Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, ul. Commerciale 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, Piazza Viltoria 18/11. Poštni predal (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana gotovini NOVI LIST Posamezna št. 30»- Ur NAROČ NINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo: tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spcdlzione in abb. postale I. gr. ŠT. 169 TRST, ČETRTEK 5. SEPTEMBRA 1957, GORICA LET. VI. POZIV NA VIDEMSKEGA NADŠKOFA MSGR. ZAFFONATA Poostri uje se versko zapostavljanje Beneških ! Slovencev Krivice iz dobe fašizma so še v veljavi - Dajte našim bratom enakopravnost s črnci v Afriki Vest, da je novi Videmski nadškof Giuseppe Zaffonato imenoval v Trčmunu. rojstni 'asi največjega Beneškega Slovencu Ivana 1 rinika, za župnika italijanskega duhovniku, ki ne razume jezika vernikov, je zbudila močno vznemirjeno sit daleč preiko meja videmske pokrajine. Ko se je zatem jel še širiti glas, kaiu kratko in malo poitalijanči ter spremeni v politično sredstvo potujčevanja naših bratov. Velika užaljenost in ne volja, ki se širila nied našim narodom,-sta torej več kol upravičeni. SPOVED S POMOČJO TOLMAČA Saj so posledice, združene s tako cerkveno politiko v Beneški Sloveniji, nam vsem še dobe fašizma in škofovanja pokojnega No-gare na žalost predobro znane. Ko je Mussolini I. 1933 izdal predrzni in hudodelski odlok, s katerim je v Beneški Sloveniji prepovedal v cerkvah slovenske Pridige, slovensko pesem, molitev in dušno pastirstvo ter se miu je nato posrečilo, da so 8 pomočjo škofa Nogare zasedli več ko dve tretjini našiih duhovnij tujci, nevešči jezika vernikov, so nastale v tem delu Italije razmere kot nikjer drugod v katoliški Evropi: zgodilo se je, da so se starejši ljudje teh krajev, če so se hoteli spovedati, morali posluževali tolmačev med sšboj in dušnim pa-'tir jem. To se je dogajalo v deželi, kjer je sedež Papežev in središče vesoljne Cerkve. Politični uspeh ite ocrkivene politike pa je bil, da so se 10 let kasneje možje in fantje Beneške Slovenije -prvič v zgodovini dežele Uprli ter šli z orožjem v roki v boj ,proti fa-Mstični vladavini. Vsakdo bi pričakoval, da ho po padcu fašistične strahovlade prva skrb odgovornega *kofa, da takoj popravi krivice, prizadejane slovenskim vernikom v Cerkvi. Toda rasgr. Nog,ara ni niti s prstom mignil, da bi krivit-°° odpravil. V vseh slovenskih duhovnij ali so ostali in sede še danes tuji duhovniki, ki nočejo ali ne morejo naučili jezika verni-kov, med katerimi živijo. V NASPROTJU Z NAČELI KRŠČANSTVA In vendar je za vsakogar, ki je le kolikor toliko poučen o preteklosti, o predpisih in načelih Cerkve, iznad slehernega dvoma, da je tako ravnanje tujih duhovnikov s Slovenci — protikrščansko! Kristusov ukaz: Pojdite in učite vse narode! je temelj, na katerem je od pi*vih po-četkov skozi vsa stoletja počivala Kristusova Cerkev. Njena vesoljnosl je bila izpričana pred vsem svetom na binkošti, n,a dan njene ustanovitve, ko sc je zgodil čudež, da so apostoli govorili vernikom — vsakomur v njegovem lastnem jeziku! Cerkev po svojem nauku ne dela razlik med velikimi in malimi, med mogočnimi in šibkimi, med vladajočimi in podložnimi narodi. Zanjo so vsi narodi enakopravni! V njenih očeh so zategadelj tud:i vsi jeziki enakopravni. saj so bili vsi od istega Boga ustvarjeni. Kdor torej tuj jezik zaničuje in zatira, greši zoper krščansko moralo. Tisti v Beneško Slovenijo priseljeni duhovnik pa, ki je nedavno tega izpred oltarja z jezo pozival slovensko moleče vernike, naj že enkrat nehajo moliti k Bogu »v tem jeziku,« je ravnal naravnost bogokletno. »IMENOVANJE BREZ VELJAVE IN VREDNOSTI« Takii primeri poganskega nacionalizma so pri dušnih pastirjih redki in bi morali bili nemudoma kaznovani. Pač pa se je .v zgodovini Cerkve večkra t pripetilo, da so škofje imenovali za dušne pastirje može, ki niso obvladovali jezika vernikov, vendar je Cerkev videla v tem zlo, proti kateremu se je vztrajno borila. Tako je že IV. Lateranski vesoljni! cerkveni zbor pod papežem Inoeemcijem III. 1. 1215, torej pred 742 leti, naslovil na škofe »strog« ukaz, naj v krajih, kjer živi prebivalstvo »različnih jezikov«, imenujejo za dušne pastirje može, sposobne opravljati »etLužbo božjo v raznih obredih in jezikih, deliti zakramente Cerkve ter ljudi poučevali z besedo in zgledom«. Vprašanje jezikovne usposobljenosti dušnih pastirjev jo pa Cerkev neprimerno stro-že uredila v tako imenovanih Papeških kancJijskiih pravilih, ki so prvič bila zapisana v začetku 1.4. stoletja pod papežem Ivanom XXII. ter ostala v veljavi do maja 1918, ko jih je nadomestil novi Cerkveni zakonik. Slavno 20. jezikovno pravilo se ne zadovoljuje več »s strogim ukazom« na škofe, naj postavijo za dušne pastirje le duhovnike, ki obvladajo jezik vernikov, temveč gre mnogo dalje: imenovanje župnikov iii dušnih pastirjev, ki ne poznajo in »razumljivo ne govore krajevnega jezika (idioma loči)«, je kratkomalo »neveljavno in brez vrednosti« (millius rob or is’ vel momenti). Po pravnih predpisih Cerkve, ki so do konca prve svetovne vojne veljala po vsem katoliškem svetu, bi bila torej vsa imenovanja slovenščine neveščih duhovnikov, ki jih je izvršil nisgr. Nogara v Beneški Sloveniji, neveljavna i>n ravno tako seveda neveljavno najnovejše imenovanje župnika Stefanuttija v Trčmunu. V vsakem primeru nedopustno Kar smo zapisali, bi bilo vsekakor neizpodbitno, če bii v cerkveni zakonodaji še veljalo slovito 20. jezikovno pravilo, kakor je vsa dolga stoletja do kraja prve svetovne vojne. Toda novi cerkveni zakonik ni na žalost njegove vsebine niti prevzel med svoje člene niti je mi preklical. Med pravniki bi lahko nastal spor, ali naj se še zmerom spoštuje vekov,ito izročilo Cerkve ter ima imenovanje jezikovno nesposobnih dušnih pastirjev za, »neveljavno in brez vrednosti« ali pa samo za moralno grdo dejanje. Vsakdo ve, da pravi kristjan ne dela bistvenih razlik med zakonskimi in moralnimi predpisi, načela morale so zanj celo važnejša kot paragrafi. Če msgr. Zaffonato meni, da se je Cerkev 1. 1918 z novim zakoni-kom odrekla svoji vesoljnosti ter izneverila predpisu, da se dušno pastirstvo mora opravljati v jeziku vernikov, se zelo moti. Ivo je sv. stolica sklepala 1. 1929 z Musso-linijem konkordat, je bila februarja istega leta podpisana pogodba, s katero narodne manjšine sicer nikakor niso mogle biti zadovoljne, a je vanjo vendarle prišel znani 22. člen, v katerem jo rečeno naslednje: župnikom je treba v slučaju potrebe dodati kaplane, ki »poznajo jezik kraja, da bi se dušno pastirstvo lahko opravljalo po predpisih Cerkve v jeziku vernikov«. S tem, da msgr. Zaffonato trpi v svoji škofiji številne duhovnike, nesposobne pastiro-vati v jeziku vernikov, med katerimi jih je celo mnogo očitnih sovražnikov in raznaro-dovalcev Slovencev, in s tem, da je videmski nadškof z imenovanjem župnika Stefanuttija v Trčmunu žalostni položaj še poslabšal, je pogazil obstoječi konkordat ter se pred vsem siv H oni, pregrešil zoper predpise Cerkve. (Nadaljevanje na 3. strani) MUSSOLINIJEV POGREB Dne 30. avgusta so po nalogu vlade izročili truplo diktatorja njetgovi ženi Raheli. Enajst let so ga skrivali v velikem Ikiovčku v nekem kapucinskem samostanu pri Milanu in le malokdo je vedel, kje se nahaja. • Truplo so prenesli na pokopališče v Pre-da-ppio, Mussolinijevo rojstno vas. Pogreba se je udeležilo okrog 500 fašistov, Iki so v črnih srajcah dvigali roke v zrak ter prisegali še zmerom zvestobo diučeju. Pri tej priliki so pretepli nekaj prisotnih časnikarjev. Ob Mussolinijevem pogrebu je pokazal posebno ginjenost tudi Alessijev tržaški II Piccolo. Od Aiessija je to lepo, saj je bil diktatorjev osebni prijatelj in eden glavnih pomagačev njegove strahovlade v naših krajih. Nam pa kliče Alessijev list z vso silo v spomin temina leta fašistovskega preganjanja, zlasti še zastran tega, ker z Mussolinijevim truplom na žalost niso bile pokopane tudi vse krivice, ki jih je storil fašizem našemu narodu in človeštvu. Neporavnane krivice Slovencem ni 'do danes še nihče po\rnil škode, ‘k!i jo je fašizem povzročil s svojimi požigi, ropi in tatvinami v naši domačiji. Kamorkoli elo volki pogleda, vidi, kako so številne krivice iz Mussolinijeve dobe še neporavnane. Pomorjenih talcev in naših narodnih mučenikov, to verno tudi mi, sicer ni več mogoče obuditi k življenju. Ravno tako ne priklicati iz grobov stotisočev žrtev fašizma po vsej Italiji in Evropi. Pač pa hi bili njegovi nasledniki lahko popravili vsaj tiste krivice, ki se še dajo. V naših ikrajih se pa, kakor pričajo na priliko sramotne cerkvenopolitične razmere v Beneški Sloveniji, na žalost to ni zgodilo. Morda je največje zlo. ki ga je zapustil Mussolini, v lem, da je okužil s svojo- nacionalistično nestrpnostjo tudi celo vrsto nefa-šistov in med njimi preštevilne — katoličane. Njegov nacionalizem je še vedno živ ter ogromno d kodi ugledu italijanskega katolicizma v svetu! Najbolj strupen je pa ravno pri nas, kjer onemogočuje pravično sožitje med sosednima narodoma. Toda čeprav je bil Mussolini največji sovražnik, kar jih je slovensko ljudstvo srečalo v svoji zgodovini, kot 'kristjani želimo, da bi bil Bog pokojnemu nasilniku prizanesljiv sodnik. POLJSKO-JUGOSLOVANSKO PRIJATELJSTVO Sedaj je uradno objavljeno, da ho la mesec obiskalo Jugoslavijo posebno odposlanstvo, ki ga bodo sestavljali Gomulka, predsedniki vlade Cirankievvicz in številni drugi poljski veljaki. Sestanek Tito-Gomulka ima namen utrditi prijateljstvo in sodelovanje med obema deželama. »Po odločilnem oktobrskem pre-okretu v svojem notranjem razvoju«, piše beograjska Borba, »se sedaj Poljska skupno z Jugoslavijo trudi, kako bi zgradila socialistično družbo na človekoljubnih in demokratičnih načelih«. To pomeni praktično tudi skupno borbo za polno neodvisnost obeh držav od Krem- Ija, kar bo neogibno vplivalo obenem na ostale komunistične dežele. Sestanek v Jugoslaviji je zato zgodovinskega pomena. »REŠITELJA FRANCIJE« Francoski -papirničar Poujade je v svetu zaslovel, ko je njegova stranka lani odnesla znatno število poslanskih mest. V boj se je vrgla z geslom, da je treba znižati davke, in zato so mnogi Francozi zanjo glasovali. Značilno pa je, da sc je Poujade pred kratkim sestal z generalom De Gaullom, medvojnim voditeljem francoskega odpora proti nacistom in fašistom. Papirničar trdi, da bosta on in De Gaulle rešila Francijo iz finančne stiske ter obenem poravnala spor z Alžirom-. Da se to doseže, pa je treba strmoglaviti v sp sedanje voditelje in razgnati parlament, ki ga Poujade imenuje »cirkus«. Namesto ljudskega zastopništva naj hi vladal nad Francijo odbor za javno blaginjo pod vodstvom generala in papirničarja. Tudi iz lega se vidi, v kako globoko krizo je zagazila francoska demokracija. PRED GRONCHIJEVO POTJO V PERZIJO Predsednik republike bo v kratkem odpotoval na uradni obisk v Perzijo ali Iran. Italija se je začela, kakor znano, živo zanimati za narode Srednjega vzhoda že za časa lanske sueške krize, ko je zavzela naklonjeno stališče do Egipta ter zahtevala, naj Angleži in Francozi ustavijo svoj napad na Sueški prekop. Kalkio je zatem skušala ['riti v lesne stike z Naserjem, dokazuje nedavni obisk njenega trgovinskega ministra v Kairu, Da bi rada učvrstila odnose tudi z drugimi Arabci v Afriki, se vidi pa po tem, da je pred kratkim obiskal Rim zunanji minister Maroka. Sedaj je pa na vrsti potovanje Gronchija in Pelle v Perzijo, kjer ju bodo gotovo prijazno sprejeli, saj je Iran sklenil z Italijo že pogodbo, po kateri je prejela italijanska družba ENI dovoljenje, da sme izkoriščati tri važne petrolejske vrelce v Perziji. Italijo silijo na vzhod in jug izrazito gospodarski razlogi. Njena industrija potrebuje surovin, ki jih najlaže dobi na Srednjem vzhodu in v Afriki. Razen tega je mod tamkajšnjimi narodi znano, da se Gro-nehi odkrito zavzema za njihovo politično in gospodarsko- samostojnost in da je odločen nasprlnilkl kolonializma. Zato ga bodo v Iranu nadvse prijazno pozdravili. ZADELA GA JE KAP Avstrijskega kanclerja Raaba je v soboto, medtem ko je otvarja-l neko poljedelsko razstavo, udarila rahla kap. Ohromela mu je desna noga in zato so ga takoj prepeljali v bolnišnico v Linzu. Raab je voditelj Avstrijske ljudske stranke in od I, 1953 tudi načelnik dunajske vlade. Zdravniki upajo, da si bo ob popolnem miru kmalu opomogel. FRANK IN MARKA, Medtem ko vrednost francoskega franka zavoljo dogodkov v Alžeriji pada, se moč nemške madke stalno veča. To je posledica gospodarske aposobn-osti in velike delavnosti nemškega naroda. Konec julija je trgovinska bilanca Z-apad-ne Nemčije izkazovala nič manj ko 450 milijard lir prebitka in zlate zaloge nemške državne ba-nlke so dosegle neverjetno višino 3.200 milijard lir. Razumljivo je zategadelj, da zaupanje v trdnost in vrednost nemškega denarja v vseh deželah po -svel-u narašča. Marka ni pustila daleč za seboj samo francoskega franka, temveč je na tem, da potisne v ozadje celo angleški šterling, ki je nekoč kraljeval tudi na^ denarnem trgu Amerike. Marka utegne postali poleg ameriškega dolarja najmočnejši denar v svetu. In vse to so Nemci dosegli približno eno desetletje po — zgubljeni- vojni! USODA VJAČESLAVAi MOLOTOVA Sovjetski dopisni urad Tass je v -petek zvečer sporočil javnosti, da je Molotov bil imenovan za -»izrednega in opol-nomočencga veleposlanika« v ljudski republiki Mongoliji. Namesto da bi Ilruščev Molotova zaprl ali dal usmrtiti, kot bi se bilo zgodilo v .Stalinovih časih, ga je torej poslal v diplomatsko službo. Ravnanje Nikiiito Ilruščev a je zel-o premeteno: svet- ga bo pohvalil, da je velikodušen, Molotov je pa kljub temni postavljen »na hladno«. Prestolnica Mongolije Ulan Batov je -namreč 4800 km oddaljena od Moskve in 1200 od kitajskega glavnega mesta Pelkinga. Komu more Molotov škodovati iz tega izgnanstva ? Nikomur. BEOGRAJSKI VELESEJEM V ponedeljek je -bil po I I dnevih zaključen prvi •beograjski velesejem1 tehnike, ki je odlično uspel. Svoje industrijske izdelke je razstavilo 650 domačih in 850 tujih p-odjetij iz 27 dežel. Sejem je obiskalo 1 milijon in 200 tisoč oseh. Kupčij je bilo sklenjenih za nič manj ko 135 milijard dinarjev. Jugoslovanska podjetja so prodala tujcem predvsem izdelke elektrotehnične In steklarske industrije, zdravila in lesene predmete. Med tujimi kupci so bili na prvem mestu Angleži, sledili so Libanonci', Poljaki, Sirci in Italijani. Ti so v Beogradu prodali sami največ svojega blaga in posekali celo Zapadno Nemčijo. RUSKE LADJE V DALMACIJI Moskovski radio je prinesel vest, da je pel sovjetskih bojnih ladij, med njimi križarka Ž-danov, zapustilo Baltsko morje ter odplulo na prijateljski obisk- v Jugoslavijo. Ladje sledijo drugi skupini sovjetske mornarice, ki je pretekli petek prispela v vode Albanije. Sovjetska zveza je poslala svoje bojne odi-nice v Jadransko morje ne le zaradi tega, da izpriča svoje izboljšane odnose z Jugoslavijo in poudari svoje zavezništvo z Albanijo, temveč tudi zato, da opozori svet na svojo pomorsko moč. In res je Rusija postala zadnja leta zelo močna tudi na morju, saj je znano, da ima na pri-mer največje brodo-vje podmornic na svetu. NAJMLAJŠA MATI V Arkansasu v Ameriki je 9-lctn-a črnka povila zdravo dete. Ta je najmlajša mati na svetu. NOVICE Z VSEGA SVETA NOVICE STRAŠNA NESREČA Na otoku Jamajki y Srednji Ameriki se je prejšnjo nedeljo zgodila ena največjih železniških nesreč v zgodovini. Na vlaku, ki je hne] 12 vozov, se je nenadoma najprej odklopila prva lokomotiva in nato še druga, tako da so vozovi povsem svobodno nadaljevali tek po tračnicah. Na nekem ovinku so se vozovi prekucnili, dva pa sla zdrknila v 30 metrov globok prepad. V teh se je vozilo okrog 300 oseb. življenje je zgubilo 250 osel), 400 je pa bilo ranjenih. Število mrtvih se bo se povečalo. PREBIVALSTVO ITALIJE Italija šteje letos že 48 milijonov in 350 tisoč prebivalcev. Lani se je število povečalo za 205 tisoč oseb. VSAKO URO EN MRLIČ Ugotovili so, da se vsako uro pripeli v Franciji po ena smrtna avtomobilska nezgoda. Zanimivo je, da je število nesreč dvakrat večje (kot v Ameriki in da se vsako leto poveča za okrog 10 odstotkov. Tega so krive slabe rešite, predvsem pa neprevidnost in brezvestnost vozačev. t LLOYD V BEOGRADU Angleški zunanji minister Selwyn LLoyd je prispel na prijateljski obisk, v Beograd. "Izredno sem vesel«, je izjavil po beograj- skem radiu, »da se nahajam v Jugoslaviji ter 'mani možnost se sestati s predsednikom Titom in .razgovarjati s Kardeljem in Koča Popovičem. Čvrste vezi, ki so se za druge svetovne vojne slvorile med ^našima deželama, so najtrdnejša podlaga za medsebojno prijateljstvo. Na Angleškem globoko spoštujemo jugoslovanske narode in iskreno občudujemo njihovo vztrajno željo, da branijo lastno neodvisnost«. MAKARIOS V AMERIKI Te dni je odpotoval v New Yonk voditelj ' Iprskih (j rkov nadškof Makacios. Pred od-hodom je izjavil, da bo v Ameriki spremljal delo Zd roženih narodov, ki bodo v kratkem ra»pravljali tudi o Cipru. Po njegovem mne-nju bi moralo ciprsko ljudstvo samo sklepati o svoji bodočnosti in tudi o tem, ali naj h odo na otolku oporišča Atlantske zveze. Bodal je, da je do potovanja prišlo na željo ameriške vlade. Ta pripomba je važna, ker iz nje lahko sprevidimo, da se v vpraša-nju Cipra Američani ne strinjajo z Angleži. OTON HABSBURŠKI Nadvojvoda Oton Habsburški je napisal v španskem listu Ya članek o nemški manj-N|ni na Južnem Tirolskem, o katerem trdi, da predstavlja »kolonijo v sreu Evrope«. Težave, ob katere naleta Italija v tej deželi, so ^anj doka.z, kalko »izumira imperializem "tarega sloga«. Ker je članek napisal mož, ki bi lahko bil cesar Avstro-Ogrske, je zbudil mnogo šuma v svetu in y Italiji veliko nevoljo. Otonu Habsburškemu je v rimskem listu II Mondo odgovoril tudi bivši it ali j arniki veleposlanik v Parizu Nicolo Carandini. Bivša egiptovska krail ZOPET K MOŽU ica Narriman se je, kol znano, pred leti ločila od kralja Faruka ter nato razkrivala svetu vse mogoče napake in slabosti svojega moža. Naposled se je poročila z nekimi zdravnikom. Sedaj hoče dati slovo tudi temu ter se vrniti k Faruku, češ da bi radu sama poskrbela za vzgojo sinčka Ahmeda, ki živi z očetom. Najbrž ji pa bolj diše milijoni, katere lahkoživi Faruk razsipa po raznih letoviščih. Nič ni čudnega, da so laki vladarji bili strmoglavljeni. »GOSPODOM TATOVOM!