovskih kme- tijah. Zato zaključki trinaj- ste seje občinske skupščme resno opozarjajo na sttmje pa tudi • na korake, ki naj zlasti mlade navajajo, da bo- do ostajali na kmečkih po- sestvih. Pomembno vlogo lah- ko pri tem imajo osnovne šole, prav takšno pa tudi de- lavske univerze za nadaljnje in dopolnilno izobraževanje. V ta okvir sodijo tudi preda- vanja za varnost dela s kme- tijskimi stroji. Popolno podporo je dobila tudi pobuda o materialni sti- mulaciji za nadaljnji obstoj in razvoj višinskih in še po sebej obmejnih kmetij. Gra- ditev gozdnih cest, davčna politika, regresiranje obresti za modernizacijo itd. so lah- ko konkretni ukrepi na tej poti! V sklepih pa se med dru- gim zavzemajo še za solidar- nostno prelivanje sredstev za p>otret)e deficitarnih kmetij- skih zemljiških skupnosti, za arondacijo in komasacije zemljišč v dolini, za nujna liidromelioracijska dela, za aktiviranje planinskih pašni- kov pa tudi za formiranje strojnih .skupnosti med mani širni posestvi. MB MLADI ZADRUŽNIKI preboldcani dalje Muiulo soboto je bilo v Tniavi letošnje regionalno tekmovanje aktivov mladih zadružnikov na temo Kaj veš o kmetijstvu. Tekmova- nja, ki ga je vodila inženir Ida Tepej, so se udeležile eki- pe mladih zadružnikov iz Bra- slovč. Slovenskih Konjic, Petrove, Prebolda, Trnave, Vranskega in Šmarja. Vse možne točke in tako prvo mesto so zasedli mladi iz ak- tiva mladih zadružnikov Pre- bold, ki so se tako uvrstili na republiško tekmovanje Drugo mesto so zasedi mladi iz Trnave, tretje iz Vranske- ga, sieciile pa so še ekipe iz Slovenskih Konjic, Petrovč. Braslovč In Šmarja. Mladi kmeiijci »u na dokaj zatevna vprašanja, ki Jih je sestavila Repuijliska konfe renca Zveze socialistične mla dine, odgovarjali dobro pri- pravljeni. Skoda le, da je bilo tekmovanje slabo orga- nizirano. Na letošnjem regionalnem tekmovanju so prejeli poseb- na priznanja, ki jih je po- delila Oi>čin^ka konferenca Zveze socialistične mladine Žalec, aktivi mladih zadruž- nikov iz Griž, Trnave in Bla- siovč, nieiilor aktivov mla- dih zadružnikov iz žalske ob- čine inženir Slavko Vošnjak ter Jože Zagožen, predsednik centralnega aktiva mladih zadružnilvov pri Kmetijskem kombinatu Hmezad Žalec TOZD Kooperacija. Ob kon- cu naj omenimo še to, da so nagrade za tekmovalce pri- .spevali SIP Šempeter, Zava- rovalnica Sava, Hmezad TOZD Mesnine, Pinus Rače, Tovarna dušika Ruše, Ina Kutina, Inde Vransko t«r drugi. JANEZ VEDENIK Redkeic srečamo pristno domačo obrt, pletenje košev, čeprav koši še vedno niso iz mode in najbrž še dolgo ne bodo. Skoraj gotovo pa lahko rečemo, da pletenje ko- šev že spada v zgodovino in da je del naše domače ustvarjalnosti. Možakarja na sli- ki smo srečali nekje v frankolovskih hribih. -mst STROKOVNJAK SVETUJE: inž. FRANC SATLER O UPORABI CASARONA G Zaradi velikega zanima- nja bralcev Novega tedni, ka in poslušalcev Radia Celje vam bomo v priču- jočem sestavku pojasnili vse, kar je doslej znano v praksi o kemičnem sredstvu CASARON G, imičevalcu plevela. Casaron G je granuhra. ni herbicid za uničevanje semenskih in koreninskih plevelov v vinogradih, peč- kastem sadju, ribezu, go- zdarstvu, okrasnem grmi. čevju in drevju, parkih in ribnikih. Z njim lahko uničujemo tudi ščavje na travnikih in pašnikih. Uporabimo ga lahko tudi kot totalni herbicid na po- teh in dvoriščih. Casaron G zelo dobro uničuje slak, osat in trav. nate plevele. Dobro uni- čuje tudi plevele z globo- kimi koreninami kljub te- mu, da ne vsebuje rastnih (hormonskih) snovi Kemična snov dichlobe- nil, ki jo vsebuje Casaron G ima to lastnost, da se v vodi zelo slabo topi in za. radi tega ostane v vrhnjih plasteh tal. Pleveli ga sprejemajo preko mladih poganjkov (mladik) in ko. renin. Cas njegovega de- lovanja je 3—mesecev odvisno od uporabljene količine sredstva na hek- tar. Casaron G lahko upo- rabljamo pred ali po vzniku plevelov. Uporaba je torej mogoča skozi vso vegetacijsko dobo. Naj- boljši učinek dosežemo, če ga uporabljamo sp>o- mladi v začetku vegetaci- je. Lahko ga trosimo z roko ali pa uporabljamo pK)sebne ročne ali motor- ne trosilnike. Da bi dosegli dobro in enakomerno delovanje sredstva, ga moramo ena- komerno porazdeliti po Ix>vTšini. Pri uporabi manjših količin na hektar lahko doseženo enakomer. no porazdelitev po povr- šini le na ta način, da mu primešamo suhi pesek ali kakšno primerno granudi- rano umetno, gnojilo. Pri trošenju z golimi rokami moramo paziti na to, da koža ni predolgo v direkt- nem stiku s sredstvom- V VINOGRADIH Da bi dosegli dober uči- nek sredstva, moramo tla dobro pripraviti. Zemlja mora b:ti dobro poravna- na in primerno vlažna. Najprimernejši čas upo- rabe C/asarona G v vino- gradih je pred vznikom plevela, to je od februarja do meseca maja. V strmih vinogradili in terasah se naj ne uporablja kasneje kot v mesecu maju. Na močno grudnatih tleh in velikih straiinah lahko slabo učinkuje. Pri troše. nju (tretiranju) sredstva moramo pazati, da ne pa- de na zeleni del vinske trte. Pri vlažnem in to- plem ali soparnem vreme- nu ga ne smemo uporab- ljati, ker obstaja nevar. no»t, da bodo nastale po- škodbe zaradi izparevanja sredstva. Pri nizki vzgoji vinograda lahko pride do poškodb (zaradi izpareva- nja), zato priporočamo uporabo v takih primerih vsaj 3—4 tedne pred za- četkom odpiranja popkov. V vinogradih ga lahko uporabljamo le, če je trta posajena vsaj četrto leto na stalnem mestu, V pri- meru, da nameravamo vi- nograd obnoviti, mora od zadnje uporabe Casarona G preteči vsaj tri leta. Casaron G lahko upo- rabljamo v vinogradih le dve leti zapored UPORABA NA HEKTAR Pred vznikom ali ob vzniku plevelov: na lahkih tleh 60 kg na ha, na sred. nje težJdh tleh 70 kg na ha in na težkih tleh 80 kg na lia. Za uničevanje ko- reninskih plevelov (slak, osat, pirnica) pa uporab- ljamo 120 kg Casarona G na ha. V trsnicah se ne sme uporabljati. PEŠKASTO SADJE v nasadih peškastega sadja se uporablja zgodaj spomladi v času, ko vege. tacija miruje pa vse do začetka cvetenja. Uporab- ljamo ga: na lahkih tleh 60 kg na ha, srednje tež- kih 70 in na težkih tleh 80 kg na ha. če prevladu- jejo koreninski pleveli, ga moramo raztrositi (tik pred začetkom vegetacije) 120 kg na ha ali 12 gr na kv. meter. V nasadih