kazalo: Županov uvodnik 3 Nove pridobitve v občini 4 Zlate maturantke 5 Gledališki abonma, Razpis za turistične vodnike, Odvoz kosovnega materiala 6 Vprašalnik za starše 7 Lokalni energetski koncept občine Velike Lašče, Občinski prostorski načrt 9 Obvestilo za javnost v zvezi z gripo, Varnost šolarjev 10 Novo šolsko leto 2009/10, Zaključek šolskega leta za 7. razred 11 Naši prvošolčki, Počitniški dnevi v vrtcu 12 Revija pevskih zborov na gradu Turjak 13 Turjaški dnevi 2009 14 Velikolaški poletni festival 2009, Poletje na gradu Turjak 16 Razpisi, vabila, obvestila 17 Orientalska mrzlica v Velikih Laščah, Vabila 18 Uspešna sezona za velikolaške košarkarje 19 Kickboxing events 20 Nogomet, Članice vadbe za prebujanje ustvarjalne energije, 21 Nogometna šola SD Velike Lašče 22 Mini šport vadba za otroke, S kolesom po Mišji dolini 23 Vadba za prebujanje ustvarjalnih energij 24 In-line hokej, Poziv nosilcem kmetijskih gospodarstev 25 Praznik suhega sadja na Gradežu, Sušilna sezona na Gradežu 26 Spomin na Andreja Turjaškega 27 Ob 11. evropski noči netopirjev, Troblin intervju 28 Tekmovanje harmonikarjev, Vabilo na pohod v Vrbico 31 4. državne ženske igre, Pozdrav jeseni 32 Plesali smo polko, Praznik gospodinj 2009 33 Drugi konjerejski dan v Velikih Laščah 34 Vabilo na 5. Krpanove igre 35 Pravila Krpanovih iger 36 S planinskim društvom po začetkih slovenske transverzale 37 Nismo jih pozabili, 10. srečanje mizarjev 38 Poletni tabor skavtov 39 Popotovanje od Krke do Čateža in nazaj 40 Napad volčičev v podobi Indijancev, Javni razpi štipendij 41 Robarski oratorij 09 42 Podjetniške informacije 44 Iz poslanske pisarne, Novice iz Krvave Peči 46 Stranke/Pisma 47 Pisma 48 Kinoprogram 50 Zahvale 52 Dežurni telefon za vodovod je: Q_5 1 619 577 trobla Občine Velike Lašče ISSN 1408-5852 ISSN 1408-5852 Naslov uredništva: Letnik 15, številka 5, Trobla, Levstikov trg 1, 16. september 2009 131 5 Velike Lašče. Izhaja sedemkrat letno, Tel.: 01/781 03 70 gospodinjstva v občini prejmejo E-pošta: trobla@velike-lasce.si glasilo brezplačno. Prispevke za Troblo Naklada: 1.510 izvodov lahko oddate tudi Izdajatelj: Občina Velike Lašče v nabiralnik, ki se nahaja Izdajateljski svet: Anton Zakrajšek, v hodniku Anton Benjamin Strah, pritličja občinske stavbe. Peter Podlogar, Urša Vesel, Andrej Kraševec, Franci Pečnik, Urša Modic, Jože Starič, Franci Modic Odgovorna urednica: Naslednja Trobla izide v sredo, Lidija Čop, v.d. 28. oktobra 2009. Uredniški odbor: Nuša Dedo Lale, Majda Kovačič Cimperman, Ana Porenta, Veronika Vasič, Prispevke oddajte naj pozneje do 14. oktobra Boris Zore 2009. Lektoriranje: Nuša Dedo Lale Prelom: Moj Repro, d.o.o., Krvava Peč Fotografija na naslovnici: Sadovi jeseni, Tisk: Tiskarna KVM Grafika d.o.o. foto Lidija Čop cmom tmuimGš ob krstuvašega najmlajšega, za prvo sveto obhajil o,15 birme poroke, obletnice in rojstne^neve,' VELIKI 0 SOLNI K 13,1814 ROB TELEFON: 01/788-12-85 031/835-149 W WW. I) OM A C A PEK A .SlV'DQM fitvl PKKA@ftM A I I - COM Težave s hrbtenico, bolečine v vratu, križu, sklepih, glavoboli, rehabilitacija po poškodbah ...? j http://users.volja.net/goljasmil356 Fulcrum Petar Pri kratki s.p. Tomaži ni 2 1314 Rob Petar Pri kratki, kraniosakralni terapevt 041 245 272 Urejanje in vzdrževanje vseh ter podiranje in obrezovanje Bojan Matijasec s.p. Tel: 070 666 738/ 070 564 362 E-mail: bojan.matijasec@amis.net Web: www.vrtnarstvo-matijasec.com Vrtnarske Spoštovane občanke in občani Dopustniški oziroma počitniški dnevi so za nami. Upam, da ste jih