« Neki tiskar v Rimu si je za avgustove počitnice prislužil lepe denarce. Prodajal je majhne lepake za na vrata z naslednjim opozorilom: »Obvestilo gospodom tatovom! Denar smo shranili na banki, boljše obleke, zlatnino in srebrni, pribor pa v zastavi j alni-ei. Brezpotrebno je torej, da vlamljate v stanovanje!« In res so rimske zastavljalnice izdale obvestilo, da so meščani dali pri njih v shrambo za preko dve milijardi lir vrednosti. Gospodje tatovi so ponekod opozorilo upoštevali, drugod pa ne. BEDASTI ŠPORT Nekaj angleških športnikov je stavilo, da bodo na prav poseben način prepluli Atlantski ocean. Zgradili bodo nekake majhne splave, katere bodo poganjali naprej s pedali kol pri kolesih. Računajo, da bodo prepluli na teh morskih kolesih razdaljo med Evropo iiu Ameriko v 30 dneh. Po svetu Bled VAŽEN VIR DOHODKOV L. 1950 so tujci potrošili v Italiji okrog 300 milijard lir, od teh 260 za hrano in bivanje, ostalo za nakup raznih spominov in blaga. V prvi polovici letošnjega leta se je tujski promet še povečal za skoro 16 odstotkov. V tem času je prišlo 4 milijone in 867 tisoč izletnikov, med njimi največ Nemcev. Iz lega spoznamo, koliko dohodkov bi lahko imela prelepa Slovenija, če bi znala vzorno urediti promet s tujci. Norilsk se imenuje novo mesto, ki je zraslo v Rusiji ob severnem tečajniku. Leži sredi bogate rudne pokrajine niklja in bakra. Mesto šteje že 160.001) prebivalcev. Proti polarnemu mrazu se pa mora boriti z ogrevanimi hlevi in celo z ulicami, ki imajo parne cevi pod tlakom. Na umeten način ogrevajo tudi velikanske gredice zelenjave, da je sveže vrtnine dovolj za vse mesto. * * * Največjo knjigo hranijo v Njujorku. Vi-soka je tri metre in debela, en meter. Liste v njej odpira posebna priprava. V neki dunajski knjižnici kažejo dva metra visok in en meter širok anatomski atlas, ki so ga natisnili pred 100 leti. — Šestdeset let tega je pa izšla v Padovi knjiga za en noht velika: meri 10 milimetrov dolžine in 6 debeline. V NEDELJO, 8. SEPTEMBRA, BO OB 15.30 NA STRELIŠČU V BAZOVICI SPOMINSKA PROSLAVA BAZOVIŠKIH ŽRTEV (Nadaljevanje s 1. strani) KAJ OD NJEGA PRIČAKUJEMO? Za.lo kot svobodni ljudje in katoličani od videmskega nadškofa pričakujemo', da vne-hovpijočo krivico čim prej popravi. Mi mislimo, da ne zahtevamo nič nezaslišanega, nič protikrščanskega, ako želimo, da škof tudi v ravnanju z našim Šibkim in ubogim ljudstvom spoštuje stoletna izročila krščanske morale ter se drži nespornih, zlasti zanj obveznih predpisov vesoljne Cerkve. Vladajoči papež Pij XII. je 21. aprila t. L izdal okrožnico Pldei donum o misijonih v Afriki, v kateri beremo med drugim, da je vesoljoost, to je enaka ljubezen do vseh narodov, »bistveni znak■ prave Cerkve: in to do tolike mere, da o kristjanu, ki ni privržen in vdan njeni vesoljnosti laliko rečemo, da ne ljubi resnične Cerkven. Tako Pij XII., iki izraža obenem "željo, da hi črnca razvili svojo narodno kulturo ter da bi med njimi opravljali s časom d.ušno pastirstvo samo duhovniki njihovega rodu in jezika. Ali je od nas pregrešno, ako želimo, da hi tudi. msgr. Zaffooato upošteval papeževe opomine ter upravljal cerkveno življenje Beneških Slovencev7 po njegovih smernicah ? Če se misijonarji, namenjeni za Afriko, morajo prej naučiti oiiliukafrščine din vseh mogočih jezikov še napol divjih črnskih plemen. se morajo tudi duhovniki, ki hočejo pastdirovati v slovenskih vaseh videmske pokrajine, prej dobro naučiti jezika svojih so-doželanov. To s'e nam zdi tako pravično, da od te zahteve ne bomo nikdar odnehali. Borbo za pravico bomo nadaljevali do kraja, pa naj razni tesnoumneži še tako vpijejo, da taka naša politika vodi v — komunizem, ko pa vsak pameten človek vidi, da ji je cilj le enakopravnost našega ljudstva v Cerkvi in, vsem javnem življenju. hT'i2ni /1 i>rj fi DEVIN Prejšnji četrtek se je pri nas bliskovito razširila žalostna vest, da se je v tržiških ladjedelnicah smrtno ponesrečil 2 2-1 el ni domačin Jože Legdša. Nesrečni mladenič je popravljal električni kabel, a je zadet od električnega toka nenadoma s silo treščil na tla. Pri padcu je vrhu tega zadobil močan udarec v glavo, talko da ni bilo zanj več rešitve, čeprav so ga takoj odpeljali v bolnišnico. Njegova prezgodnja smirt je globoko potrla vse vaščane. Z njim smo zgubili vzornega Tanta, ki sta ga odlikovala miren značaj in dobro srce. Pogreba sc je udeležila tolikšna množica, kakršne v Deviinu že davno nismo videli. Krsto so nosili pokojnikovi sovrstniki, spremljala pa so jo belo oblečena dekleta. Videli smo vrsto krasnih vencev din mnogo cvetja. Naj dobri mladenič v miru počiva. Užaloščenim staršem in sorodnikom izrekamo globoko sožalje ter želimo, da bi jim Bog pomagal prenesti neizmerno žalost. ŠTIVAN Deiniokrščamski tisk v Trstu je te dni potrdil vest, da bo Ustanova treh Benečij zgradila v bližini ezulskega naselja v Štivanu okrog 100 stanovanj za ribiče, ki sio se izselili iz Tstre. Gradbeni načrt je izgotovljen ter ga je tudi že odobrilo ministrstvo za kmetijstvo. Sedaj ga mora še proučiti ministrstvo z:a javna dela in nato ga bodo pričeli izvajati. Zanimivo pa je, da so ribiči iz Istre silno nezadovoljni, da jih mislijo oblast v a nastaniti v Štivanu. Zavedajo se namreč, da je pri nas malo rib in da so tržišča zelo oddaljena, kar jim bo povzročilo občutno Škodo in zgubo dragocenega časa. Zato izjavljajo, da v Štivan sploli ne pojdejo bivat. Nezadovoljstvo Istranov zgovorno potrjuje našo večletno trditev, da se lašlka begunska naselja na slovenski obali ne zidajo zaradi globoko utemeljenih gospodarskih in socialnih razlogov, temveč predvsem iz natančno preračunanih raznarodovalnih namenov. BOLJUNEC V nedeljo smo v Boljuncu obhajali praznik sv. Tilha, iki je letos privabil v vas izredno veliko število ljudi iz Trsta in vse okolice. Tudi starejši domačini ne pomnijo, da bi ta dan bila kdaj prišla v Boljunee tolikšna množica. Dopoldne smo imeli certkvene slovesnosti, zvečer pa se je »taro in mlado veselo zavrtelo kar na dveh plesiščih. Največ ljudi je bi- lo piri planinski koči, kjer so domači fantje priredili plesno zabavo. Nekoliko manj pa jih je bilo na novem plesišču v vasi, ki je last domačina Bada Žerjala. Ker prihaja k nam čedalje več tujcev, menimo, da bi morala oblast v a čimprej temeljito proučiti vprašanje novih prometnih zvez z mestom. Iz dneva v dan se namreč vedno bolj izkazuje, tla so današnje avtobusne zveze nezadostne in da bi jih bilo potrebno ojačiti. Svoj čas so govorili, da bodo v Dolino in Boljunee pričeli vozili filohusi, a ker o kakšnih pripravah ni ne duha ne sluha, »e bojimo, da je načrt propadel. Vaščani nismo še zadovoljni s stanjem . tukajšnjem kamnolomu. Njegov lastnik nam je sicer obljubil, da bo preuredil vse varnostne naprave, toda sc kljub temu še zmeraj po vasi širita prah in ropot. Koliko časa se bo to nadaljevalo? RAZPRAVA PROTI MILJČANOM Prejšnji petdk se je na porotnem sodišču v Trstu zaključila razprava proti 6 osebam iz Milj, ki so bile obtožene, da so v oktobru I. 1947 zagrešile znani pokol v Šenljcrnejsiki dolini, pri katerem so zgubili življenje urar Trevisan, njegova zaročenka in njuna služkinja. Nekatere obtožence so tudii dolžili, da so že leta 1946 nameravali Trevisana umoriti in da so v istem letu okradli sedež paropiovne družbe Italia v Trstu. Po dva meseca in pol trajajoči razpravi je sodišče zaradi pomanjkanja dokazov omenjene osebe oprostilo obtožbe trojnega umora. tri izmed njih pa je zaradi nameravanega umora obsodilo na 10 let ječe, medtem ko je edinemu odsotnemu obtožencu prisodilo 6 let ječe, ker je oropal sedež družbe Italia. Bazprava je, kakoir simo poročali, dvignila v tržaški javnosti precej prahu, ker so vsi obtoženci pred sodiščem trdili, da so jih policijska oblast v a med pre islkavo mučila in s tem izsilila, da so svojo udeležim piri zločinu priznali. Zaradi teli izjav so nekatere politične stranke zahtevale, naj oblastva uvedejo, preiskavo, da se ugotovi resnica. Zdi se pa, da ohlasiva niso na žalost v tem smislu ničesar ukrenila in s tem dopustila, da javnost lahko verjame v težke izjave vseli obtožencev. Tako ravnanje gotovo ne koristi niti ugledu policije niti ugledu