peškastega sadja se lahko uporablja, ko je nasad f>osajen na stalnem mestu vsaj štiri leta. Pri določenih kUmatskih in talnih jx>gojih lahko nastane na robovih listov ožig, ki pa bistveno ne vpliva na pridelek. RIBEZ v nasadih rd«čega in črnega ribeza uporablja- mo Casaron G le v tistih nasadih, ki so posejani na stalno mesto več kot šti- ri leta. Trosimo ga v ča- su zimskega mirovanja ali zgodaj spomladi in sicer proti semenskim plevelom 80 kg na ha, proti kore- ninskim plevelom pa 120 kg na hektar. V rastlinjakih in pokri- tih toplih gredah se Ca- saron G se sme uporab- ljati. Na površinah, kjer smo uporabljali CJasaron G, ne smemo puščati kokoši vsaj teden dni oziroma, dokler ne pade dež. ŠMARJE PRI JELŠAH: TRDNEJŠI KO- OPERACIJSKI ODNOSI Sredn.jeročni program raz- voja občine Šmarje pri Jelšah daje velik poudarek močnej- šemu raz\ijanju kooperacij, skih odnosov in usmerjanju zasebne kmetijske proizvod- nje, saj se 8 kmetijstvom preživlja več kot polovica vsega prebivalstva. Podobne srednjeročne pro- grame so načrtovale tudi po. saniezne krajevne skupnosti. V njih je izražena zahteva po stroko>Tii pomoči kmeto- valcem, ki naj bi bila bol.jša in večkratna kot doslej, zla- sti .še v hribovitih in odroč- nih predelih. Krajevne situp- nosti še posebej poudarjajo, da kmetijstva pač ne bo, do- kler ne bo zadovoljivo re- šen problem cestišč, ki so na Šmarskem v precej sla- bem .stanju. Kolikor toliko urejena cestišča bi omogoča- la normalen prevoz pridelkov v bližnje centre. Marsikje tu- di poudarjajo, da rešitev ne- razvitega območja nI le v gradnji dislociranih obratov, temveč v intenzivnem moder- niziranju obstoječega kmetij- stva- ŠENTJUR: USTANOVITEV 00 ZSMS Mladi kmetijskega konui- nata Šentjur so pred nedav. nim ustanovili svojo osnov- no organizacijo ZSMS, ki združuje 27 članov, njen pred. sednik pa je Slavko Horvat. V tej organizaciji so tudi mladinci in mladinke iz TOZD skupne službe in TOZD trgovine, mst 14. strM — NOVI TEDNIK St.5 — 5. februar 197« Objavljamo le pisma s polnim naslovom avtorja. Za vse naved- be v pismih odgovar- jajo izključno pisci. •♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦4 FILMSKO NASILJE z zanimainjem smo v KTovem tedniku 22. Janu- arja prebral članek Jože- ta Volfanda o v Celju predvajanih filmih. Ta članek samo potrjuje ža- lositno resnico, da pri nas daleč prednjačijo ameri- ški filmi. To je nam, ki- noobiskovaloem že davno znano, saj se lahko pre- pričamo na lastne oči, kako so z ameriškimi fil- mi dobesedno do zadnje niti prepojena vsa naša fihnska platna, tako me- stna kot podeželska. Se- veda pa bi bilo krivično, ako bi ameriški film od- klanjali, zato, ker je ameriški. To bi bilo isto kot če bi na primer sov- ražili Rome zato, ker so Romi ali črnce zato, ker so čmoi. Tu pa se gre za nekaj povsem drugega, Gre za tisto tisočkrat prekleto streljanje in ubijanje, torej za na.silje, ki je glavna, dostikrat e- dina vsebina skoraj vseh ameriških filmov. Menda si nihče ne bo upal tr- diti, da vse to sploh ni ma nobenega vpliva na gledalce in ostane brez vsakršnih posledic. Poz- nam kino, v katerem so filmi brez streljanja že mnogo let bolj redki kot bele vrane. Da je zmeš- njava še večja, imamo tudi kinoobiskovalce, zla- sti starejše, ki v filmu ne prenesejo niti kvadratne- ga centimetra gole kože, prenesejo pa najstrašnej- šega zverinstva, ne da bi pri tem trenili z očesom. Seveda pa se moti, kdor misli, da smo obiskovalci kinopredstav izročeni raz- nim distribucijam na milost in nemilost. V rokah imamo namreč ze- lo močno in najbrž tudi učinkovito orožje, le žal da ga ne znamo uporab- ljati ali pa ga upKjrablja- mo premalo, to je, da take divjaške filme boj- kotiramo in jim odreče- mo obisk. Ce bi se film moral videti pred prazno dvorano in bi se to več- krat ponovilo, bi odgo- vorni ljudje morda prišli do spoznanja, da leva ni mogoče krmiti s travo, saj bo rKje od gladu po- ginil, kot pa jo pojedel. Ker pa so kinodvorane polne, teče vsa stvar po starem tiru naprej in so mnogi prav trdno prepri- čani, da občinstvo želi in hoče imeti prav takšne filme. Kako dolgo še? FRANC MOHORIC VITANJE TUDI BREZ VPITJA GRE Sem stalni potnik na avt/obusu Loka—Celje in nazaj. 2e dolgo opazujem ravnanje sprevodnika K. J. in menim, da je njegovo obnašanje nekulturno, ne- pravilno. Pogostokrat kriči nad potniki pa tudi nad šoferjem V. M. In to brez pravega razloga. Vse bi lahko povedal lepo in mirno. Zato se sprašujem, kako gleda na takšno pvočetje kolektiv Izletnika? Prav bi bilo, če bi ga delovni tova- riši opozorih, da se tako ne more in ne sme obna- šati. MARINKO KOVAČ, Tinsko. Loka pri 2usmu DA BODO KOLINE RES PRAVA GOSTIJA Ni kaj reči — domače in z ljubeznijo priprav- ljene koline so res pra- va gostija! Toda, če so koline po- vod za praiznovanje, ali ne bi bilo lepše, če bd pK>mislili pri tem tudi za to, kako bi pripravili ž^t.^d čim manj trpljenja? Ali je res toslu- žujejo krutega načina kla- nja. Zakaj je treba vedno znova potrkati na sočutje človeka do živali? Zakaj vedno znova opozarjati, da tudi žival trpi, da čuti bolečine kot človek? Pri- krajšajte torej živah trp- ljenje, kjer se le da. Tre- ba je le malo dobre vo- lje in razumevanja! Pa še to: nedavno tega smo čitah o poginu štirih govedi, ki jih je pustil lastnik kdo ve kako dol- go brez hrane in vode, do kolen v blatu poginiti! Zgodilo se je med nami, na Starih Slemenih blizu Konjic. Ko so to grozno dejanje odkrili, so se mnogi vprašali, kako je to sploh mogoče! In ven- dar je bilo res! Pa se vprašajmo, kako je v na- ših in vaših hlevih? Mar- sikje muka živina po ce- le ure, ker ne dobiva red- ne hrane, ^odi se tudi to, da Je v hlevu sicer vse v redu. Toda, gorje živinii, če prime gospodar- ja jeza! Sočutni sosedje hi mimoidoči prosijo na- šega posredovanja. Kaj pa psi čuvaji? Kako žalostno je poslušati nji- hovo zavijanje v mrzlih nočeh, če morejo prečuti vso noč zunaj, nezaščite- ni pred mrazom. Naj ne bo nikjer priklenjenega psa brez dobro zaščitene pasje hišice! Ne samo člo- vek, tudi žival potrebuje toploto! DRUŠTVO PROTI MUČENJU 2IVALI CEUE H€I GROF A BLAGA JA « »Za nekaj dni!« je rekel šmul, potegnil obrvi in rame kvišku ter pokazal svoje rumenkaste zobe: »Ako pa vite- za ne bo več nazaj, mi ostane kapital brez obresti, au!