lepo preživeli in si nabrali novih moči za delo ali šolanje. Tudi v poletnem času je delo v občini bolj ali manj nemoteno potekalo. V občinski stavbi smo preuredili prostore tako, da bodo omogočali boljše pogoje za delo vsem uslužbencem občinske uprave. Zaključili smo z obnovodotrajanega vodovodnega sistema od Roba do Podhoj-nega hriba, ob gradnji širokopasovnega omrežja pa obnovili še vodovodno omrežje po Ulaki in položili cevi od Kota do Male Slevice. Zaradi tega smo delno spremenili prvotni plan obnove vodovodnih sistemov. Asfaltirali smo cesto v Uzmane in cesto od Turjaka do Podturjaka, v skupni dolžini več kot dva kilometra in tako dokončali asfaltno povezavo do štirih vasi (Prazniki, Javorje, Četež, Ščurki). Za potrebe predšolske vzgoje smo preuredili še eno mansar-dno igralnico v vrtcu Sončni žarek in tako zagotovili dodatno varstvo za en oddelek naših najmlajših otrok. S tem smo dosegli, da je v vrtec sprejetih večina otrok iz naše občine, na žalost pa za devet otrok trenutno ni prostora, intenzivno pa se trudimo za rešitev tudi tega problema. V vrtcu in zdravstveni postaji smo letos vgradili tudi klimatske naprave, saj so poletja čedalje bolj vroča. Seveda bomo z nekaterimi investicijami nadaljevali tudi v jesenskem času. Največja investicija, ki letos poteka v naši občini, je gradnja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij (OŠOEK). Marsikdo morda še spomladi ni verjel, da se bo resnično že letos začelo z delom na tej investiciji. Sedaj, ko so dela v polnem teku, pa se poraja kar nekaj vprašanj, ki jih nekateri naslavljate na zaposlene na občini. Kljub temu, da sem ta projekt natančneje opisal v letošnji drugi številki Troble, želim tokrat podati še nekaj dejstev k tej investiciji in s tem odgovoriti na nekaj vprašanj, ki se porajajo. Občina Velike Lašče je ena izmed sedmih občin v Sloveniji, ki je lani uspela na prvem razpisu Ministrstva za gospodarstvo za dodelitev sredstev za gradnjo OŠOEK v lokalni skupnosti. Razpis je veljal samo za naselja, ki se nahajajo na seznamu t.i. belih lis in za katera državni operater Telekom Slovenije d.d. ni izkazal ekonomskega interesa gradnje. Marca 2008 je namreč Telekom na Ministrstvo za gospodarstvo poslal izjavo, da ima v 24 naseljih naše občine ekonomski interes gradnje širokopasovnega omrežja in da namerava tega zgraditi v obdobju dveh let. Zato Ministrstvo za gospodarstvo teh 24 naselij ni uvrstilo v območje belih lis, posledično pa Občina Velike Lašče za ta naselja ni mogla kandidirati na omenjenem razpisu za sofinanciranje izgradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij. To omenjam zato, ker občani iz teh naselij sprašujejo, zakaj niso zajeti v tem razpisu oziroma kdaj bo omrežje zgradil Telekom. Naj omenim, da je Občina Velike Lašče na Telekom že večkrat naslovila vlogo za zagotovitev dostopa do širokopasovnega omrežja gospodinjstvom in ostalim uporabnikom v naši občini. V zadnjem dopisu, ki smo jim ga poslali 3. septembra 2009 pa jih pozivamo, da nam takoj predložijo načrtovani plan investicij gradnje širokopasovnega omrežja v 24 naseljih, za katere so izkazali ekonomski interes gradnje. Upam, da bo Telekom izpolnil svojo obvezo, v nasprotnem primeru pa bomo za ta naselja poskušali najti drugo rešitev. Na podlagi javnega razpisa za izbor izvajalca gradnje in upravljanja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v obči ni Velike Lašče je bilo izbrano podjetje Tritel d.o.o. iz Ljubljane. Občina je z omenjenim podjetjem podpisala dve pogodbi in sicer: Pogodbo o gradnji odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij in Pogodbo o upravljanju in vzdrževanju odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij. Po zaključenem razpisu je Ministrstvo za gospodarstvo objavilo sklep o pozitivni oceni projek- ta v občini Velike Lašče, nakar je bila dne 25. 