OB PRELIVANJU DELA, PRETOČITI TUDI SREDSTVA ZA OSNOVNO ZDRAVSTVO
Ko bi bili odstotki že denar
Dogajanja v obdnslti zdravstveni skupnosti ter v kolektivu Zdravstvenega doma Ljubljana TOZD - Vič so tako razpredena in raznolika, da jih bo težko zajeti v celoti v ta zapis. Na najak-tualnejše premike v skupnosti ter pri izvajaidh so nas opozorili predsednica skupščine Tončka Roži-čeva, predsednik koordinacijskega odbora mag. Jože Golmajer, predsednica KPO TOZD Vič dr. Jožica Recer ter dan KPO in koordinadjskega odbora dr. Franc Sluga.
Skupščina tretjega mandata občinske zdrav-stvene skupnosti deluje od 25. maja lani. Dosedaj se je osemkrat zbrala na zasedanju. V zboru uporabnikov je 63 delegatskih mest, v zboru izva-jalcev pa sedem.
Na zasedanjih je dobra udeležba, saj imajo izvajalci povprečno 86 odstotno prisotnost, upo-rabniki za 76 odstotno.
»V naši skupščini spoštujemo delegatska vpra-šanja in pobude. Zato smo jih postavili na drugo mesto v dnevnem redu in skrbimo, da so odgovori posredovani najkasneje na naslednjem zasedanju skupščine. Na vsakem zasedanju je izraženih naj-manj pet delegatskih vprašanj ali pobud,« je opredelila razmerje vodstva skupščine do delega-tov Tončka Rožičeva.
V občinski zdravstveni skupnosti so zadovoljni z delom strokovne službe mestne zdravstvene skupnosti. Zato menijo, da niso povsem na mestu težnje za združitev samouprave oziroma strokov-nih služb zdravstvene skupnosti z občinsko upra-vo oziroma njihovim komitejem za družbene de-javnosti. Taka združitev bi lahko pomenila odv-zem osnovne vloge samoupravnim interesnim skupnostim in sicer izmenjavo potreb med upo-rabniki in izvajalci.
Brez nejasnosti
Koordinacijski odbor se je sestal štirinajstkrat. Ker je snovi za obravnavo vedno dovolj, se dogo-varjajo, da bi se zbirali po potrebi cela vsak teden. To bo sicer precej obremenilo člane odbora, ven-dar so se tako odločili zato, da bi lahko pravoča-sno pretehtali vsa dogajanja in imeli pripravljena ustrezna stališča, mnenja, ocene in sklepe za delo skupnosti in njenih organov.
»Ker naše delo poteka v zelo odgovornem času, poglobljeno proučimo vsa gradiva in vedno zahte-vamo ob nejasnostih tudi razlage strokovnih de-lavcev. Le s čistimi in jasnimi razmerji lahko pristopamo k dogovarjanju v mestu in ljubljan-skem območju.
To velja tudi za letošnji finančni plan. Kakor-
koli obračamo odstotke, denarja je manj, kot bi ga želeli imeti. Zanimivo je to, da sedaj napove-dujejo 10,7 odstotno povečanje sredstev za celot-no zdravstvo. Žal bo delež sredstev za neposredno zdravstveno delo porasel manj, saj bodo večino dodatnih sredstev (v primerjavi z letom 1982) pobrala zdravila, boleznine, potrebe SLO.
Osnovno zdravstveno varstvo zahteva najmanj tolikšno povečanje sredstev, kot ga bosta deležna bolnišnično zdravljenje in republiška solidamost. Tudi zato, ker v zadnjem času precej bremen prehaja iz bolnišnic na teren, z njimi pa žal ne priteka tudi enakovreden del sredstev,« je opre-delil  nekatera gibanja v občinski zdravstveni
ln spoznavanju najrazličnejših obrazcev. ČAS JE DENAR in tega je v zdravstvu premalo za redno delo, zato ga je resnično škoda za različne dodat-ne administrativne obveznosti. Viški, tako kot vsi Ijubljanski zdravstveni delavci, pravijo, da si z »Zeleno knjigo« prav gotovo nihče ne obeta bolj-šega zdravstvenega vaistva. Uspešnost dela se vendar ne meri po boleznih, ampak po ZDRAVJU.
Bendn, bendn...