vlade. V loretk je tržaški mestni svet, kol je billo pričakovali, z večino glasov sprejel odstop župana Barlolija in odbornikov. Za odstop je glasovalo 28 svetovalcev, in sicer vsa levica ter dr. Agneletlo, proti so »e izjavili le 4 demokristjani, liberalec Morpurgo in monarhist Origone, medtem ko so se ostali demokristjani in vsi fašisti glasovanja vzdržali. S tem je bij zadan poslednji udarce Bar-lolijevemu odboru, občin.dkii svet pa je zabredel v tako globoko krizo, da i/, nje ni drugega izhoda Ikol nove volitve. V začetku je župan prebral pismo, ki ga je mestnemu svetu poslal pod prefekt Mae-eiolta. češ da je treba čimprej odobriti proračun, rešiti zadevo Acegata ter ostala nujna upravna vprašanja, ker Im občina sicer dobila komisarja. Bred razpravo o odstopu so komunisti in socialni demokrati predlagati, naj svet .skuša urediti spor, ki je nastal v podjetju Ace-gal. Uslužbenci dolžijo ravnateljstvo, da je pogazilo pred nekaj meseci sklenjeni sporazum, kar pomeni znatno škodo za vse delavce. Proti predlogu so se odločno postavili demokristjani in župan ter ga zavrnili, češ da dnevni red le razprave ne predvideva. Zadnji poskus Tedaj sta misovec Morelli in monarhist Origone naredila poslednji poskus, da obranila Barlolija. Tajnik novih fašistov se je I SOI.SKA OBVESTILA Ravnateljstvo trgovske akademi je v Trstu sporoča, da se bodo vpisovanja za šolsko leto 1957-58 zaključila 25. septembra. Podrobna navodila za vpis dobijo prosilci v tajništvu zavoda vsak dan od 10. do 12. ure. Na višji realni gimnaziji v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učniin načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, bo vpisovanje za šolsko leto 1957-58 do vključno 25. septembra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v ul. Laz-zaretto vecchio št. 9-11. Vpisovanje na slovensko učiteljišče v Trstu (Piaz-zale Gioberti 4) se zaključi 25. septembra. Ravnateljstvo slov. nižje srednje šole v Trstu sporoča, da je čas za vpisovanje do 20. t. m. Vpisati se morejo vsi, ki so že obiskovali šolo in tudi tisti, ki so opravili sprejemni izpit v poletnem roku. Navodila glede vpisa dobite v tajništvu šole, ul. delle Scuole Nuove št. 14, vsak dan od 10. do 12. ure. Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne šole v Trstu, Piazzale Gioberti št. 4, sporoča, da traja vpisovanje za šolsko leto 1957-58 do vključno 25. septembra. Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10. do 12. ure Popravni izpit čez 1. in II. razred ter nižji tečajni izpili se pričnejo 9. septembra 1957 po razporedu, ki je bil objavljen na oglasni deski zavoda. Ravnateljstvo nižje industrijske strokovne šole v Trstu (Rojan, ul. Montorsino št. 8-1II.) obvešča prizadele starše, da bo vpisovanje za L, II. in III. razred za šolsko leto 1957-58 do vključno 25. septembra vsak delavnik od 10. do 12. ure. Istočasno opozarja učence in učenke, ki so bili pripuščeni k popravnim izpitom v jesenskem roku, da se prično nižji tečajni in razredni izpiti v ponedeljek, dne 9. septembra ob 8.30. Ravnateljstvo industrijskega strokovnega teojja v Dolini sporoča, da se bo vpisovanje za šolsko leto 1957-58 zaključilo 25. septembra. Podrobna navodila za vpis dobijo prosilci v tajništvu zavoda vsak dan oc 9. do 12. ure. Popravni izpiti za I. in II. razred se bodo začeli dne 9. septembra s pismeno nalogo iz slovenščine. Ravnateljstvo industrijskega tečaja v Nabrežini in Sv. Križu sporoča, da se vpisovanje za šolsko leto 1957-58 prične 7. t. m. in bo trajalo do 25. septembra. Prošnje se sprejemajo na sedežu v Nabrežini vsak dan od 9. do 14. ure. Ravnateljstvo trgovskega strokovnega tečaja na Proseku sporoča, da sc pričnejo popravni izpili za I. in II. razred v ponedeljek, 9. septembra, ob 8.30. Razpored izpitov je razviden na oglasni deski. Ravnateljstvo obenem obvešča, da so v teku vpisovanja za 1. in II. razred, in sicer vsak torek in petek od 10.30 do 12. ure do vključno 25. septembra. pričel sklicev ut i na opozorijo prefekture in povabil župana ter odbornike, nuj svoj odstop umaknejo. Origone je celo predlagal, naj se dne,vini red J alko spremeni, da bodo svetovalci mogli takoj preiti na obravnavanje proračuna. Proti tema, predlogoma so odločno nastopili svetovalci levice in 'tudi voditelj demokristjanov Stopper, iki mu je šlo predvsem za to, da izsili glasovanje o odstopu županu in upravnega odbora ter tu ko zvali krivdo za novo krizo v mestni občini na vse stranke opozicije. Ko so fašisti in monarhist i spoznali, da ne Irodo prodrli, so svoja predloga umaknili. Knj sedaj? Kljub torkovi seji je nadaljnja usoda mestnega sveta še vedno odvisna od demokristjanov. Čeprav so republikanci, s kute-rimi delno soglašajo Judi komunisti, v torek ponovno predlagali, naj demokristjani siv slavijo nov odbor skupno z vso levico, razen s komun isti in. t it ovci, »c zdi, da iz te moke ne bo kruha. Kajti preden bi se ta predlo# uresničil, bi pretolklo več tednov, tako da !»• prefektura bilai prisiljena imenovali medlem občini vendarle komiKuirjai. V tako zavezništvo nadalje demokristjani sami ne marajo sedaj privolit i. Iz tega sledi, da so nove volitve neizogibne. /2 (j IZ DOBERDOBA V petek prejšnjega tedna je bila seja našega občinskega sveta. Svetovalci so najprej odobrili popravilo otroškega vrtca ter pooblastili upravni odbor, da izbere podjetje, ki naj čimprej izvrši toliko zaželeno obnovo poslopja. Nato so sklenili najeti posojilo, s katerim naj se klončno napelje prepotrebna električna luč v Dolu in njegovih vasicah. Občinski odbor iina nalogo, da v ta namen sklene pogodbo z družbo Selveg. Svet je tudi podaljšal veljavnost pogodbe o pobiranju občinskih davščin z družbo INGIS. Odbor bo zaprosil pokrajinsko upravo, naj odmeri ceno za razkuževanje živine, ki zboli za nalezljivimi boleznimi, ina podlagi števila prebivalstva in ne števila glav živine, kler bi drugače to delo pri nas s'.a!o več .kot v Tržiču. Svet je tudi potrdil v službi občinskega zdravnika in živinozdravnika. Najdalje pa je trajala razprava o napelja- vi novega vodovoda v vse vasi doberdobske občine. Občane je močno razveselila vest, da je 29. julija t. 1. izšel zakon, ki določa, da n'«.ra država graditi vodovode v vseh obči-rah z manj ikot 2000 prebivalci. Med te spada tudii Doberdob. Zakon je bil zares iklrva-vo potreben, ker so bile doslej majhne občine z gradnjo vodovodov preveč obremenjene, čepTav je država tudi že doslej zinaitno prispevala k stroškom za njihovo agradnjo. Tako odpade sedaj potreba, da naša občina najame skoro 19-miilijonsko posojilo, za katero je zaprosila že bivša občinska uiprava. Za gradnjo vodovoda se bodo sedaj Do-berdobc.i poslužili novega zalklona in upamo, da bode oblastva njihovo prošnjo čimprej odobrila. Da se naše upanje uresniči, naprošamo za odločno posredovanje tudi goriške-ga prefekta dr. Nit rij a, v katerega imamo p.recejšnje zaupanje. Doberdobci zelo ljubimo odrsko igranje. Prav radi zato obiskujemo vse prireditve SNG v Gorici. Tako smo se tudi v nedeljo v obilnem številu udeležili Patrickove Vroče krvi, ki podaja pretresljivo sliikto iz vojaškega življenja. Igralcem SNG naj gre naša zahvala in pohvala. Na višji šoli za telesno vzgojo v Rimu je pred kratkim diplomiral domačin Joško Jelen. K odličnemu uspehu iz srca čestitamo. IZ TRŽIČA Najbrž bodo še ta teden važrna pogajanja med zastopniki delavcev in ravnateljstva ladjedelnic, pri katerih bo uprava podjetja morala končno dati jasen odgovor v važnih zahtevah delavstva. V prvi vrsti gre za znižanje tedenskega delovnega urnika, pri čei-mer naj bi delavci še vedno dobivali en alko plačo, kot so jo prejemali za 48 ur tedenskega dela. To zahtevo delavcev opravičujejo tehnični napredek ter preureditev in modernizacija današnjega proizvodnega ustroja, ki je že marsikod v državi omogočil, da so znižali delovni urnik, ne da bi bili delavci zaradi tega v svoji mezdi prikrajšani. Potrebno je tudi, da se pregleda seznam strokovno usposobljenih delavcev, da se lako zaposli večje .število vajencev, ki naj dopolnijo vrste (kvalificiranih delavcev v vseh treh oddelkih industrijskega podjetja. Treba je tudi pošteno urediti plačevanje akordnega dela, in sicer po tarifah, ki veljajo v podjetju Ansaldo v Genovi. Zastopniki delavcev bodo zahtevali tudi povišanje plač osebju, ki je zaposleno v menzi, gasilcem in drugim podobnim skupinam delavcev. Poudarili bodo nadalje opravičenost zahteve, da vsi delavci, ki so zaposleni v prostorih, koder 'krožijo škodljivi plini, ali ki opravljajo nevarno delo na prostem, imajo pravico do posebne nagrade. Prav tako naj se izenačijo mezde strokovnih delavk s plačami delavcev iste stroke, kar odgovarja novi skupni delovni pogodbi. Visokošolec Joško Lalkovič iz Tržiča je je-neni 1955. leta postaj mojstrski Ikandidat v šahu, keir je na turnirju, v La Spezii zmaigal z 8 in pol točkami od 9 možnih. Od 9. do 18. septembra se bo pa boril za italijansko prvenstvo v Reggio Emilii, kjer mu vsi njegovi rojaki želimo mnogo sreče. IZ PEVME Zvedeli smo, da je mestna gradbena Ikooii-sija pred kratkim izdala dolgo vrsto dovoljenj. Med drugimi je odobrila načrt za zgradnjo nove industrijske šole v naši vasi. Na bivšem Fogarjevem posestvu, ki je danes last Ustanove treh Benečij, bo Zavod INA-Gasa sezidali v prihodnjih treh letih kar 66 hiš za 160 družin. Gradbeni stroški bodo znašali 450 milijonov lir; gre torej za obsežni gradbeni načrt, ki predvideva tudi zgradnjo Otroškega vrtca, garaže z mehanično delavnico«, trgovine in pošte. 