9. 2008 med občino Velike Lašče in Ministrstvom za gospodarstvo podpisana pogodba o sofinanciranju tega projekta. Investicija gradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij poteka v dveh fazah. Prva faza zajema gradnjo glavnega voda (izkop, položitev cevi i n optičnega kabla) do vseh vasi, ki so bile zajete v razpisu in ureditev telekomunikacijske sobe, ki se nahaja v občinski stavbi. Vrednost del prve faze je ocenjena in potrjena v višini približno 1,6 mio. EUR brez DDV. Financira se iz sredstev Evropske skupnosti in države. Rok za zaključek teh del je 18 mesecev od podpisa pogodbe o sofinanciranju, tako naj bi bila dela končana spomladi prihodnje leto. Trenutno se na različnih lokacijah izvajajo gradbena dela. Ponekod prihaja do malenkostnih sprememb trase in do manjših zakasnitev dela, zato ker nekateri občani na žalost še vedno ne želijo podpisati služnostnih pogodb za prekop svojega zemljišča. Sproti smo prisiljeni reševati tudi take probleme, za katere sem prepričan, da ne sodijo v tretje tisočletje. Tako je do sedaj realiziranih približno 65% gradbenih del, izvajala pa naj bi se še približno tri mesece. V telekomunikacijskem prostoru se je že vgradila aktivna oprema, ki bo nadzorovala delovanje celotnega omrežja. To je izvedlo podjetje Optisis d.o.o. iz Maribora, ki je eno vodilnih na področju tehničnega znanja in podpore optičnih prenosnih sistemov. Aktivna oprema v telekomunikacijskem prostoru bo istočasno služila za pokrivanje Velikih Lašč in okolice z internetnimi in televizijskimi signali. Vzpostavljena je tudi že optična povezava do Telekomovega omrežja. Druga faza zajema gradnjo distribucijskega dela omrežja, kar pomeni gradnjo priključkov do tistih naročnikov, ki bodo sklenili naročniške pogodbe za prejemanje telekomunikacijskih storitev z enim od gostujočih operaterjev v zgrajenem omrežju in plačali predvideno pri ključni no. Ministrstvo za finance je za vse projekte gradnje OŠOEK v občinah skupaj priglasilo državno pomoč na Evropsko komisijo. Šele po odobritvi projekta s strani Evropske komisije pa lahko Tritel d.o.o. prične z izvedbo druge faze projekta. Ker se druga faza ne sme več financirati iz javnih sredstev (evropskih, državnih, občinskih), je financiranje le te predvideno iz dveh virov: iz lastnih sredstev privatnega partnerja Tritela d.o.o in iz priključnine posameznega gospodinjstva. Vrednost druge faze je ocenjena na 680.000 EUR brez DDV. Priključnina je predvidena v višini 230 EUR. Če bi se za priključitev na to omrežje odločila vsa gospodinjstva iz vasi v belih lisah, bi to predstavljalo slabih 20% vrednosti druge faze, ostalih 80% pa mora zagotoviti Tritel d.o.o. Na žalost je to cena, ki jo bomo morali plačati vsi, ki se bomo želeli priključiti na omrežje zgrajeno na podlagi sofinanciranja s pomočjo evropskega denarja. Taki so bili razpisni pogoji države in veljajo v vseh občinah, ki so uspele na razpisu. Vsekakor pa bomo preverili vse možnosti, da bi ta znesek zmanjšali ali pa vsaj z obročnim plačilom olajšali plačilo pri ključni ne. To omenjam zato, ker nekateri občani iz naselij, v katerih se bo zgradilo omrežje sprašujejo, zakaj bo potrebno plačati priključnino. Kot sem že omenil, se bo