« »Ne klepetaj. Povej koliko mi posodiš!« Pozorno je ogledoval Jud bodalo od vseh strani. Ko je otipal vse dragocerie kamne ročnika in nožnice, je dejal: »Tako res naj bom srečen in zdrav, kakor vam ne mo- rem dati več nego pet cekinov benečanskega kova. Nobene- ga krajcarja več.« »Tako se upaš govoriti s krščanskim vitezom ti gar- java ovca, ti sin greha in pekla?« je pričal vitez Ahac in tako strahovito zaškripal z zobmi, da je zazeblo Šmula v mozeg. »Lahko bi te kaznoval z mečem, ne maram pa ga oskruniti s tvojo pasjo krvjo.« In vzel je svoje bodalo ter se naglo obrnil proti vra- tom. Zdajci je skočil šmul zopet pokonci. Ves zgušen je prijel viteza za rokav, se klanjal in zvijal in kazal svoje žolte zobe. »Ne bodi gospod broges, ne bodi jezna vaša grofovska svetloba!« je prosil pohlevno. »Ostani gospod, le še malo! Jaj, zdaj šele vidim: gospod je velik junak — tako res mi bodi sreča mila! — gospod je lep junak, cel junak, pravi junak. Jaj, jaj, kakšen baret. kakšna perjanica, kakšna obleka, jaj. jaj. kakšne ostroge, kakšen meč, au. au! In kako strašno močan je gospod, ah, močan za dr'a druga! Kaj blebetam v svojem veselju, da me je počastil tak go- spod s svojim obiskom., kaj sem rekel? Močan je gospod sa tri druge, za pet drugih! Da bi bil jaz tako lep gospod, bi bil bolj ponosen, kakor če bi bil od žlahte kralja Da- vida. Jaj, jaj. kakšna junaška postava zgoraj in spodaj, kakšne, jaj; kakšne rame! Kakšne prsi! Kakor divji žre- bed« Grofovska svetloba se je morala nasmehniti tem pri- liznjenim besedam. Ko je Šmul to opazil, je naglo po- grabil vrč in goltnil malo vode na siioj strah. »Pogodil sem se že z marsikaterim velikim gospodom in še vsak je bil zadovoljen z menoj«, je hitro nadaljeval šmul. »Ne kupčarim rad dolgo, ker to ne prinaša nobe- nega pravega blagoslova. In ugoditi hočem hitro tudi v>aši prevzvišeni svetlobi, gospod knez! Pljuni mi vsak na moj prag — ali ve vaša knežja milost, koliko moram dati po zadnji ceni? Devet cekinov!« Toliko da je izgovoril, se je udaril po ustih, kakor bi mu bilo žal, da je ponudil skoraj dvakrat več kot sprva. »Daj! Le naglo!« Šmul je odprl mošnjo in dejal: »Zdaj moram dati de- vet cekinov. Nu. nu, devet cekinov je ravno prav, devet cekinov ni ne preveč ne premalo!« Tehtal je zlato i?i se obliznil. »Lepi, krasni cekini! Nihče ne da gospodu več, gospod moram reči: šmul je najbolj poštena duša v Izra- elu. Eden, dva tri. . . Kako se svetijo, jaj, jaj! Vedno bom gospodov mešores, gospodov hlapec. Štiri, pet. .. Ka- ko zveni zlato, kako se smeje, kako poje. jaj, jaj! Šest. se- dem! osem! Kako jih je škoda, au. au. devet!« Iznova se je obliz7iil in božal cekine ves žalosten, kakor bi se poslavljal od najdražjega bitja. In z neznano kis- lim obrazom je porinil denar proti vitezu ter dostavil: »če prinese gospod knez v enem mesecu deset cekinov, mu vrnem bodalo čisto tako, kakor je danes!« »Prekleti oderuh!« je vzrojil vitez Ahac nanovo. »Kakš- ne obresti so to?« »Kakšne obresti? Moj stari oča Moše (Mojzes) je po sojeval še po sedemdeset do šestinosemdeset procentov. Zdaj pa je dovoljenih le triinStirideset procentov, au. au!« »Pijavke! Pijavke!« Vitez Ahac je godrnja je spravil zlatnike v torbico, šmul pa je odprl železno omaro spredaj, da bi shranil boda- lo. Nehote je pogledal plemenitaš tja in začuden uzrl med bleskatainmi dragocenostmi bodalo s slonokoščenim ročajem. »Pokn-ii mi tisto!« je velel Židu in si ogledal beli ročaj. »Ali ga gospod kupi?« Vitez Ahac pa ni odgovoril in si mislil: »To je moje bodalo, ki sem ga pred leti zakopal pri vitezu Frauenstei- nerju. Je že, je že!« »šmul, povej, kdaj si dobil to bodalo?« »Danes, gospod knez, davi. Prodal mi ga je majhen suh gospod s črnim barefom in rdečo perjanico« »Nisem se motil!« si je dejal vitez Ahac, »vitez Frauen- stainer je v Ljubljani!« Naglo se je okrenil in pozdravil Juda: »Vrag vzemi tebe in tvoje procente!« Šmul pa se mu je globoko priklanjal z lokavim nasme- hom in mu ponižno odzdravljal: »Dober dan in dobro leto, vaše veličanstvo!« 18 Iz Dolge ulice je krenil vitez Ahac mimo šole in sina- goge v Gosposko rdico. Tam je bilo manj zatohlo in sopar- no. Novi trg. najmlajši, aristokratski del stare Ljubljane, je mejil ob levi breg Ljubljanice, ob židovsko četrt, ob ribiško krakovsko vas in ob razvaline Emone, ob Gradi- šče. Ko se je jela Ljubljana razcvetati, so dohajali tujci od vseh strani vanjo; priselo se je tudi nekaj domačih, ita- lijanskih in nemških plemenitašev s svojih visokih starih gradov, ker so zlasti pozimi prodajali dolgčas. Visoke hiše so bile malone vse zidane; nekatere pa so imele samo kamnito podlago, zgoraj pa hrastovino. Debe- lo kamene so jemali zidarji iz kamnoloma pod Gradom ali pa kar iz porušenega zidovja stare Emone. Bruna in prečnice iz močne dobovine so bile lično izrezljane in ople- skane. Vse hiše so bile pisano poslikane s svetniki, z voj- ščaki. angeli, zamorci, Turki, živalmi: najbolj priljubljeni svetniki so bili sveti Jurij na konju, sveti Florjan z golido nad gorečo streho, sveti Krištof z Jezusom. Nad vhodi so bili vzidani kamniti grbi, ob vratih so stale ponekod klopi. Na ogelnih stolpnikih in altanih so pestrele zastavice. Mir- no je bilo v plemenitaškem delu. Tu niso ropotali, peli, žvižgali nobeni rokodelci; tu je vse počivalo in tiho ča- kalo ponočnih plesov, pojedin in iger in škandalčkov. Vitez Ahac si je otrl znojno čelo in pogledal na desno. Konec Gosposke ulice je videl Vicedomska vrata. Prepro- sto ljudstvo jim je popravilo ime in jih po svoje imenova- lo Festmijska vrata. Prizidana so bila vicedomskemu po- slopju, staremu deležnemu dvorcu. Kakor vsa mestna vro ta so bila tudi Vicedomska višja nego najvišje bližnje hi' še; bila so pa tako ozka, da je moglo le po dvoje jezde- cev vštric skozi. Nad vhodom sta se svetila cesarski kranjski orel. Zgoraj je bila kapelica in ječa. Od vrat j^ držal prav tako visok zid do Ljubljanice. gt.5 — 5. februar 1976 NOVI TEDNIK ^ stran 15 Staša Gorenšek PRVE POMLADNE MODNE LASTOVKE čeprav je zima šele sedaj pokazala svojo pravo po- dobo, se moda že dolgo ukvarja z mislijo na pomlad. Pomladna moda je tudi že znana, in ko jo bomo do- dobra