108 stanovanj bo oddanih v najem, 52 pa jih bodo najemniki lahlko odkupili. Tudi zgornji načrt prav jasno dokazuje, da je bil razlog, ki ga je Ustanova treh Benečij navajala, ko je slovenske najemnike iz Pevme, z Oslavja in Štmavra nasilno izgnala s svojega posestva, popolnoma iz trte izvit. Saj je šlo v glavnem le za raznarodovanje slovenskega življa! IZ ŠTEVERJANA Preteklo sredo smo Števerjanci v sitrahu opazovali, kafko so se črni oblaki zbirali nad našimi vinogradi. Neurje pa v naši občini ni, hvala Boigu, povzročilo* večje škode. Verjetno je k temu pripomogla tudi obramba proti toči, ki je bila zlasti nad Krminom izredno žilava in je s svojimi raiketami razpršila grozeče oblalke. Trta še kar dobro kaže. Prvo namizno grozdje ima tudi še precej dobro ceno, staro vino pa sc ceneje prodaja 4ot grozdje. V ponedeljek preteklega tedna sta se na križišču ulic XX. septembra in Brigata Pavia v Gorici precej hudo ponesrečila 23-let-ni Alojz Gravner in 21-letni Emil Trpin iz Sčedna. Vozila sta se na motorjih v mesto, a se je vanju zaletel avto, ki je prihajal iz ulice Brigata Pavia. Z rešilnim avtomobilom so ju prepeljali v bolnico Br. Pavia. Obema mladeničema vsi vaščani želimio, da bi čimprej popolnoma okrevala. IZ KRMINA Te dni so v ulici iBancaria pričeli gradili ljudsiko hišo s 6 stanovanji. V kratkem pa bodo v ulici Gorizia sezidali 8-stanovanjs:ko poslopje. Na bivšem zemljišču g. Ivana Prinčiča bodo bržkone že letos zgradili več stanovanjskih zgradb. Tudi naše mesto to-, rej uspešno rešuje stanovanjsko krizo, ki bo. kakor upamo, prihodnje leto popolnoma odpravljena. Krminci se moramo to pot zahvaliti Konzorciju za obrambo proti toči, da je s svojimi raketami v sredo preteklega tedna razbil črne oblake, Iki so se grozeče zbirali nad našimi vinogradi. Drugače bi bili ob letošnji vinski pridelek, ki bo že tako precej skromen. IZ SOVODENJ Goriška trgovinska zbornica obvešča obrtnike v naši občini, naj v uradu v ul. Crispi v Gorici čimlprej 'dvignejo listine, Iki jim služijo za zdravniško pomoč. V sredo prejšnjega tedna je občinski upravni odbor imel sejo, na 'kateri je uredil razne upravne zadeve ter pripravil tudi dnevni red za sejo občinskega sveta, ki bo verjetno še v tem tednu. AZIJSKA MRZLICA V GORICI Prejšnji teden se je tudi v Gorici pojavila nova bolezen, ‘ki ji pravijo »azijska mrzlica.« V vojašnici na tržaški ulici je zanjo lahko zbolelo 50 orožnikov. Goriška prefektura je zato opozorila zdravstvene ustanove, naj ukrenejo vse potrebno, da se nalezljiva bolezen še bolj ne razširi. Povsod po državi in tudi pri nas se, hvala Bogu, bolezen javlja, v zelo mili obliki in zato ne predstavlja nobene prave nevarnosti. Spremljajo jo podobni znaki kot 'pri navadni influenci: glavobol, prehlad, včasih tudi (krvavitev nosa, le redko bronhitis in pljučnica. Naše lekarne so že začele prodajati posebna zdravila proti novi influenci. OPOZORILO DAVKOPLAČEVALCEM Goriško županstvo sporoča, da morajo davkoplačevalci do 20. t. m. prijaviti ali popraviti prijavo dohodkov, ki so podvrženi družinslkemu davku in davku na stanovanja, vozove, biljarde, obrtnice, napise, pse, živino, klavirje, služinčad in ostalim občinskim davkom. Prijavo je treba izpolniti na vzorcih, ki jih dobiš na davčnem uradu v ul. Mazzini 7/1. Komur se dohodki niso spremenili, ni treba narediti nobene prijave. TATVINA V MALEM SEMENIŠČU Goriška kvestura skrbno išče tatu, Iki je odnesel iz spalnice goriškega prošta dr. So-ranza razne dragocenosti kot zlate verižice in prstane precejšnje vrednosti. Iskal pa je bržkone denar, ker je dr. So-ranzo v tistih dneli prodal za večjo vsoto neko svojo nepremičnino. Do denarja pa ni prišel, Iker ga je bil lastnik že spravil na varno, ŠOLSKO OBVESTILO Vpisovanje v srednje šole se zaključi 25. sept. Opozarjamo učence, ki so junija polagali sprejemni izpit, da izpit ne nadomešča vpisa. Zato se morajo v zgoraj imenovanem roku redno vpisati na šolo, ki jo nameravajo obiskovati. Didaktični ravnateljstvi v Gorici in Doberdobu sporočata, da je na razglasni deski v ul. Croce na vpogled prednostna lestvica prosilcev za začasna in nadomestna mesta na slovenskih osnovnih šolah za leto 1957/58. Ravnateljstvo višje gimnazije-llceja in učiteljišča v Gorici obvešča, da se zrelostni izpit na liceju ter učiteljski usposobljenostni izpit na učiteljišču pričneta v torek, 17. septembra, ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine. Vpisovanje v obe šoli traja do 25. septembra. Nižja srednja strokovna šola v Gorici sporoča, da se vsi popravni izpiti pričnejo 9. septembra, ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine. ffieueSUn - MunulhlitM tltdutct IZ ČRNEGA VRHA Znano je, da je v hribovskem delu Beneške Slovenije zelo' težko graditi ceste. Njihova gradnja je poleg tega združena z velikimi stroški. Zato se prebivalci že od zdavnaj poslužujejo vzpenjač, s katerimi prevažajo drva, seno in razne poljske pridelke. Tako smo tudi kmetovalci iz Črnega vrha pred časom sklenili zgraditi vzpenjačo, s katero hi prevažali razne potrebščine in tako prihranili mnogo truda. Tedaj pa nismo vedeli, da bo zaradi nje med nami izbruhnil hud spor, ki je vso vas razdelil v dva nasprotujoča si tabora. Spor je nastal zaradi prostora, na katerem naj bi se zgradila postaja za vzpenjačo. Ker ni hotel nihče popustiti, smo morali pred dnevi spor razčistiti pred prizivnim sodiščem v Vidmu. K zadovoljivemu zakljutlku sta pripomogla tudi Kmetijstvo nadzormištvo in uprava državnih gozdov. Sedaj je med nami spet zavladalo prijateljstvo. Šele na sodniji smo uvideli, da ni važno, od kod vzpenjača steče, tamjveč, da se moramo vsi potruditi za čimprejšnjo izgradnjo prepotrebne naprave. IZ SV. LENARTA Tudi pri nas je povzročila veliko zadovolj-sitvo vest, da je država na svoje stroške na- ! peljala telefon iz Šempetra Slovenov v Pod-bomesec. Jezni smo pa bili, ker ni ne duha ne sluha o telefonski povezavi med Šempetrom in Sv. Lenartom. Ta zveza je namreč prav tako krvavo potrebna kot ona med zgoraj omenjenima občinama. Saj gre za kar tri župnije in zia veliko število prebivalcev. Zato vaščani pozivamo občinske može, naj od vlade izposlujejo zaželeno napeljavo telefona tudi v našo vas. IZ PRAPOTNEGA Pred kratkim smo zvedeli, da bodo v Pra-potnem zgradili novo šolo, ki je zares nujno potrebna. Sedaj je nekaj razredov v poslopju, v katerem je sedež občine, nekaj pa jih je v zasebnih hišah in občina mora zanje plačevali najemnino. Dosedanji šolski prostori niti ne odgovarjajo zdravstvenim predpisom in zato se ibo v novem poslopju življenje naše dece, ki je je vsako- leto ve.', povsem spremenilo. Občinski svet se je že dolgo mučil, kako bi prišel do denarnih sredstev, da bi mogel uspešno rešili to pre-važno vprašanje. Končno je v ta na.men najel 19-milijo-nsko posojilo. Gradnja nove šole se bo pričela že letos. Naša šolska mladina bo torej kmalu dobila prijeten šolslki dom, a ne bo mogla kljub temu uspešno in vse- M v s o nn c m in, s e m c i it. b- V začetku našega stoletja se je izpolnila v nasprotnem smislu ena izuned velilkih napovedi zgodovine: razsulo stoletnega avstrijskega cesarstva. Ko je vladar Karel V. združil pol sveta pod svojim -žezlom in je bahato oznanjal: »V mojem cesarstvu sonce nikoli ne zaide,« so- dvorni prilizovalci dkiovali geslo: AEIOU. To so začetne črke latinskih besed: Au-sittria erit In orbe ultima, ikar pomeni: Avstrija ho na svetu posledn ja. Kazalo je res skozi dolga stoletja, da Evropa ne miore ostati skupaj, če zgine njena srčika — avs'.rijslko cesarstvo. Toda napoved se je uresničila narobe. Po prvi svetovni vojni je prav Avstrija bila prva velesila, ki so jo na pariški mirovni konferenci zbrisali z zemljevida. Ne »ultima«, temveč »prima,« prva je bila zapisana na seznamu obsojenih. Kolo ev-ropelke zgodovine se je drugače zasukniilo. Vera v vsemogočnost vladarjev »po božji milosti« in slepota podanikov, da so umirali za cesarje in ne zn koristi ljudstva, sta se umaknili drugačnemu, novemu naziavnju. Lastna oseba nad vse Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti je živelo v soncu in senci nad tisoč let, odkar so Karel Veliki in njegovi nasledniki zavojevali na vzhodnih in južnih mejah slovanske