druga faza lahko začela šele po odobritvi Evropske komisije. Želim pa vseeno poudariti, da gradnja takih omrežij ni v pristojnosti občine. Podjetja, ki izvajajo te storitve gradijo omrežja predvsem tam, kjer imajo izključno ekonomski interes. Ogromno prednost imajo tiste občine oziroma naselja, ki so velika, ki imajo mnogo gospodinjstev in prebivalcev. Zato menim, da je bil naš velik uspeh, da smo uspeli pridobiti evropska sredstva na javnem razpisu Ministrstva za gospodarstvo. Tudi za samo izgradnjo omrežja ni bilo velikega interesa, saj se je na naš javni razpis (objavljen v Uradnem listu RS) za izbor izvajalca gradnje in upravljanja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v naši občini prijavilo samo podjetje Tritel d.o.o. iz Ljubljane. Ne glede na vse to se bomo na občini trudili, da bodo vsa naša naselja čim hitreje povezana z optično povezavo. Začelo se je tudi novo šolsko leto. Nekateri otroci so prvič zakorakali v osnovno šolo. Tako njim, kot tudi ostalim šolarjem želim, da bi s strani naših učiteljev pridobili veliko znanja, ki jim bo še kako prav prišlo pri nadaljnjem šolanju. Šolski pouk se letos začenja pol ure prej kot doslej. Občina pri tej odločitvi ni sodelovala, ker to ni v njeni pristojnosti. Tisti starši, ki ste na občini želeli poiskati razloge za to spremembo, boste morali odgovore na vprašanja v zvezi s tem poiskati v šoli. Ko smo na občini izvedeli za zgodnejši začetek pouka, smo od šole zahtevali, da se s to spremembo ne sme poslabšati kvaliteta šolskih prevozov in da se le ti ne smejo začeti pred šesto uro zjutraj. Prepričan sem, da so šolski prevozi v naši občini zelo dobro organizirani in ohranjamo nadstandardno izvedbo le teh. Naj omenim, da smo po zakonu dolžni organizirati samo prevoze prvošolčkov iz vsake vasi ne glede na oddaljenost kraja do šole, za druge otroke pa takrat, ko so njihova prebivališča od šole oddaljena več kot štiri kilometre!!! V naši občini torej nudimo boljše storitve kot smo jih po zakonu dolžni, saj organiziramo prevoze otrok prav iz vsake vasi, tudi če je ta od šole oddaljena manj kot štiri kilometre. Če je le možno ustrežemo kar največ prošnjam staršev. Na žalost pa so tudi taki, ki niso zadovoljni, da bi njihov otrok naredil tristo metrov do avtobusa, temveč želijo, da po njihovega otroka pride kombi do praga hiše in da ga domov tudi pripelje. Žalosti me zato, ker je samo malo kasneje možno te otroke videti kilometre stran, kako se vozijo s kolesi ali pa celo z motorčki. Prepričan sem, da starši s takimi zahtevami po šolskih prevozih, svojim otrokom bolj škodijo kot koristijo. Če malo natančneje analiziramo prevoze, bi lahko ugotovili, da bi v nekaterih primerih otroci lahko iz šole prišli domov preje, če bi se peljali z avtobusom in nato s postaje malo prepešačili do doma, ne pa čakali na kombi, da jih kasneje pripelje skoraj do hiše. Glede na dejstvo, da so šolski prevozi organizirani iz več kot 60 naselij, je težko uskladiti vse prevoze tako, da bi bili z njimi prav vsi optimalno zadovoljni. Vsekakor pa bo občina tudi v bodoče zagotavljala finančna sredstva za vse prevoze in skrbela, da bodo vozila, s katerimi se vozijo šolski otroci, ustrezala vsem zahtevanim predpisom. Prav zato smo letos nabavili nov kombi s štirikolesnim pogonom. Srečno vrnitev v šolske klopi in čim več dobrih ocen v novem šolskem letu, želim tudi vsem srednješolcem in študentom. Anton Zakrajšek, župan Obnovljeni prostori občinske uprave Spoštovane občanke in občane vabimo, da se v sredo, 23. septembra, po