spoznali, nam preostane le še to, da jo sprejme- mo ali odklonimo. Vodilna modna linija ostane še naprej ozka in ceva- sta. Cevasto je mimo kril še vse drugo, obleke, plašči in celo hlače. Se posebna novost pa so ravne cevaste obleke ali tunike, saj se nosijo čez običajno ozko oble- ko. Takšna tunika je krajša (od 10 do 20 centimetrov) od običajne daljše dolžine krila in zelo preprosto uk- rojena z večjim vratnim izrezom. Oblečena je čez oble- ko ali krilo in pulover. Ravna linija je lahko stisnje- na in oblikovana s pasom, če ste iznajdljive in vsaj malo spretne, boste za takšno modno tuniko uporabile vse tiste trenutno neuporabne obleke, ki so krajše. Mor- da bo potrebno zelo malo popravila in obleka bo dobi- la modni pečat letošnje pomladi. zaupno ALI mm RAKA ? Na spolovilu se mi je napravila oteklina, ki lu peče in boli. Ne izgine že cel mesec, zato me je pr. čelo skrbeti, če je to rak. K zdravniku ne bi rad še. ker sem mlad in bi me takoj osumal za kakšno »bok zen«. Jaz sem namreč še nedolžen in bi me po krivic sumil. Bral pa sem, da se rak začenja na tak načii Da na začetku peče, potem pa nastaja vsak dan hujš rana. Je to res, da je mogoče, da se pri meni že z čenja? TI^ O sveta preproščina moram vzklikniti na začetki zato ml ne zameri, dragi Tine, čeprav si naiven, d; bi iz tebe sneg delal. Takoj in po bližnjici k zdra\ ttilai, ti rečeni! Pa ne zato, ker bi laliko imel raka ampak zato, da boš sam vedel pri čem si. Verjetno pn gre celo za manjšo zadevo, kakšno vnetje ali kaj po dobnega. Pojdi na,jiprej k splošnemu zdravniku, on pa te bo napotil drugam, če bo seveda potrebno. Ja* osebno pa močno sumim, da ne poznaš osebne Jiigie ne, kamor spada tudi umivanje spolovila, zato je (ud; prišlo do takih težav. Raka pa si kar izbij iz glave, kei je že kar noro, da v^sak najprej pomisli nanj. 16. stran — NOVI TEDNIK 6t. 5 — 5. februar 197^ KOŠARKA: KK KOVINOTEHNA USPEH SKUPŠČINE Novi odnosi v klubu — Uspešno delo aktiva ZK — Vzpon Priznanja zaslužnim klubskim delavcem — Nova klubska Nad 100 aktivnih igralcev - članske in mladinske ekipe - pravila in ime. Nad 100 aktivnih Igralcev — Novi odnosi v klubu — Uspešno delo aktiva ZK — Vzpon članske in mladin.ske ekiiie — l»riznaje zaslužnim klubskim delavcem — Nova klubska pravila in ime. Dobro obiskana skupščina KK Kovinotehne s številnimi gostil, igralci in starši. Je ponovno po- trdila živ interes v ol)čini za to dinamično športno Igro, ki bo v prednostni razvrstitvi športov že v letošnjem letu v I. razredu. NAD 100 AKTIVNIH IGRALCEV MEDNASLOV: Trenutno združuje KK Kovino- tehna nad 100 aktivnih Igralcev, pester po svojem sestavu od 10 —-35 let. Košarko pa v celjski ob- čini Igra domala nad 1.000 pio- nirjev in mladine tako pri red- nem pouku telesne vzgoje kot v delu .sekcij v 21-tlh ŠSD. Široka baza pogojuje ob solidnem klub- skem delu tudi nenehen vzpon te dinamične igre. Tu velja še pose- bej podčrtati klubsko .skrb nad mentorstvom v večjem številu ŠŠD in v organizaciji pionirske košarkaške šole. NOVI ODNOSI V KLUBU MEDNASLOV: V 1. 1974 je bilo močno spre- menjeno vodstvo kluba. Marsika- teri predani košarkaški delavci so prenehali z delom, odšli so ludi nekateri starejši igralci. Prizadev- ni novi pred.sednik kluba tov. Er- javec Tone pa je zbral okrog se. be dobre amaterske delavce, ki so poprijeli za delo na team.sld osnovi z razvijanjem samouprav- nih odnosov. Danes je vse bolj čutiti v klubu cnotno.st, tovari- štvo, zdrav kolektiv, ki ob pod- pori dobrega dela aktiva ZK šport, nikov uspe-šno premagu.je v.se te- žave in probleme, ki .jih nI ma- lo. Omeniti velja, da je ta klub eden izmed redkih ki niti nima kv, m svojega igrišča in klul>skih prostorov. In tako pravzaprav brez življenjskih pogo,jev za klub- sko delovanje razvija bogate ob- like klubskega dela ob vadbi in tekmovanjih. VZPON ČLANSKE IN ML.^DINSKE EKIPE MEDNASLOV: Po kratkem kriznem obdobju ob zapustitvi zvezne II. lige se je članska ekipa tudi ob menjavi trenerjev z močno pomladitvijo kmalu znašla, prestala najhujše in danes ob izostrenem Tcolektivu ter homogenosti igralcev ponovno trka na vrata II. ZKL. Igralci va- dijo vsak dan, kar Je vidno tudi na tekmovalnem področju. Tudi mladinci so preživljali krizo, saj se lani niso uvrstili v republiški vrh, letos pa v republiškem pr- venstvu še nLso izgubili srečan.ja in ponovno kažejo visoko zre- lost, ki jih postavlja v sam ju- goslovanski vrh. Tudi članice so uspešno prestale ognjeni krst v republiški ligi. čeprav ekipa še močno niha v svojem znanju, kar je bila predvsem posledica zapu- stitve dveh najboljših Igralk, na katerih ,ie klub veliko gradil. Po velikih uspeliih je trenutno nasta- la kriza v pionirskem moštvu, ki se lani nI uvrstilo na republi- ško prvenstvo. Tu je pač menja- va generacije. Ustvariti bo treba novo s solidnim delom pionir- ske šole. Omeniti vel.ia še najus- pešneiše strelce na koš v zadniem obdobju — Tone Sagadin 378. Pipan 1!)5, .lug 180, Kralj 170. Erjavec Du.ško 144 itd. IVIEDNASIX>V: PRIZNANJE ZASLUŽNIM DELAVCEM Klubsko vodstvo se .je oddolžilo prizadevnim košarkaškim delavcem za njihovo večletno prizadevno klubsko delo. Za 10 do preko 20- letno delo so dobili priznanja: ing. fieršak Jože, prof. Milan Ce- pin, Janez Cepin. Novak Zdravko, Zorko Marko. Za več kot 10-letno aktivno uspešno nastopanje v klubu .so dobili priznanja: Tone Sagadin. Zmago .Sagadln in Jug Bojan. S šopki cvetja pa je skup- ščina Izrekla priznan.|e tudi pe- tim zvestim tovarišicam, ki jih vselej srečamo pri klubskem de- lu in organizaciji tekmovanj. Edinstven primer, da ima .