in romanske narode. Prav ta nasilna pojlitika proti nenemškim narodom je pa nosila v sebi ikal razpada. Ko so Habsburžani zasedli prestol, se je razpadanje nadaljevalio do zadnjega cesarja Franca Jožefa, ki je v potezah svojega značaja združeval vrline, a še bolj slabosti svojih prednikov. Bill je tako zaverovan v svoje vladarsko poslanstvo, da se je vedno čutil orodje v. božjih rokali. Lastna oseba mu je bila idol. Ta idol ni poznali državljanov, aimpaik samo podanike, ki morajo ubogati in slepo izvrševati ukaze cesarja, Ikateiri po nekem višjem navdihnjenju že ve. kaj je dobro za podložno ljudstvo. Tega se je Franc Jo<žcf krčevito držal kot temeljne modrosti vladarske politike. Kakor marsikateri oblastnež, pa naj je kralj alli predsednik, tudi on ni spoznal, da je največja napaka v politiki ovirati nujni naravni razvoj družbe. Ko je po vsem svetu že odmevala želja po ustavi in samoodločbi narodov, je še bolj nategnil absolutistične brzde. Ni pozna:] kompromisov med osebnimi in dinastičnimi stremljenji in med pravicami, ki pripadajo ljudstvu. Rojen v revolucijskem letu 1830, ko so no- vi nazori tudi na barikadah zmagovali nad fevdalnimi ustanovami, je v še viharnejšem letu 1848 vzel žezilo v mlade rolke, a z njim že bolj mahal, kot vladal. Bil je odvisen od -dvorne družbe in trdili ministrov pod vodstvom svoje -matere Zofije, 'ki so terjali, naj mladi- vladar z bataljoni, s kartečami in z rutlkimi bajoneti ukroti italijanske in madžarske revolucionarje. Kot izvrševalec namišljene višje volje je z mirzlim napuhom ukazoval obešati in streljati tudi- odlične borce za svobodo. V tistem letu se je zgodilo, da je nad habsburško hišo stransko napredovati, dokler ji ne bobo dovolili poulkia v materinem- jeziku. IZ OVČJE VESI Gradnja vzpenjače na Svete Vii-šarje naglo napreduje. Gradbena dela je po naročilu goriške-ga avtobusnega podjetja Ribi prevzelo neko podjetje iz Tržiča. Pri delih uporabljajo tudi gradivo, ki je ostalo od druge svetovne vojne porušene vzpenjače na Sv. goro, za katero je Ribijevo podjetje prejelo vojno odškodnino. Pravijo, da bo nova vzpenjača, ki se začenja nedaleč od naše železniške postaje in bo vodila do »Križa« lik za svetovišarskim svetiščem, začela voziti že novembra t. 1. Še vedno -se tudi šini glas, da bodo pri »Križu« zgradili velik hotel. Proti lej nameri pa smo že odločno protestirali in poziva- li oblastva v Vidmu, naj nikalklor ne izdajo dovoljenja za zgradnjo novega hotela. Pri tej zahtevi ludi vztrajamo -ter pozivamo ob-1-astva v Rimu, da zgradnjo hotela za 300 ljudi na vsak način preprečijo ali pa vsaj omejijo njegov obrat *goilj na zimsko dobo, ko na Višarjah ni romarjev. Oblastva morajo po- našem- prepričanju spoštovati v prvi vrsti verski čut italijanskih, nemških in zlasti še slovenskih vernikov, ker se sveti hrib nahaja na njihovem narodnem ozemlju. padla težlkia kletev, ki je visela kot mrtvaški oblak nad vso- dlrtžavo. Mati obešenega madžarskega vstajnika grofa Karolyia je zaman kleče prosila za življenje svojega sina. V obupni bolesti je mati preklela cesarja z besedami: »Nebo in pekel naj uničita njegovo srečo! Njegov rod b-odi iztrebljen s površja zemlje in prekletstvo naj ga obiskuje v najbolj ljubljenih bitjih. On in njegovi otroci naj bodo izročeni poginu!« Kletev zori Poleg nepravičnega vladanja je tudi kletev nesrečne matere, ene izmed tisočerih, Iko-t snurtna pest ležala na cesarju, državi in še bolj na njegovi -družini. Ni imel sreče.V pogubo je potegnil tudi osebe, ki so prišle z njim v stik. Najbolj je kletev dogorela, ko je Franc Jožef mislil, da je na višku sreče. To je bilo tedaj, ko je na Dunaj pripeljal svojo nevesto, mlado cesarico Elizabeto. »Roža z Bavarskega,« -kot so jo opevali pesniki, se je v pomladi življenja razcvela v soncu. Le prekmalu so pa njeno srečo- zatemnile mrzle sence, dokler se ni osula- in strohnela. Pred smrtjo pa je cesarica, ki so ji prerokovali življenje v samem raju, morala izpiti kupo gorja do dna. V domači družini in oh možu so jo obidkiovale nesreče za nesrečami, dokler ni začela begati po svetu, kakor da se boji lastne sence. Na koncu jo pa kletev dozorela nad njenimi otroci in nad njo samo... Napake Franca Jožefa, njegovih prednikov in tudi Elizabete same je zgodovina s težko tragiko popravljala že za časa njih življenja. Pravični zgodovinar m-o le na sveže, pristno in naravno mleko in ne na prevretega, pasteriziranega ali steriliziranega, ki nima več življenjske moči in svojih pravih lastnosti. Tako mleko sicer še lahko redi, a ne poživlja in ne more zajamčili rednega (razvoja mladičem, kat e rim iga nudimo. Za človeško prehrano pa navadno ne uporabljamo takega mleka, kot ga nudijo živali. Čl»vetk uživa steriliairano-razikuženo in čisto mleko, iz katerega so bile odstranjene vse umazane primesi in kužne iklice, ki bi lahko škodile človeškemu zdravju. Če nismo prepričani, da je mleko zdravo, ga doma razkužimo s tem, da ga prevremo. Življenjska važnost mleka se pokaže takoj po otelitvi krave. Tako mleko imenujemo mlezivo in je namenjeno izključno le komaj rojenemu mladiču; je gosto kot redek med in vsebuje do 20% suhe snovi, med drugimi mnogo več beljakovin kot navadno mleikio in približno enaiko količino sirni ne in mlečnega sladkorja. Poleg tega vsebuje okoli 1% soli, predvsem magnezijevih, ki vplivajo odvajalno in očistijo drobovje vseh-snovi, ki so se v mladiču nabrale med bivanjem v materinem telesu. Zato ne smemo mladiču nikdar kratiti tega prvega mleka. «Jc sji Mnogi živinorejci tožijo, da le težko prodajo odvečno mleko, ker je danes v Italiji preveč mleka. Toda :la preobilica bi kmalu izginila, če bi mladiče — recimo teleta — več časa krmili z mlekom in če hi prebivalstvo uživalo več mleka. Splošna uporaba mleka na osebo in leto je v Italiji ena najnižjih v Evropi, pri nas ga porabijo 2 tretjini manj kot v severnih državah. Že v naših krajih je poraba mleka neprimerno' višja kot v južnih predelih države, a je kljub temu nižja kot drugod po svetu. Upoštevati bi morali, da je mleko primerna prehrana za vse sloje in za vsako starostno dobo ter da je sorazmerno tudi zelo poceni. GNOJ IN RAZMNOŽEVANJE MUH Kjer so odprta gnojišča, tam je tudi največ muli, ker se v gnoju razmnožujejo: med gnoj zaležejo jajčka in iz teh se izležejo čr- vi ali mušje ličinke, ki se pozneje spremenijo v bube, iz katerih izletijo muhe. Pred leti smo to zalego uničili, če eni o gnojišče poškropili ali poprašili z DDT. Danes pa učinkuje le malokateri DDT. ker se razvija nov rod muh, ki je proti DDT vedno bolj odporen. Zato je potrebno iskati proti njemu druga sredstva. Na gnojišču zatremo ves m uš ji rod, če gnoj v poletnih mesecih polkrijemio s katransko lepenfko. Ta varje gnoj. da ga ne izpira dež in da ga ne suši veter, na drugi strani pa se v gnoju zaradi notranjega vrenja razvije visoka toplota, ki zamori mušja jajčka in črve. S tem pa ne uničimo samo muh, temveč obenem razkužimo gnoj, v katerem so navadno kali kakšne ra siti inske bolezni, ki bi zemljo lahko okužile. KAKŠNA HO VINSKA LETINA Lanska vinska letina v Italiji je bila rekordna, saj je znašal pridelek grozdja nad 100 milijonov stotov in so tako napravili nad 65 milijonov lil vina. Letošnja letina kaže nekoliko slabše, a jo še vedno lahko smatramo za dobro, saj bo pridelek znašal okoli 50 milijonov lil vina, kar presega redno potrošnjo in izvoz. Zato ne moremo pričakovati, da se bo vinski trg zboljšal, unorda se bo celo poslabšal, saj računajo, da bo ostalo v državi še od lanske letine najmanj 30% neprodanega vina, v nekaterih pokrajinah pa kar cela polovica. Pri nas, to je v severo-vzhodnem delu države, bo v celoti letina znatno slabša od lanske: nekateri kraji bodo imeli sicer znatno več, nekateri pa mnogo manj pridelka kot lani. ČE IMA SVINJA PREVEČ PUJSKOV VečkraL se zgodi, da je pujskov več, koit iijfta svinja seskov. Če vse pustimo pri svinji, se začne boj za seske: zmagajo močnejši, šibkejši morajo hirati. V takem primeru kaže razdeliti pujske v dve gnezdi, in sicer v prvo močnejše in drugo šibkejše. Skupini pa naj ločeno sesata. Seveda morajo svinje, če imajo mlade pujske, dobivati dovolj tečne krme. Tiste, ki imajo posebno mnogo pujskov, zaslužijo in potrebujejo pa še večje obroke. V PLAVALNA PRVENSTVA Prejšnji teden so bila v Jugoslaviji in Italiji srečanja za državna prvenstva v plavanju. Po tridnevnem tekmovanju je v Splitu zmagalo domače moštvo Mornar, če hočemo kratko označiti letošnje jugoslovansko prvenstvo, lahko zapišemo, da je bilo pravo zmagoslavje mladih. Nekateri starejši plavalci so sicer še obdržali svoje položaje, toda v naslednjih tekmah za prvenstvo jim bo to težko uspelo. To dejstvo navdaja z optimizmom in upanjem vse ljubitelje jugoslovanskega športa, saj predstavlja prvi korak k izboljšanju splošne ravni vsega plavalnega športa. Italijani so tekmovali v