uradnih urah (ob 17.00) pridružijo uradnemu odprtju prenovljenih prostorov občinske uprave. Občinska uprava Nove pridobitve v občini Občina je tudi v letošnjem letu namenila precejšen delež proračunskih sredstev za investicije na področju družbenih dejavnosti. Povečanje potreb po predšolskem varstvu, o katerih smo v Trobi i že pisali, je narekovalo, da smo poiskali rešitev še za en oddelek predšolskih otrok. V novi igralnici v vrtcu Sončni žarek je od 1. septembra dobila svoj prostor skupina Zajčkov. Vrednost investicije je skupaj z gradbenimi deli in opremo 41.000 EUR. Malčkom v novem oddelku kot tudi vsem ostalim »vrtcarjem« želimo dobro počutje in veliko sončnih dni v Sončnem žarku. Za novo pridobitev je bilo poskrbljeno tudi pri šolskih prevozih. Za prevoze učencev na relaciji šolskega okoliša Rob je bilo nabavljeno novo vozilo - kombi transporter. Vrednost te investicije je 36.000,00 EUR. Ob začetku šolskega leta je pred šolo v Robu župan Anton Zakrajšek izročil ključe vozila vozniku Jožetu Juvancu. Z veseljem so se učenci skupaj z njihovima učiteljicama postavili ob novem kombiju. (Da ne bo pomote - niso vsi na fotografiji prilezli iz kombija - ima le osem sedežev). Vozniku Juvancu želimo z novim vozilom srečno vožnjo, enako pa tudi vsem ostalim voznikom šolskih otrok. V vročih poletnih mesecih smo za pri- merne temperature v notranjih prostorih nekaterih objektov na področju družbenih dejavnosti namestili klimatske naprave - v dveh igralnicah vrtca v Velikih Laščah in v igralnici na Turjaku ter v splošnih in zobni ambulanti in v fizioterapiji, ker je bilo treba na podlagi odločbe Zbornice fiz-ioterapevtov zagotoviti tudi ustrezno prezračevanje. Vrednost izvedenih del je znašala 10.000 EUR. Končana so tudi obnovitvena dela prostorov občinske uprave. Zaposlenim v občinski upravi bo tako omogočeno lažje in učinkovitejše delo s ciljem ustreči strankam in jim v prijaznejšem delovnem okolju kar najbolje in uspešno pomagati. Gradbena dela za vodovod od Roba proti Podhojnemu hribu V začetku septembra so bila končana gradbena dela za asfaltiranje lokalne ceste Turjak- Podturjak in javne poti Uzmani v vrednosti 168.500 EUR ter Gradbena dela na lokalni cesti Turjak-Pod-turjak gradbena dela za sanacijo vodovoda od Roba proti Podhojnemu hribu v vrednosti 65.700 EUR. Občinska uprava ZLATE MATURANTKE 2009 Vsako leto Ministrstvo za šolstvo in šport RS po zaključnem obdobju mature za tekoče šolsko leto (2009/2010) pripravi seznam zlatih maturantov in maturantk. Ta posebni naziv si prisluži dijakinja ali dijak, ki na maturi doseže 30 ali več točk. Lahko si predstavljamo, koliko truda, dela in včasih odrekanj stoji za tem uspehom. Samo sposobnosti niso dovolj, potrebna je močna volja in dobre delovne navade. Za nekatere učenje predstavlja prav poseben izziv in preizkus samega sebe. Zmorem? Hočem? Prepričana sem, da mlade dijake in dijakinje ne vodi samo želja po imeti najboljše ocene, biti najboljši, temveč vedeti čim več in znati uporabiti pridobljeno znanje v pravi namen. Nadarjenost, delavnost in mentorstvo profesorjev je pot do uspeha za 379 letošnjih slovenskih dijakov, ki so naziv zlati maturant dosegli na letošnjem spomladanskem roku splošne mature. Veseli smo, kadar v našem občinskem glasilu beremo članke o uspehih, ki jih dosegajo naše občanke in občani. Ponosni smo, da sta med njimi tudi letos maturantki iz naše občine. To sta Petra Košir in Eva Za kraj še k. petra košir si je »zlati uspeh« pridobila na Gimnaziji Bežigrad, Podžupanja, dr. Tatjana