športni kolektiv v svoji sredini toliko delavnih tovarišic iz vrst žena! NOVO IME KLUBA — CEUE MEDNASLOV: Po obrazložitvi novih klubskih pravil, ki so usklajena z novim zakonom o društvih in ,jih je članstvo soglasno potrdilo, je predsednik tov. Erjavec Tone predlagal skupščini, da klub po- novno prevzame svoje ^taro ime, ki ga jc z izjemo nekaj let imel domala polnih 30 let. Ponovno bodo košarkarji nastQpali pod imenom svojega mesta, kjer bo- do organizaci,jsko povezani z že- lezničarskim športnim društvom Celje. Novo ime v večji meri po- udarja sredino, v kateri klub de- luje in živi. Ob volitvah je skupščina izvo- lila v vodstvo kluba ponovno predane športne delavce, med nji- mi za pred.sednika Toneta Erjav- ca, za podpredsednika Martiča, za tajnika pa Podlesnika. Živahna razprava je dopolnila izčrpni poročili T. Erjavca in Z. Sagadina na razgibanem občnem zboru, ki je ob sprejetju delov- nega programa začrtal tudi na- daljnjo usmeritev košarke v na- šem mestu in občini. Predvsem je bila razveseljiva novica za vse članstvo, da je že v letošnjem le- tu v investicijskem načrtu grad- nje športnih ob.jektov v občini košarkaškega igrišča ob Ljubljan- ski cesti vis-a-vis plavalnega ba- zena NEPTUN, kjer bo KK Cei.je dobil tudi ustrezne klubske pro- store. Ob pridobitvi prireditvene dvorane Golovec ter še dveh ve- likih telovadnic pri srednjih šo- lah pa bo v Celju tudi več pokri- tih prostorov na voljo za vadl>o in nastopan.je v dvoranskih špor- tih, kamor po novih predpisih spada tudi košarka. K. JUG Na vrsti so kvalifikacije. V drugi polovici meseca se bodo celjski hokejisti na ledu pomerili proti Spartaku ali beograjskim Partizanom za prazno mesto v zrvi zvezni ligi. Prvi napada Kerkoš (drugi), Bratec (četrti) in Vertovšek (sedmi) z leve bodo imeli težko nalogo, (foto: T. Tavčar) « TVD PARTIZAN GABERJE MNOŽIČNO Med partizartskimi društvi v ce. Ijski regi.ji velja postaviti v os- predje T\'D Partizan Gaberje. V ospredje zaradi tega, ker v tem društvu ni plime in oseke v de- lovanju. Društveno življenje je pe- stro in bogato. Nič čudnega tedaj, če se v telovadnici v Gaberjih v teh mesecih tedensko zvrsti pri vadbi nad 420 aktivnega članstva od predšolskih otrok pa tja do občanov v zrelih letih in do poz- ne starosti. Najštevilnej.ši so od- delki cicibanov in cicibank, pio- nirk in stare,jšiii članic. Okrepiti pa bi kazalo oddelke mladincev, mladink, ml. in st. članov in mlaj- ših članic. Društveno delo potoka kar v 15. tih vadbenih oddelkih. Za strokov- no vadbo skrbijo izku.šeni vod.iikj in vodnice, ki so s svojim delom preobremenjeni. Potreben bi bil širok krog strokovnih, pa tudi organizacijskih delavcev. V Cia- berjih so letos uravnali svoje de- lovanje po programskih zasnovah Partizana Slovenije, kjer je te- žišče dela v temeljni telesni vzgo- ji in športni rekreaci.ji. V društvu so sicer še 3 športiM? zvrsti — moška . in ženska otlbojka (obe ekipi sodelujeta v republiški ligi) ter hokej na ledu (ekipa tekmu- je v zvezni ligi — zahod). Dočim je moška odl>o,ika v stagnaciji, pa je pri ženskah le čutiti premik na bolje z uvt-dho pionirske šole, kjer se vzgaja nov mla publiške TKS in da bodo dosežki žalskega športa od visni predvsem od tega, ka ko bodo znali pravilno as kladiti delo na vseh treh po- dročjih: v šolski telesni vzgoji, tekmovalnih športih in rekreaciji. T. TAV(2AB NOVOSEL VVELENJU Medobčinska košarkar, ska zveza Žalec bo pri- pravila v nedeljo dopol- dne ob 10. uri v večna- menski dvorani v Velenju seminar za trenerje in pripravnike za košarko. Predaval bo zvezni trener Mirko Novosel. Ob 18. uri pa bo prija- Itejska tekma med Jugo- slavijo in Olimpijo. TT ROKOMET: VEST IZ TUNI- ZIJE: V PRVEM SREČANJU 17:20 (8:4) Celjski rokom»taši so srečno prispeli v Tunizi- jo. V prvem srečanju, ki so ga odigrali takoj f>o prihodu so Celjani odlično pričeli in povedli v prvem polčasu 8:4. Kasneje so se domačini zbrali tn z ostro igro rezultat izena- čili ter v fimišu zmagali 21:17. Celjani bodo te dni odigrali še dve tekmi. jk MINERVA PRESENEČA Rokometaši Minerve iz Griž še naprej preseneča- jo na zimskem prvenstvu v Hali Tivoli. Potem ko so premagali Šoštanj 23:18 so v srečanju proti Slo- vanu vseskoai vodili in šele ob koncu izgubili 19:21 (11:8). Z malo več rutine bi pripravili naj- večje presenečenje prven- stva. Ekipa Šoštanja pa je premagala v drugem srečanju Dobovo 25:23. Prihodnjo nedeljo bodo nastopili v Ljubljani še mladinci Celja kot ekipa Tehnomercatorja in vete- rani v Tri m teamu. jk ATLETIKA: DVORANSKO PRVENSTVO Atletski delavci AD Kla- divar bodo tudi letos pri- reditelji dvoranskega pr- venstva Slove.T.ije, ki bo 14. do 15. februarja v Ce- lju. Nastopili bodo naj- boljši slovenski tekmoval- ci v tekih na 60 m in 60 m ovire ter v skoku v daljavo in skoku s pa- lico. Velenjski atletski klub pa bo koncem meseca fe- bruarja priredil republi- ško prvenstvo v krosu. Celjani bodo tu nastopili v popolni postavi. V ta namen sta odlična dolgo- progaša Stanko Lisec in Peter Svet odšla te dni na kratke priprave na Pokljuko. jk HOKEJ NA LEDU spartak-partizan C:^ljske hokejiste na ledu pesti te dni dejstvo, da nimajo diovalj srečanj. Prijateljska tekma proti MJedveščaku v Ckjjju je biia d«'bro- došla, toda prvenstvena tekma pro- ti INI se ni odigrala. Domadini iz Siska so v soboto javiU Celjanom, da zaradd pireoib^Cice snega ne mo- rejo priipraviti drsaiišče nared za srečaoje Tako je Ceijanom po- noivno manjkala teflcma. Trener Jože Trebušak nam je dejali: »Moji fantje potrebujejo čiiiiveč srečanj. Vsak teden bi morali igra- ti vsaj dve težki tekmi v gosteh. Pred nami .so še srečanja proti Tivoliju in INO v gosteh ter pro- ti Triglavu doma. To pa je za kvalifikacije proti zmagovalcu C skupine premalo. Zlasti zaradi te- ga ker še sedaj ne vemo proti komu bomo igrali. V zadnjih ko- lih .je v južni ligi bilo doseženih nekaj presenetljivih rezultatov in tako je Spartak izgubil prednost. Sedaj ga je ujel Partizan in šele tik pred kvalifikacijami bomo iz- vedeli ali igramo proti Spartaku v Subotici ali proti Partizanu v Beogradu. Le v nekaj smo sigurni, srečanje v gosteh bo izrini :io na- porno, kajti moštva iz te skupine igrajo zelo oster in na momente grob hokej.« Torej pri HDK Ceilje ne počiva-, jo. Resno miisinoo na kvalifikacije, ki so na sporedu 18. in 21. fe- bruarja. Da pa bi bila oelljska eki. pa najbojje pripravljena je nalo- g^a tehničnega vodjjs HDK Ivana Zoitca, da je stalno v kontaktu z najboLjšimi dOimfl,5imi kiiubi, ki naj bi v prihodnje igrali v Celju in izven njega s celjskimi igralci. Na zadnji te-kmii proti Med:vešfa.ku (rezuMat 5:6) sta bila lažje po škodovana Nace Fi'.