Milanu, Italijanke pa v Genovi. Udeležba ni bila številna, a kljub temu ni manjkalo ostrih bojev in postavljenih je bilo precej novih viškov. V Genovi so zboljšali kar 13 rekordov, med katerimi se odlikuje čas 1 ’23”7 na 100 metrov prsno, ki ga je dosegla 15-letna Zennaro. V tekmovanji! ekip je prvo mesto osvojilo torinsko moštvo Fiat. V DUISBURGU NAJBOUSI NEMCI V nedeljo so se zaključile tekme za 47. evropsko prvenstvo v veslanju. Največ zmag so odnesli Nemci, ki so zmagali kar v treh disciplinah (dvojka s krmarjem, četverec s krmarjem in četverec brez krmarja). Italija je imela v finalu tri čolne, toda uspešen je bil samo osmerec Moto Guzzi. Ostale naslove so osvojili Avstralija (skif), Sovjetska zveza (double-scull) in Vel. Britanija (dvojka brez krmarja). Jugoslovani so se slabo odrezali in imeli so le dva čolna v finalu, ki pa se nista uveljavila. V srečanjih za četrto prvenstvo Evrope za ženske so tudi tokrat dosegle največje uspehe sovjetske tekmovalke, ki so zmagale v vseh petih disciplinah. ČUDOVITI SVET ŽUŽELK Če se samo malo poglobimo v svet žuželk, boimio kmalu odkrili čudovite stvari, ki jih znanstveniki razglabljajo, a jih povečini ne morejo doumeti. Kako spozna na priim er metuljček rastlino, na katero mora odložiti jajčka, da bodo izvaljene ličinke - gosenice imele-na razpolago takoj dovolj primerne hrane? Ali je v nervozni gmotici, ki »luži za možgane, še ostal spomin iz prejšnjih časov, ko je bil metuljček še ličinka? Ali je lo naravni nagon? In Ikiaj je naravni nagon? Ličinka - gosenica se po določeni dobi zabubi. V bubi se spremeni v metulja. Spremeni se vse tkivo in nastane popolnoma druga oblika. Živali dobi perutnice. Brž ko 'metuljček zleze iz mešička, zna brez vaje uporabljati perutnice im odleti v svet. Ko dolbi ptiček perutnice, ga morajo starši več časa učiti, kaiko naj leti. Kavno tako kot morajo starši učili otiro|kai, kaikoi naj hodii. Iz jajčk izlezle 'ličinke — gosenice — so zjolo požrešne. Kar naenkrat pa sc zabubijo, ne potrebujejo več brane in se pozneje spremenijo v čudovito zgrajeno letečo žuželko, ki išče nektar na cvetlicah ali pa lovi druge žuželke, da jih požre. Kdo je naučil žuželke, da se skrijejo svojim sovražnikom? Mnoge dobijo oblike in barvo svoje nikoli ce, da jih je težko odkriti. Opazujmo mravljo! Ali la čudovita delavka kalj misli1, kaj presoja? Ali je v živalici zapleten ir\ popoln' ustroj, ki vodi in nadzira njeno delo? Nihče tega ne ve in bogvedi, če bomo kdaj to tajno odkrili. Čim bolj preiskujemo in razglabljamo, tem večje lajne se nam odkrivajo in če (količkaj pomislimo, moramo priti do zaključka, da je narava čudovita in da ta čudia niso mogla sami a nasta- li. Tako sodijo vsi svobodni znanstvenik i.. ŠPORT PO SVETU 8. olimpiada gluhonemih. — Prejšnji teden so bile v Milanu mednarodne športne igre gluhonemih, na katerih je nastopalo nad 1200 atletov iz 34 držav. Najbolje so se izkazale naslednje države: Italija, ki je nabrala 13 zlatih kolajn, Nemčija, ZDA, Sovjetska zveza in Madžarska. Jugoslovani so zmagali v nogo metu in streljanju. šali. — Na Dunaju se je zaključilo evropsko ekipno prvenstvo. Kot so vsi pričakovali, se je na prvo mesto uvrstila Sovjetska zveza. Jugoslavija je brez konkurence zasedla drugo mesto pred Češko in Zahodno Nemčijo. Največje presenečenje turnirja predstavlja odločna zmaga (6:4) Jugoslavije nad Rusijo. Motociklizem. — Na znanem dirkališču v Monzi so bile zadnje dirke za letošnje svetovno prvenstvo. V posameznih disciplinah so zmagali: 125 - Ubbiali (M.V.); 250 - Provint (Mondial); 350 - Mc Intyre (Gilera); 500 - Liberati (Gilera) in sidecars - Milani (Gilera). Svetovni prvaki so postali: Italijana Pro-vini (125) in Liberati (500), Anglež Sandlord (250), Avstralec Campbell (350) in Nemec Hillebrand (sidecars). Lestvica motornih znamk je naslednja: 125 M. V. in Mondial; 250 Mondial; 350 Gilera: 500 Gilera in sidecars B.M.W. Lahka atletika. — Po tridnevnih ostrih borbah v vseh disciplinah je Jugoslavija tudi letos z lahkoto zmagala na XVI. balkanskih igrah, ki so bile v Atenah. Med ženskimi ekipami so prvo mesto zasedle Romunke. Na tradicionalnem tekmovanju v štafetah za zlati pokal Mairano je tretjič zaporedoma zmagal beograjski Partizan (Kutič, Subotič in Pavlovič). Nogomet. — Mladinska ekipa Rome je zmagala na mednarodnem turnirju, ki je bil v Sanremu. Plavanje. — 30-letna Danka Grete Anderson je preplavala Rokavski preliv v 13 urah in 52 minutah-Od 21 plavalcev je poleg nje dospel na cilj le en tekmovalec. Košarka. — Na mednarodnem tekmovanju v Atenah se je na prvo mesto uvrstil domačin Panhelli-nios. Zenska ekipa Spartaka iz Prage pa je zmagala v Mcssini. •ItJs-- nžireiteK IMMM.UARO DIČI!iDW 3E ČAG, DA. Gl TUDI TAT ODREŽEM EAI L UOSCEVi,,. 1V_ , a OJE3, Z DAT S ✓ SEM NA VRATI rV ^ „. TAT!. r^J HM, ČE "PRAV RAZUMEM, MU 30' MORAM SPEČI!..NO,ČE NI HU3’ ČEGA-DA GE LE MENE NE i k loti.. . sM lUURA, ZUNAJ 3E ’.! BRŽ. PREREŽI VRV! ZA N30, LAUOTNIU! NE SME NAMA UITI, LETALO MORAVA ODREZATI: ^ &&& NIRDAR Gl NE Dl TV MORTE ^ MISLIL,DA LAURO Gl GRE HLA* ŽELVA TARO mm ^IT ZADNJI’ GALOPIRA! COIČEGA 4 L ± DOGElE-ADlZOl W—-Al V LETALO! ^ J NATAUNIL 3E ŽIVAL NA RAŽENJ IN 30 PRIČEL VRTETI NAD OGNJEM... VIDETI JE.DA h bVM MU UGAJA MO* j 4fw \ JA RUHINJA. TODA ZVER NI -POGRABILA ZVITOREPCA. IZ ROPA ZAULANIH ŽIVALI 3E IZBRALA ENO IN ML) 30 POlO-2,1 LA PRED NOGE.,.. ...MED TEM JE TRDON3A PRIBLIŽAL GOREČO BAR* HO ŽELVINEMU REPU,,, POGAGTI 3E PEČEN RA OČITNO I i TEKNILA... s nzirtw*ai-vt, 3(i>i ni'i1rt>c (Resnična zgodba) Nadaljeval je s hvaležnim pogledom na njo: >»Nič nisem vedel, *aj se je z mano pripetilo. Gledal sem krog sebe, kot da bi padel ' drugega sveta. Govorki sem še mogel, pisal sem pa le z veliko težavo.« Nato je pripovedoval, kako je prišel pristaniški zdravnik in {Tu ukazal prenesli v mornariško bolnišnico. »Kmalu sem se popraviti, it od a vsa moja preteklost je ostala izbrisana. Lahko si predstavljate, kako mi je bilo pri sren. Opazil sem, da mi niti zdravniki miti policija nič ne verjamejo. Imeli so me za sleparja, za ne-'arnega zločinca, čeprav sem govoril Ikbjiževno angleščino in ne »airečje pomorščakov, ki je v navadi po luških skladiščih. Kar čutil sem nezaupne poglede od vsepovsod.« Spet je umolknil, zaglobljen v temne spomine. »Vendar si ozdravel in spel zaživel,« ga je bodrila Marija, sa-'na že prevzeta od neznančeve zgodbe. »Da — toda neke noči nisem več vzdržal. Ušel sem iz bolnišnice in preplaval reko na drugi breg... Od lakirat sem bil vedno na begu kot potepuh, včasih hlapec, pa spet v rudnikih ali Iklot sedaj postopač in pivec wiskyja. Ne morem se otresti misli, da sem v prejšnjem življenju nekaj drugega delal; da nisem bil to, kar sem zdaj. Tudi jutri, ko bom prenašal tovore kol težak, se bom čutil izobčenca. Ob — kaj sem pravzaprav,« je obupano zahropel. »Od kod pa imaš papirje na ime Toma Elesmera?« je Marija ljubeznivo poizvedovala. Tom sprva ni hotel odgovoriti. »No, no. biair z besedo na dan,« je delkle ukazovalno pozivala. Tom se je vdal. »Kupil sem jih. — Takrat ko sem ‘kopal v rudnikih. Neki to-variš je imel dvojna izkazila. Bil je pijanec, pa sem mu jih odkupili za celotedenski zaslužek. Še lačen sem bil za — novo ime. Toda kdo je ta Tom, ki je na sliki meni podoben, kdo ve?« Pokazal ji je fotografijo. »Morda je kakšen zločinec; morda je že mrtev. Toda jaz sem žilv. Igrati moram vlogo Toma Elesmera. To moram —moje skrivnosti, da jaz nisem Tom. ne sme nihče izvedeti — saj sam ne vem, kdo sem,« je obupano pristavil. »Seveda,« je prikimala Marija, »sicer le zgrabi ali policija ali pa te vtaknejo v blaznico.