Devjak Gradbena dela na javni poti Uzmani eva zakrajšek pa na Gimnaziji Vič. Obe sta odločeni, da bosta svojo pot nadaljevali na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Med letošnjimi zlatimi maturanti je tudi maturantka z Gimnazije Zelimlje Edita Ma-rolt, sicer občanka iz sosednje občine, je pa bila prav tako učenka OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče. Petri, Evi in Editi za uspeh iskreno čestitamo in jim želimo uspešen študij na fakulteti. Prepričani smo, da bodo znale uskladiti študijski in prosti čas ter si vzeti trenutke tudi za tiste drobne stvari, ki človeka osrečujejo - čas za prijatelje. Sreča ni v znanju, temveč v pridobivanju znanja. (Edgar Allan) Gledališki abonma 2009/2010 V prejšnji številki Troble smo predstavili program in kratko vsebino predstav za prihajajočo 13. sezono gledališkega abonmaja v Velikih Laščah. Iz objektivnih razlogov si Občina Velike Lašče kot organizator gledališkega abonmaja pridržuje pravico do spremembe programa. Cene abonmajskih vstopnic: Redna cena: 55 EUR Za dijake, študente in upokojence: 50 EUR V prosti prodaj i: 18 EUR na predstavo Možno je plačilo v dveh obrokih. Vse prodane vstopnice predstavljajo približno polovico cene celotnega abonmaja, razliko do polne cene pa financira Občina Velike Lašče. V želji, da čimbolj napolnimo dvorano Levstikovega doma, bo poleg prodaje vstopnic za občane Velikih Lašč, organizirana tudi prodaja vstopnic za občane sosednjih občin. Abonmajske vstopnice lahko rezervirate od dneva izida Troble dalje na telefonski številki: 01/781 03 70. Rezervirane vstopnice je treba dvigniti do zaključka vpisa. Vpis abonmaja za občane Velikih Lašč bo: - v sredo, 23. septembra, od 10. do 17. ure in - v četrtek, 24. septembra, od 10. do 12. ure. Vpis abonmaja za občane sosednjih občin pa bo: - v sredo, 30. septembra, od 10. do 17. ure in - v četrtek, 1. oktobra, od 10. do 12. ure. Prva predstava gledališkega abonmaja 2009/2010 bo že v petek, 9. oktobra ob 19.30, ko se nam bo na odru v Levstikovem domu predstavilo Društvo Cafe teater z mo-nokomedijo KDO VAM JE PA TO DELU z Borisom Kobalom v naslovni vlogi. V gledališki abonma 2009/2010 pa so vključene še naslednje predstave: BEPOP v izvedbi SNC Maribor, GOSPA MINISTRICA je predstava, ki jo bodo zaigrali iz SNG Nova Gorica, Šentjakobsko gledališče se bo predstavilo z romantično komedijo PREVZETNOST IN PRISTRANOST, komedijo ONA+ON pa bo izvedel GUSTAV FiLM. V abonma bo vključena tudi predstava Kul-turno-umetniškega društva ROB. Lepo vabljeni! Občinska uprava Lokalni turistični vodniki Po krajših počitnicah z jesenjo ponovno nadaljujemo z dodatnim izobraževanjem za lokalne turistične vodnike. V septembru smo za vas pripravili dve predstavitvi: v sredo, 16. septembra, ob 19.00 v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji: »Invazivne tujerodne vrste - grožnja naravi«, predavanje biologinje Jane Kus Veenvliet, Predavateljica Jana Kus Veenvliet, biologinja, je ustanoviteljica in vodja nevladne organizacije Zavod Symbiosis, ki deluje na različnih področjih varstva narave ter izobraževanja različnih ciljnih skupin. V zadnjih letih so izvedli ozaveščevalne projekte na področju varstva dvoživk, risa, tujerodnih vrst. Zavod Symbiosis tudi izdaja določevalne priročnike za različne živalske skupine, s čimer si prizadevajo za boljšo dostopnost strokovne literature v slovenskem jeziku. Predavanje poteka v okviru Parnasovega projekta Mokrišče - izziv za podeželje, ki ga sofinancirata Ministrstvo za okolje in