-ipOiVič in Bojan Kerk:fš.. Kaže, da poškodbe niso tako resne in da bosta oba zaigra- la že v prvi prihodnji tekmi. Ce- lotno moštvo pa ima sedaj naj- bolj intenzivne priprave. Kajti ne- ka« je sigurno, vsake kvaLifikaci- je so dvoirezni meč. Mlada calijski hoflcejisU imajo pred seboO težko nailog^o. Upamo, da bodo z resnim delom v pnihodnjiih dneh le usoe li! J. KUZMA KEGLJANJE Kegljaško prvenstvo Slovenije je v največjem razmahu. V tem tekmovanju imamo Celjani dobre pred-stavnike. Zlasti med dekleti. Šestčlanski ekipi CWja in Hme- zada iz Žalca sta v preteklih dneh dosegli velik uspeh. Žalčanke so že drugič v gosteh presenetile in odpravile Konstruktorja za deset kegljev razlike. Ta uspeh jim je na republiški tablici prines«'l od- lično peto mesto. Za ta uspeh sta posebno zaslužni Stamparjeva 418 in Miloševičeva 427 kegl.jev. Celjanke nadaljujejo z u.spehl. V gosteh so premagali Fužinar. Sa- ma borba .je bila izredno zanimi- va in izenačena. Šele Magda Urh In Eva Ludvig sta kot zadnji tek- movalki v zadnjih lučajih osvojili dve točki in pridobili prt-dnost 29 kegljev. Na tablici so Celjanke prve do druge, s tem, da imajo odigrano srečanje manj in priložnost za končni uspeh. V srečanju proti Fužinarju so kegljale Cel.jankr ta- kole: Počival špk 400. Koštomaj .^90, Gobec 'iKi. Marine 413 Urh 383, Ludvig 411^. Moški vrstni red Celja in .4era nista uspeli. V Celju je Aero iz- gubil proti vodečim Gradisom 6915:6990. Vse do zadnjih 50 me- tov je bila borba izenačena. Po- tem pa so rutinlrani gostje le zmagali. Pri Aero so bili uspešnej- ši — Nareks 910, Urh 895 Ma- rinček 870. Celjani so nastopili v Ljubljani. Ekipa Slovenija ceste ,je bila na svojem neobnovljenem kegljišču le boljša. Rezultat: 7236:7088. Za Celje so nastopili — Tisovec 930, Zavski 890, Orešnik 834, Ravtar 857, Vanovšek 957. Tomažič 906, Gobec 848, šrot 866. Na.jboljši cel.iski predstavniki bodo tudi v prihodnjih dneh so- delovali v kvalifikacijah za vstop v državno reprezentanco. Po šti- rih nastopih je kegljač Hmezada Ludvik Kačič odličen šesti. Celj- ska dekleta pa so osvojila slede- ča me.sta: Ma,jda Urh je tretja, Tanja Gobec deveta in Janja Ma- rine deseta. Vse tri ima.jo niož- no-st za uvrstitev na svetovno pr- venstvo, ki bo na Dunaju. ŠAH v tretjem kolu mednarodne Intar Hge so celjsld šahisti dosegi", lepo zmago nad avstrijsko ekipo Geme'nde iz G.adca. S tem so še' naprej kandidirali za visoko me- sto. Skiiipaj z Mariborčani se namreč borijo za sam vrh. V tem kolu so ta6ke za Celje priboriDi: PeSec, Streihar, Studn-lč- ka. Jazbec, Planine in Pertinač. Izgubila sta Beirvar in Ceglar. V nedeljo ot) 10. urt je v Celju na sporedu srečanje Celje : Mer- kur (Gdairec). jk Brzopotezni meseč^ni turnirji Ša- hovskega kluba Ceilje postajajo tra- dicionalni in predvsem zanimivi. To smo lahko videli na letošnjem janua-sikem turnirju. Poleg Ce- lj'anov se je prijavilo lepo število šahistov iz Velani;a, Žalca in Šem- petra. To je popestrilo samo tek- movanje. Prvi letošnji zmagsivalec je Franc Pešec. Zbral je nadmočno 13 in pol točkie. Sledijo: Goršek (Vele- nje) 12, Planine (Celje) 11, Skok (Šempeter) 11, C^gler 10, Bervar (oba Celje) 9, Arh (Cinka.:-na) 8,5, Stropnik (Veilenje) 8, Pertinač (<^lje) 7,5, Gazvoda (Žalec) 7,5 itd. , Po prvem tuimlrj-u je virstni red tekmovalcev za pokal Celja sledeč: Pešec 6, Goršek 5, Planine 4, Skok 3, Cegler 2 In Brvar 1 toč- ka. J. KUZMA fit, 5 — 5. februar 1976 NOVI TEDNIK — stran 17 TOLOVA DRUŽINA IZ ŠENTJURJA Iz obrtne delavnice, ki je imela prostore v ba- raki se je leta 1958 začel vzpon tovarne lahke obu- tve v Šentjurju. V začet- ku je ves kolektiv sestav- ljalo deset ljudi, danes pa je v njem zaposlenih 320 delavcev. Danes je družimca raz- bita na dva obrata: v Šentjurju in v Planini, kjer so zaposlene v »co- patamici« predvsem sta- rejše ženske. Sicer pa je zanimiva zaposlitvena struktura, ker je v pod- jetju zaposlenih kar 92 odstotkov žena, katerih poprečna starost znaša okoli 27 let. V podjetju prevladuje nekvalificira- na delovna sila in sicer jo je kar 96 odstotkov. Kadri so sploh najbolj j>ereč problem. Čevljar- stvo nima na tem obmo- čju tradicije, še manj pa industrijska obdelava o- butve. V TOLU imajo za- poslenega samo enega de- lavca z višjo izobrazbo, sedem pa s srednjo, štu- dirajo lasten kader in ta je tudi edino perspekti- ven, ker je zrasel na do- mačih tleh in se bo vrnil v domače gnezdo. Trenut- no v podjetju nimajo po- manjkanja delovne sile in je tudi na novo nič ne zaposlujejo. , V TOLU imajo velike načrte, čeprav v lanskem letu visokih ciljev reali- zacije niso dosegli. Kljub temu pa jim je uspelo realizirati 98 odstotkov predvidenega. Nekoliko težav imajo z materia- lom, ker se cene materi- ala dvigujejo, končni proiz^'•odi pa so pod kon- trolo cen. Letos se bodo preorientirali izključno na domači material, ob- stati pa mislijo pri dana- šnjem proizvodnem pro- gramu. Izdelujejo dve se- zonski kolekciji obutve: spomlad — poletje in je- sen — zima. Vse zaloge imajo prodane za šest mesecev naprej, letos pa jim je ostalo le nekaj sto copQ>t. Lastne trgov- ske mreže nimajo, le tr- govinico v lastnih pros- torih so odprli zadnje te- dne. Tolovi največji od- jemalci SO: Peko, Alpina, Beogradska robna kuča^ ki odkupi tretjino celot- ne proizvodnje. V Tolu se zavedajo, da bodo prodr- li na druga tržišča le z dobro kvaliteto, zato so njihove težnje usmerjene v zagotovitev kvalitetnih izdelkov. V podjetju teko tudi obsežna integracijska pri- zadevanja s tovarno Ko- nus iz Slovenskih Konjic. Tudi v njihovih obratih izdelujejo iste artikle kot v Tolu. Potekajo pa šele razgovori v zvezi z delit- vijo programov lahke o- butve. Konus že sodeluje s Humanicom iz Avstrije in na ta način bi se po- večala proizvodnja obeh podjetij — Konusa in To- la. Prostore bi praspeval Tolo, kar ima že tudi v investicijskem načrtu. Samoupravno življenje je v zadnjem času v To- lu zelo zaživelo. Čutijo se premiki, življenje za če- vljarskim strojem dobiva polnejšo obliko. Osve- ščenost ljudi se veča, če- prav je počasna. Je pa. Dekleta prihajajo na de- lo iz ostalih krajev, zato je proces prilagajanja m vključevanja v družbo tn nove samoupravne odno- se počasnejši. Ker pa je prizadevnost vodstva m organov samoupravljanja velika (izredno zadovolj- stvo prinaša obrat druž- bene prehrane), pa Je Tolova družinica, sestav- ljena pretežno iz deklet, zadovoljna in vesela, da ima kruh. ŽENSKE VODI MLAD DIREKTOR