Da ima stabilizacijska palica dva konca, zelo dobro čutijo delavci našega zdravstvenega doma. Velikost naše občine zahteva razpršenost zdrav-stvenih enot in veliko obiskov po domovih na terenu. Delo zdravstvenih enot je zato povprečno dražje kot v mestu, omejitev porabe sredstev za gorivo (80 odstotkov lanskih) pa posredno znižu-je vrednost dragocenega delovnega časa oziroma draži posamezna dela. Dogaja se n. pr., da zdrav-nika po opravljenem delu na zdravstveni enoti
Kljub temu, da bo letos za osnovno zdravstvo realno znatno manj sredstev, ne bomo znižali ravni dela. Nasprotno! Iščemo prihranke pri delu, znanjuJTlrganizaciji. Tako nameravamo letos raz-širiti zdravstveno vzgojo občanov. Večje števil% občanov z enakimi zdravstvenimi težavami bomo poučili o njihovem dovoljenem ravnanju in jih obvarovali poostejših oboljen in odsotnosti z dela.
Z načrtno vzgojo nosečnic in otročpic smo do-segli podaljšanje dobe dojenja in večjo odpornost dojenčkov. Prav ta uspeh nam bo močna spodbu-da pri izvajanju vzgoje občanov.
Okrepili bomo posvetovanja in srečanja naših zdravnikov s specialisti iz univerzitetnega klinič-nega centra. Z obogatenim in gotovejšim znanjem naših zravnikov bomo dosegli manj specialističnih pregledov na kliniki.
Vpeljali bomo obvezno strokovno izpopolnje-vanje in seznanjanje naših ambulantnih delavcev z najsodobnejšimi dosežki po svetu in v domovini.
Predvsem bomo vztrajali na določitvi ustrezne-
Medtem ko bnajo druge Ijubljanske občine osnovno zdravstvo str-njeno v enega ali dva domova, imanto pri nas poleg zdravstvenega doma na Nanoški še zdravstvene enote po vseh večjih krajih ob-čine. Te enote so sorazmemo dražje kot skupen zdravstveni dom. To bi moiiUi upoštevati tudi pri določanju sredstev za delo osnov-nega zdravstva po posmeznih območjih
To ekipo zdravstvenih delavk smo srečali na nedavnem tekmova-nju kolesarjev in motoristov na Viču. S svojo prisotnostjo na te-renu pa lahko ponazorijo obveznost zdravstvenih delavcev, da se neprestano gibljejo tam, kjer so večje organizirane skupine obča-nov aU krajanov oziroma tam, kjer se pojavi bolezen. Zato bi moratt zdravstvene dontove izvzeti iz semama omejevanih uporab-nikov bencina.
skupnosti predsednik koordinacijskega odbora magister Jože Golmajer.
Zelena knjiga
S 1. julijem bodo pričeli v zdravstvu uporabljati »Enotni seznam zdravstvenih storitev in samo-upravni sporazum o njihovi uporabi«. Zdravstve-ni delavci so ga poimenovali »Zelena knjiga«.
V času, ko naj bi povsod varčevali in predvsem bolje izpolnjevali že dogovorjeno, so morali zdravstveni delavci spet prebiti precej dragocene-ga časa na poučevanju o izvajanju »Zele knjige«
čakata službeni avto, s katerim se je odpeljala po terenu patronažna sestra, ker so skupaj odpotova-li 12 Ljubljane. Ce bi sešteli vrednost ur visoko izobraženih delavcev in povrnjenega bencina, bi dobili prav gotovo nestabilizacijske podatke.
Dogovor o napredovanju
»361 delavcev združuje delo v naši temeljni organizaciji. Organizirane imamo vse službe zdravstvenega varstva. Po delitvi del v ZD Ljub-ljana opravljamo za vse Ljubljančane rentgensko in okulistično dejavnost.
ga strokovnega in finančnega razmerja med klini-ko, osnovnim zdravstvenim varstvom in temeljni-mi organizacijami zdravstvenega doma Ljubljana. Vzpostavitev pravega razmerja je nujna, saj bo Ie tako mogoče rešiti zaplete, ki nastajajo v neka-terih sredinah. Obvezna je tudi zato, ker kar premočno pada delež naravnega dohodka, ki.je namenjen zdravstvu. Če je ta znašal leta 1980 šest odstotkov, bo letos dosegel komaj 5,2 odstotka«, je razmejila nekatere probleme in naloge predse-dnica KPO Zdravstveni dom Ljubljana TOZD Vič dr. Jožica Recer.
STANE JESENOVEC