prostor in Urad vlade RS za komuniciranje. v sredo, 30. septembra, ob 19.00 v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji: »Muzeji in turizem«. Predstavitev sta pripravili profesorica zgodovine Barbara Žnidaršič in umetnostna zgodovinarka Marjana Dolšina. Na predavanje vabljeni tudi vsi tisti, ki vas te vsebine zanimajo! Javni zavod Trubarjevi kraji ODVOZ KOSOVNEGA MATERIALA IN ZBIRANJA NEVARNIH GOSPODINJSKIH ODPADKOV Obveščamo vas, da je za območje občine Velike Lašče po programu zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov za leto 2009 predviden urnik odvoza po sledečem razporedu: URNIK ODVOZA KOSOVNEGA MATERIALA (po območjih nekdanjih KS) VELIKE LAŠČE 13. oktober 2009 ROB 14. oktober 2009 TURJAK 15. oktober 2009 URNIK ZBIRANIA NEVARNIH GOSPODINISKIH ODPADKOV Pri Domu krajanov v Turjaku 5. oktober 2009 od 9.00-17.00 6. oktober 2009 od 8.00-15.30 Pri Gasilskem domu Velike Lašče 7. oktober 2009 od 9.00-17.00 8. oktober 2009 od 8.00-15.30. Občinska uprava Gorska reševalna služba na delu tudi v naši občini Po podatkih Regijskega centra za obveščanje (tel. št. 112) so reševalci postaje Gorske reševalne službe Ljubljana 23. avgusta popoldne posredovali v grapi Bajdinških slapov pri Turjaku. S pomočjo vrvne tehnike so s skalnate police v gozdu rešili mladi dekleti, ki sta zašli ter obstali na mestu, od koder nista mogli nadaljevati poti, niti se vrniti. Priporočamo, da se tudi za sprehode po domačih krajih ustrezno obujete in se držite uhojenih poti. Občinska uprava VPRAŠALNIK Na naslednji strani boste starši učencev lahko našli vprašalnik o osnovnem šolstvu v naši občini. Naprošamo vas za sodelovanje in se vam že vnaprej najlepše zahvaljujemo. OSNOVNO ŠOLSTVO V OBČINI VELIKE LAŠČE VPRAŠALNIK ZA STARŠE UČENCEV Lepo pozdravljeni! Na vas se obračamo s prošnjo za sodelovanje. Radi bi izvedeli, kaj naši občani - starši menijo in kako ocenjujejo osnovnošolsko dejavnost v občini Velike Lašče. Vprašalnik vsebuje vrsto izjav v zvezi z raznimi dejavniki, ki vplivajo na osnovno šolstvo. Zanimajo nas predvsem vaša osebna stališča do nekaterih ciljev šole, ali ste kot starši seznanjeni oz. kakšen vpliv imate na načrtovanje in spreminjanje dela v šoli. Anketa je anonimna, vaši odgovori bodo služili le za analizo stanja na področju osnovno-šolskega izobraževanja in posredno s tem na morebitno uvajanje sprememb za še bolj kakovostno delo vseh vključenih (osnovna šola, občina, starši, druge institucije) v to dejavnost. Za sodelovanje se vam najlepše zahvaljujemo! Dr. Tatjana Devjak, podžupanja Prosimo vas, da nam vprašalnike vrnete najkasneje do 30. septembra 2009 na naslov: Občina Velike Lašče, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče. Prosimo, da obkrožite črko pred ustreznim odgovorom. Če imate več šolo-obveznih otrok, ki obiskujejo različne triade, obkrožite več odgovorov. 2. SEZNANJENOST STARŠEV OTROK O NAČINIH SODELOVANJA Z OSNOVNO ŠOLO PRI VZGOJNIH VPRAŠANJIH VAŠIH OTROK. Moj otrok obiskuje: a.) prvo triado osnovne šole b.) drugo triado osnovne šole c.) tretjo triado osnovne šole Pri naslednjih Štirih sklopih trditev vas prosimo, da pri vsaki trditvi označite, kako pogosto drži (označite kvadratek). Na voljo imate naslednje odgovore: nikoli, redko, pogosto, vedno ali ocene od 1 do 5 (1 - nezadostno do 5 - odlično). 1. OBČINA IN OSNOVNO ŠOLSTVO Prosimo, da pri vsakem vprašanju označite, kako je po vašem mnenju urejeno osnovno šolstvo v občini Velike Lašče (označite kvadratek). Na voljo imate naslednje odgovore -ocene od 1 do 5. Št. Vprašanje 1 2 3 4 S 1. Kako je po vašem mnenju urejeno osnovno šolstvo v občini Velike Lašče? 