STANKO ZU- PANC Delo v Btiskalnici je modernizirano MED ŠEMPETRSKIIVI RIBIČI GREMO NAD SULCA! Vabila Ribiške družine iz Šempetra naj si ogle- dam njihov lov na sulca sem se razveselil. Ko sem se torej v soboto dopol- dne z mopedom peljal (bolj sem ga rinil kot se vozil) na Polzelo sem ne- hote moral misliti na mo- jega kolego, ki si je pred kratMm hotel od blizu ogledati divjega prašiča pa ni imel te sreče. Obe- nem sem upal, da bo mo- ja sreča v©cja in da bo sulc vreden svojega ime. na. Ko sem se pripeljal ma- lo po sedmi uri zjutraj do Gostilne Orešnik in od tam krenil do Savinje, so bili ribiči že zbrani. Med tem ko sem si jaz grel premrzle roke so oni pri- pravljali svoje palice in ostali pribor za ulov sul- ca. Po ribiškem pravilni- ku lovita sulca po dva ribiča skupaj. Razporedili so se na svoja mesta od Pod^/ina do Šempetra. Ker je ta dan zelm snežilo in je bilo precej m.rzlo se je lova udeležilo le nekaj manj kot 20 ribičev. Sam nisem ribič (čeprav ribe rad jem) sem se pač spre- hajal od ribiča do ribiča prav tako nestrpno kot oni pričakoval znaka, da je sulc prijel. Največ so si obetali ribiči pri mo- stu na Polzeli, ker so tam videli velikega sulca za katerega trdijo, da je kar meter in pol dolg. Toda vse je kazalo, da ta sulc še tokrat ni bil pri volji. Po dolgem čakanju sem se odpravil proti Podvinu, kjer je lovil Anton Potoč- nik s kolegom iz Prebol- da. Dolgi dve uri in pol sta lovila, potem se je An- tonu vrvica napela. To kar je bilo na drugem koncu je bil sulc. Ko sem prišel do njiju, da bi ju povprašal — za srečo sta mi z zadovoljstvom poka- zala svoj ulov. Sulc je bil dolg 84 cm in težak 5,10 kg. Ko so se ribiči zaoeh zbirati pri gostilni Oreš- nik, kjer je bilo kosilo, se je izkazalo, da je sulca ulovil še Roman Ramšak iz Žalca. Ta je meril 74 cm in tehtal 3,70 kg. Tako kot pravijo, da gobarji najbolje pripravljajo gobe in lovci divjačino tudi ri- biči niso od muh, ko je treba pripraviti ribo. Tega opravila se je tokrat lo- til najprej gospodar dru- štva tov. Juteršek, je sul-' ca odri, potem pa je delo nadaljeval tov. Haladeja, ki ju je ocvrl. Čeprav je bilo kosilo obilno so se nam ob pogledu na zlato rumene in slastno dišeče kose sulca pocedile sline. Tudi potem nismo bili razočarani. Posladek je bil zares odličen in vse pohvale vreden. Kljub mrazu in snegu je dopol- dne hitro minilo in ob ko- silu ni manjkalo ne ve- selih pogovorov in ne šal na račun, rib in ribičev. Okrepljeni so nekateri ribiči popoldne še posku- šali srečo, a.koliko mi je znano tisti sulc izpod je- za ni prijel. Ta sobota je bila obe- nem tudi zaključek letoš- njega lova na sulca. Kako je bilo letos so nam po- vedali: Marjan Juteršek: »Moj največji sulc je bil dolg 80 cm in je tehtal 4,70 kg. Letošnja sezona na siDca v našem revirju je bila kar zadovoljiva. Mislim, da je to tudi posledica na. šega dela, saj iz leta v leto vlagamo v našem re- virju okoli 200 sulcev ve- hkih od 30 do 40 cm.« Boris Debič: »Letos ni- sem imel sreče, da bi ujel sulca- Res, da sem lovil samo desetkrat, vse pa je odvisno od sreče. Za da- nes mislim, da so vre- menski p>ogoji dobri le Sa. vmja je prenizka.« Franc šular: »V našem revirju je sulcev precej. Letos sem imel srečo in to v mozirskem revirju, kjer sem ulovil sulca dol- gega 93 cm. Ce bi bila Sa- vinja večja bi tudi danes verjetno ulovili' kaj več.« Čeprav sreče niso imeli vsi, so se pozno popoldne vračali domov zadovoljni. Zadovoljen sem bil tudi jaz. Ob ocvrtem sulcu me je nehote obšla misel, da bi/tudi jaz prijel za ribi- ško palico. Ce to ne bom, me ribiči le še kdaj pova- bite na kak svoj ribolov. TEKST IN FOTO TONE TAVČAR Franc Šular Boris Debič 18. stran — NOVI TEDNIK 6t. 5 — 5. februar 1976 8t. 5 — 5. februar 1976 NOVI TEDNIK — stran 19 TBIJEZLATl Prva zlata poroka letos v Celju. Sobota, 11. januar. Slav- nostno vzdušje ob prav takšnem govoru. Ta redki življenj- ski jubilej sta počastila Franc in Marija Leskošek iz Celja. Kot pred petdesetimi leti, sta si tudi tokrat izmenjala prstana kot simbol ljubezni. Zdaj v prisotnosti svojih otrok, vnukov in pravnukinje, ki jima poklanjajo vso hvaležnost z željo, da bi bila srečna in zdrava v njihovi sredini še dolgo vrsto let. V soboto, 24. januarja sta zlato poroko praznovala Alojz in Olga Lednik iz Lokrovca 35 pri Celju. Slavila sta jo na isti dan kot sta pred petdesetimi leti sklenila zakonsko zve- zo. IMjuno življenje ni bilo lahko. Dom sta pred petdeseti- mi leti začela ustvarjati iz nič. On je bil sin malega kmeta z več otroki, ona pa si je služila kruh z delom pri večjem posestniku. S pridnostjo in požrtvovalnostjo sta si pozidala hišico, v kateri je zagledalo luč sveta petero otrok. Ni jih bilo lahko preživljati le z eno delavsko plačo. !n potem kri- ze, vojna in ujetništvo. Šele po zadnji vojni sta malo lažje zadihala. Otroci so od- raščali in se poročili drug za zdrugim. Tako imata zdaj že 13 vnukov in 7 pravnukov. Kljub vsem tegobam, ki sta jih prestala, so bili tudi srečni trenutki, in takšen je bi! tudi na zlati poroki. Kot pred petdesetimi leti, sta si tudi zadnjo soboto v januarju izmenjala prstana in rekla — da: Franc in Marija Zgoznik iz Pečovnika 58 pri Celju. Zlata poroka. Ob slavju pa so misli pohitele tudi nazaj, na leta, ki niso bila lahka. Kmalu po poroki ju je pot vodila v Celje. Tu je oče naše! zaposlitev v Apneniku Pečovnik, ki mu je bil zvest vse do upokojitve. Ena sama plača za osemčlansko družino ni bila velika. Zato skromnosti ni manjkalo. Namesto izobilja pa je bila doma velika toplina, ljubezen, dobra vzgoja. Zato je bilo tudi srečanje ob slavju s petimi otroki, desetimi vnu- ki in dvema pravnukinjama velik in srečen dogodek. Za zla- toporočenca in za vse njune. XXX Tri zlate poroke, tri dolge življenjske zgodbe, tu in tam različne, enake pa v zvestobi in medsebojnem spoštovanju. To pa je sreča. To je neprecenljivo bogastvo! Vsem jubilantom tudi naše iskrene čestitke! SKOK CEZ LUŽO (24) REKLAME, A BREZPLAČNO Zapiski z enomesečnega potepanja po ZDA Pi;sati o življenjiu po. prečnega Američima Jene. mogoče mimo stvari, ki ga močno oltupira (časo- vno) in ima tuidi izreden vpliv v njegovi potrošni- šiki miselnosti — namreč — televiaije. Ce že pri nas marsikdaj tarnamo, da