« Spet sta obstala. Marija se ga je oklenila, kakor da bi se bala, da bo Temzia zopet pogoltnila živega mrtveca. Stran 10 NOVI LIST 5. septembra 1957 ------------------- TEDENSKI KOLEDARČEK 8. septembra, nedelja: Rojstvo M. D. 9. septembra, ponedeljek: Peter K. 10. septembra, torek: Nikolaj T. 11. septembra, sreda: Emilijan 12. septembra, četrtek: Ime Mar. 13. septembra, petek: Notburga 14. septembra, sobota: Po v. sv. Kr. VALUTA — TUJ DENAR Dne 4. septembra si ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 Francoskih Frankov Funt šterling nemško marko pesos švicarski Irank zlato napoleon dobil oz. dal za: 622—626 lir 23,50—24,25 lir 88—92 lir 127—133 lir 1500—1550 lir 144—146 lir 12—15 lir 145,75—146,75 lir 711—713 lir 5000—5100 lir RADIO TRST A Nedelja, 8. septembra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Slovenski zbori; 18.30 Mladina pred mikrofonom: »Nastop gojencev otroškega vrtca na Opčinah«; 20.30 P. I. Čajkovski: »Evgenij Onjegin«, opera v 3 dej. Ponedeljek, 9. septembra, ob: 12.00 O pravilni prehrani: »Prehrana v raznih starostnih dobah«; 12.55 Orkester Cergoli; 18.00 Schumann: Kvintet v Es-du-ru, op. 44; 19.15 Radijska univerza: Državljan in javna uprava: »Bodoči razvoj javne'uprave«; 21.00 Znanost in tehnika: »Morski pes proti človeku«; 22.00 Izbrani listi iz slovenske književnosti: Janez Trdina: »Netek«; 22.15 Stravinski: Praznik pomladi. Torek, 10. septembra, ob: 12.00 Pisani svet: »Sprehod po Varšavi«; 13.30 Glasba po željah; 19.15 Zdravniški vedež; 20.30 Koncert operne glasbe; 21.00 Johann Neslrov: »Sreča v zakotju«, veseloigra v 2 dej. Igrajo člani Radijskega odra. Sreda, 11. septembra, ob: 12.00 Izvor in gojenje okrasnih rastlin: »Zgodba o Linneju«; 13.30 Priljubljena glasba; 19.15 Skromne zgodbice o koristnih rečeh: »Čevlji«; 21.00 Obletnica tedna: »General La Fayette«; 21.15 Operne arije j 22.00 Iz italijanske književnosti in umetnosti: »Pomen neorealističnih izkustev«. Četrtek, 12. septembra, ob: 12.00 Potovanje po Italiji: Turistični razgledi Maria Adriana Bernonija; 13.30 Orkester Cergoli; 18.00 Liszt: Koncert št. I v Es-duru; 19.15 Radijska univerza: Evropska kolonialna ekspanzija: »Prva svetovna vojna in leninistič- ne teorije o imperializmu«; 21.00 Dramatizirana zgodba: Duilio Severi: Kateri izmed treh?: »Pribežališči na ledeniku« (7. zgodba); 22.00 Nove knjige in izdaje: »Letošnje italijanske poletne knjižne nagrade«; 22.15 Mala simFonija. Petek, 13. septembra, ob: 12.00 Življenja in usode: »Senator Wil!iam Knovvland«; 13.30 Glasba po željah; 19.15 Zena in dom; 20.30 Iz opernega glasbenega sveta; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Večerni pogovori Francesca Carnelutti ja. Sobota, 14. septembra, ob: 12.00 Po tržaški okolici: »Po grebenski poti z Opčin do Nabrežine«; 12.55 Jugoslovanska folklorna glasba; 16.00 Radijska univerza: Psihologija živali: »Čebele in živalska govorica«; 18.30 Oddaja za najmlajše: Aleksander Maro-dič: Izgubljeni na morju: »Upor« (2. del); 21.00 Teden v Italiji; 21.15 Vesela glasba; 22.10 Lahki ork. VPMŠMJfl m ODGOVORI Vprašanje št. 3%: Na njivi, ki jo zadnja leta orjemo s traktorjem, se je razpasel plevel-slak, čeprav jo redno okopljemo in z nje odstranjujemo plevel. Kako bi se dal uničiti? Nekateri pravijo, da z večno deteljo. Odgovor: Traktor ni nič kriv, da se je na njivi razpasel slak. Prav gotovo niste redno pobirali njegovih korenin. Odstranjevati jih morate ob oranju in brananju. Slak boste tudi uničili, če boste gosto sejali večno deteljo (lucerne, erba medica) in dele-Ijiščc ali travišče ohranili vsaj 4 leta. Vprašanje št. 397: Okoli mladega sadnega drevja napravijo nekateri posebne kolobarje, v katere sejejo radič, solato, paradižnike in drugo povrtnino. Pravijo, da z gnojenjem in zalivanjem koristijo tudi drevesu, čeprav nekateri trdijo, da je to za drevesce škodljivo. Kdo ima prav? Odgovor: Na vsak način bi mlado drevesce bolje uspevalo, če bi okoli njega napravili kolobar, mu gnojili in ga zalivali ter ničesar ne vsejali. Če pa bi nekdo drevesca samo vsadil in jih potem zanemaril, se bodo drevesca bolje razvijala tistemu, ki bo okoli njih delal kolobarje, gnojil in zalival ter vsejal tudi povrtnino. Prav imajo torej vsi, a vsak po svoje. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU V soboto, 7. septembra, ob 20.30 na stadionu »Prvi maj«, Vrdelska cesta 7 Carlo Goldoni PRIMORSKE ZDRAHE komedija v treh dejanjih VELIKA UPRIZORITEV NA PROSTEM V nedeljo, 8. septembra, ob 20.30 na stadionu »Prvi maj«, Vrdelska cesta 7 PRIMORSKE ZDRAHE Poslovilna predstava Tee Starčeve V torek, 10. septembra, ob 20.30 v kinodvorani v Škednju Branislav Nušič ŽALUJOČI OSTALI ZGMKKI ROTU! H H LIKERJI IN SADNI SOKOVI Nenapovedanega gosta lahko postrežemo s kozarčkom likerja. Ker je liker v trgovini drag, ga lahko same pripravimo. Jagodov liker. Potrebuješ 1 kg jagod, 1 liter žganja in pol kg sladkorja. Zrele jagode daj v steklenico in nalij nanje žganja. Zaradi okusa lahko dodaš strok vanilije, košček cimeta in nekaj klinčkov. Steklenico zamaši in pusti teden dni na soncu. Skuhaj sladkor, polij ga s četrt Jitra vode in ko sc ohladi, ga prideni jagodinemu soku. Kuminov liker. Vzemi 20 dkg kumine, I liter žganja in pol kg sladkorja. Zbrano kumino zrezi, deni jo v steklenico, nalij vanjo žganja in vse postavi za 10 dni na sonce. Skuhaj pol kg sladkorja v pol litru vode. Ko se ohladi, prilij vse skupaj h kuminovemu žganju in nato še enkrat precedi. Zelo dobri so tudi mešani sokovi. Ko jih pripravljaš, ti priporočamo, da uporabljaš le neokrušeno emajlirano posodo. Preden napolnimo s.sokom dobro oprane steklenice, jih nekoliko segrejemo. Pred uporabo namakamo zamaške 24 ur v 3n/o žvepleni kislini, da sc razkužijo in postanejo elastični. Steklenice s sokovi hranimo v suhih in temnih shrambah. Nudimo vam tudi nekaj receptov za dobre sadne sokove. Grozdni sok. 5 kg grozdnih jagod zmeljemo na strojčku za meso, dodamo I liter in pol vode ter 3 četrt sladkorja. Preden oslajeni sok zavre, ga prelijemo v steklenico. Marelični sok. Operemo in razpolovimo 5 kg marelic, koščice odstranimo. Zmeljemo jih na strojčku, dodamo 2 litra vode in 3/4 kg sladkorja. Vse dobro premešamo in pustimo v miru 12 ur. Sadje pretlačimo in preden sok zavre, ga prelijemo v steklenico. Bezgov sok. Očisti 2 in pol kg bezgovih jagod, dodaj dišave, vejico češmina, lupino limone in I liter vode. Vse toliko časa segrevamo, da sc zmehča. Nato jagode pretlačimo, dodamo 3/4 kg sladkorja, ponovno segrejemo in tik pred zavret-jem prelijemo v vročo steklenico. Borovnlčno vino. Pretlači borovnice in jih odcedi skozi krpo. Na KI litrov odcedka vzemi liter rdečega vina, 2 kg sladkorja, skorjico cimeta in nekaj dišečih klinčkov. Kuhaj 20 minut in sok prelij v vroče steklenice, v katere smo prej dali 2 žlici žganja. Vpisovanje v šolo Glasbene matice v Trstu sc zaključi 12. septembra. Prizadeti naj se zglasc v šolskih prostorih v ul. R, Manna od 9. do 12. ure (tel. 29-779). Na šoli poučujejo klavir, vse orkestralne instrumente, harmoniko ter nauk o glasbi. Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477 »Pomagati ti hočem, kolikor je v mojih močeh. Toda ti moraš delali in zaupati v samega sebe.« Tom se je bridko razjokal. Prijel jo je za obe roki: »Ilvala li. Marija, ti pomeniš zame morda zadnjo rešitev.« »Tudi ti nisi več zame živi mrtvec — dragi Tom!« Čudno je bilo pri sren redkim ljudem, ko so oh bregu temne reke videli dva mlada človeka, ki so jima lile solze po licih. Toda v njunih Sircih je že vstajal svetel dan. * * * Čez dober mesec sita ‘bila »Lady« in Tom mož iin žena. Vsi znanci so se spraševali, kako se je lepa Marija, ki je bila tako nepristopna, lako hitro odločila za neznanega težaka. Okolica je vedela, da se za njeno roko poteguje nekaj očetovih mladih, bogatih znancev. Toda vse je odbila in je raje vzel a moža, o kateremu n iso vedeli ne kaj je ne od kod. Odločna Marija je pa premagala vse ovire. Nič ji niso bile mar govorice. Končno so tudi ti glasovi potihnili. Oče je bil še vesel, tkio je videl, kako srečno živita že tri leta. Dva živahna otročiča sla Marijo in Toma vezala s srčnimi vezmi. Včasih pa je mlado ženo le prešinjal strah pred bodočnostjo. Kakšna temna usoda leži nad moževo preteklostjo? Ne ho nje senca legla tudi na nedolžna otroka, sc je tesnobno spraševala. Pa se je navadno brž otresla mračnih misli. Ko se je Tom vrnil z dela, je uživala, ko sla otroka vsa zadovoljna plezala po njegovih kolenih. Tudi kot žena in mati je Manija ostala tirava »T.adv«. Zavedala se je, da je pravilno ravnala in da je vdahnila možu — živemu mrtvecu — novo življenje. V začetku je mladi par stanoval v podstrešni sobi nad gostilno. Polagoma pa se je Tom pri delu tako uveljavil, da je postal poln zaupanja v svoje moči. Spoznali so njegove organi zal o rične sposobnosti. Dali so mu mesto nadzornika skladišč ter prijetno in udobno stanovanje. Zdelo se je, da je sreča Elesmerove družine popolna. ! ~ i Toda kje na svetu je sploh neskaljena sreča? ■K * * Jasen, sončen dan je žarel nad mestom, ko je Tom Elesmere stal na obrežju Temze. Večkrat je zahajal k reki, iklaikor da bi hotel poiskati v njenih valovih skrivnost, katere se je lako bal. Ko se je po daljšem opazovanju napotil domov, je ugledal tovorni avtomobil. Vozil miu jr naproti s precejšnjo naglico1. Vendar je Tom še utegnil prebrati na vozilu naslov podjetja: A. C. Mitchell — strojne tovarne — Leeds. Pri tem se je zdrznil, toda ni imel več časa za nadaljnje razmišljanje. Ugledal je morda štiri leta starega dečka, ki je leklel čez cesto proti dirkajočemu tovorniku. Tom je hitro poskočil in je v zadnjem trenutku zgrabil dečka ter ga izvlekel že skoraj izpod koles. Sam pa se ni mogel izognit*-da ga ne hi težki blatniki ošinili in ga zalučali ob tlak, kjer je obležal za sekundo v nezavesti. Kmalu nvu je omotica prešla. Dvignil se je s tal in si obrisal obraz. »Ti preklet! — Edi,« je glasno zavpil. i\i sc zavedal, da j*’ spregovoril ime, katero je bil že pred leti pozabil. Pozabil tako-kakor na vse, kar je doživljal pred leti. (Dalj?)