nam TV vzame dosti pro- stega časa, kljub temu, da se program prične jKJzno popoldne in konča ob 23. uri, je to za Američane, kjer se na šestih do os- mih kanalih prične pro- gram že zjutraj in traja čez polnoč, tja do tretje ure, še bolj značilno. Res je, da v svoji stra- hoviti gonji za denar »bi- znismeni« ne gledajo pro- grama dopoldne in popol- dne, zato pa zvečer po- svetijo v družinskem kro- gu ali družbi sosedov, pri. jateljev malemu ekranu marsikatero urico. Nedvo- mno pa je pri njih TV bolj družabnega pomena, kot pri nas. V tem smi- slu, da Američani ob sliki na aparatu klepetajo, pi- jejo, jedo itd., mi pa obi- čajno pozorno poslušamo oziroma gledamo. Kaj jim med drugim to oniogoča, malo pozneje. Ameriška nezaposlena gospodinja (in teh je ve- liko) zjutraj dokaj hitro vključi sprejemnik, če že zaradi drugega ne, zato da nd sama v hiši. Med po. spravljanjem oziroma do- poldanskimi deU s kotič- kom ušesa in očesa vedno sloni na ekranu, resnično pa prisluhne šele tedaj, kadar je za njo zanimivo. E>opoldne so na večini programov 02droma kana- lov najštevilnejši različni kvizi. Teko »v živo« ob bučnem sodelovanju vedno F>oln'ih dvoran. Kvizi niso takšni kot pri nas, vsaj v-ečina ne zahteva kakršnegakoli zna- nja, tako kot tu in tam kviz RTV Beograd ah Za. greh. Celovito gledano je ves kviz ena sama velika reklama. Na primer. Pred kame. re pokličejo tri ženske iz publike, ki — lahko mi verjamete — prav ponori- jo od navdušen,] a, da so bile izbrane in da se lah- ko pokažejo na malem ekranu. Tu ni nobenega sramu, sprenevedanja, am- pak eno samo velikansko navdušenje. Američani so prav neverjetno ponosni, če izzide v časopisu njiho- va slika ali pa se pojavijo na TV oziroma radiu. Na- to ženskam pokažejo do. ločen predmet — spalni- co, krznen plašč ali kaj podobnega. Povedati mo- rajo samo približno ceno. Tista, ki se bo zmotila za najmanj vendar še vedno v določeni meji, ta pred- met dobi. Gre za stvari, ki so včasih vredne tudi po 1.000 in 2.000 dolarjev, za- to je borba seveda nape- ta. Kamere kažejo obraz ▼ prvem planu, strahovito nervozo, lomljenje prstov itd. nato pa vulkanski iz. bruh navdušenja zmago- valke. Ta navadno prične poljubljati vse po vrsti, od voditelja oddaje, nje- govih pomočnic, pleše po odru, si trga obleko. Tako je gospodinja srednjih let med solzami norenja de- jala: »Deset let hodim v to dvorano, deset let že čakam, da bom dobila. To je za mene največji dogo- dek v življenju.« Vsak kviz seveda »poka« od svetlobnih, barvnih in zvočnih učinkov, neprene- homa pa ga prekinjajo z reklamami tvrdk, ki tak- šne kvize financirajo. Vo- ditelji kvizov so večinoma moški srednjih let, takšni, kot jih poznamo iz ame- riških filmov. Trdi možje, visoki, širokega nasmeha, blagega pogleda, velikega poštenja — skratka »pra- vi, pravcati moški«. Zal, na ulicah takšnih nisem videl. S programom bi bili za- dovoljni tudi naši otroci zaradi velikega števila barvnih risank. Od Pink Panterja do Miki miške. Med vsako risanko pa se- veda obvezna reklama, med daljšimi pa tudi kar sredi predvajanja. Risanih filmov je obilica, od zgodb, ki se dogajajo v sedanjosti do tistih, ki jih domišljija predvideva v letu 3000. Zanimivo je, da tudi industrija otroških igrač z vso pozornostjo spremlja uspele risane filme. Dokaj hitro se po. vsod pojavijo plastični ju- naki risank, sestavljanke, slike, stripi itd. Posebno poglavje ameri- ške TV so fitkni, ki j^ih je izredno veliko. Na vseh kanalih. Prevladujejo bar- vni, precej pa je tudi sta- rih črno belih filmov. Za- nimiTO je, da v vsem ča- su bivanja nisem videl dosti kavbojk. Prevladuje- jo sentimentalne zgodbe podajane v serijskih nada- ljevankah (plaz uspešrto- sti je sprožilo Mesteoe Peyton), krimmalke in še posebej filmi, ki vzbujajo grozo, strah, začudenje. Že v začetku sem omenil, da gledanje programa »skrbi tudi za družab- nost«. Namreč, mnogi pri- jatelji so se čudih kako Američani prenašajo ne- prestano prekinjanje fil- ma z reklamami. N. pr. Morilec je pravkar dvig- nil nož proti žrtvi — ko- nec —• uporabljajte le pa- sto . . . nato še dve ali tri reklame in zopet nož. Spo- minjam se, kako smo bili jezni ob spremljanju ljub. Ijanskega programa na »menjavamo filmski ko- lut«. Američani imajo ta odmor za povsem razum- ljiv. V teh nekaj minutah poklepetajo vsakd-anje stvari, si iz kuhinje prine- sejo sendviče, naredijo h- monado, pokličejo telefo. nično prijatelja itd. Nika- kor ne navijam za rekla- mno prekinjanje v našem sporedu, ima pa kar i>re- cejšnjo prednost. Namreč, Američani ne plačujejo TV naročnine, ki je pri nas kar visoka. Vse je plača- no preko reklam, zato tu- di TV reklamira samo se. be, vsaka TV družba pra. vi, da je njen program najboljši. Občasne analize pokažejo, katere progra- me ljudje najbolj sprem- ljajo in tja teče denar po- slovnih združenj- Res pa je, da so številne reklame blago rečeno prav nemo- goče. Dva primera: Rekla- ma za toaletni papir do. kaj nazorno prikaže kako mehek je papir — med- tem pa ti n. pr. večerjaš. .Ah: Fant tn dekle sedita na klopi. Vpra.ša jo, če mu je naklonjena. Ona ga grdo pogleda. Ko pa ji po- kaže, koliko denarja ima tn da je ob drevesu par- kirani najnovej.ši avtomo- bil njegov, ga ljubeznivo objame in mu pove: Lju- bim te. (Se nadaljuje) Piše MILAN SENIČAR Naslovna stran knjižice o TV sporedu, ki izredno po- drobno razčlenja programe vseh kanalov Kot pri nas, so tudi ameriški otroci — radovedni lMOVI TEDNIK - Glasilo Občinskih organizacij Socialisučne zveze delovnega ljudstva tJelje, Laško Slovenske Kon.iice Šentjur Šmarje pn Jelšah m 2aiec - Uredništvo: Ceije, Gregorčičeva 6, poštni predai 161; Naročnina in oglasii: Trg V kongresa 10 - Glavni m odgovorni urednik Bojan Volk: rehmčm uredmk: Drago Medved - Redakcija Milan Božič. Jure Krašovec, Mateja Podjed Milan Semčar Damjana Stamejčič Zdenka STopar Milenko Strašek Jane? Vedemk , Tone Vrab) — Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »DeJo«, Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posamezne irevilke 2 dm - Celoletna naročnina 76 din, polletna 37 lin Tekoči račim 5nirt2-fiOl-20O12 CGP »DEIO« Liubljana - Teiet uredn:štvo 22-369 in 23-105, mah oglasi m naročmne 22 fVX. .ammmmmmmmmmm^^^mi^mi^mmmm^