2. Kako so po vašem mnenju urejeni prostori za namen osnovnega šolstva? 3. Kako je po vašem mnenju izbrana oprema osnovne Šole? 4. Kako ocenjujete sodelovanje šole na prireditvah v občini? 5. Kako ocenjujete vključenost otrok v javna dogajanja in prireditve? Št. Trditev nikoli redko pogosto vedno 1. Šola me seznanja o vsem, kar moram vedeti, da bi se moj otrok v šoli dobro počutil. 2. Šola me seznanja o pravilih in predpisih, ki jih moram poznati, da lahko uveljavljam svoje ali otrokove pravice. 3. Šola mi posreduje pravočasne in ustrezne informacije o napredku mojega otroka ter me seznanja s problemi, s katerimi se moj otrok srečuje v šoli. 3. VPLIV STARŠEV NA DELO V ŠOLI Št. Trditev nikoli redko pogosto vedno 1. Vodstvo šole se s straši posvetuje o vseh odločitvah, ki vplivajo na počutje otroka ter njegovo uspešnost pri raznih zaposlitvah. 2. Vodstvo šole pri pripravi programa za tekoče leto upošteva moje pobude. 3. Ko šola načrtuje dejavnosti, za katere je potrebno dodatno plačevanje, vedno zaprosi za moje mnenje in soglasje. 4. Šola pri plačevanju prispevkov upošteva različne finančne zmožnosti staršev. 5. Svoje pripombe in predloge glede dela šole lahko učinkovito posredujem preko predstavnika oddelka v svetu staršev in ta jih obravnava ter o njih odloča. 6. 0 delu sveta staršev in sveta šole sem obveščen/a in seznanjen/a s sklepi. 6. DRUGO Želite še kaj dodati, imate kakšen predlog, mnenje ali stališče? 4. SPREMLJANJE KAKOVOSTI DELA V ŠOLI Št. Trditev nikoli redko pogosto vedno 1. Kako pogosto vas šola vpraša o kakovosti svojih storitev (npr. z anketnim vprašalnikom, okroglo mizo, na razgovoru)? 2. Ali so učitelji dostopni, ko želite izvedeti ali sporočiti določene informacije o otroku? 3. Kako pogosto šola izpolnjuje vaša pričakovanja glede osnovnega šolanja? 5. NAČRTOVANJE DELA ŠOLE Prosimo, da pri vsakem vprašanju označite, ali drži ali ne (označite kvadratek). Št. Vprašanje DA NE 1. Ali ste imeli možnost spoznati letni delovni načrt šole? 2. Ali so v letnem delovnem načrtu vključeni vaši predlogi? 3. Ali poznate vzgojni načrt šole? 4. Menite, da sta organizacija pouka in urnik ustrezna? 5. Ali se strinjate z odločitvijo šole, da se pričetek pouka začne ob 7.30? 6. Ali je za prevoze učencev dobro poskrbljeno? 7. Ali se strinjate, da v občini Velike Lašče obdržimo podružnične šole? HVALA ZA SODELOVANJE! Lokalni energetski koncept občine velike lašče V skladu z usmeritvami Resolucije o nacionalnem energetskem programu Slovenije, zahtevami Energetskega zakona ter potrebami po razvojnih projektih se je občina Velike Lašče odločila, da izdela lokalni energetski koncept občine. Za izvajanje projekta je bilo izbrano podjetje Eco Consulting, d.o.o. iz Ljubljane. Lokalni energetski koncept je pomemben pripomoček pri načrtovanju razvoja občinske energetske politike. V njej so poudarjeni načini in ukrepi, s pomočjo katerih občina zagotavlja svojim občanom in podjetjem učinkovite, gospodarne in okolju prijazne energetske storitve. V okviru energetskega koncepta bo najprej analizirano stanje na področju rabe in oskrbe z energijo v celotni občini Velike Lašče, nato bodo primerjane možne alternative oskrbe z energijo, na koncu pa bodo podani ukrepi za učinkovito izboljšanje stanja na področju rabe in oskrbe z energijo. Poglavitni cilji izdelave in izvedbe lokalnega energetskega koncepta občine Velike Lašče so: - učinkovita raba energije pri vseh porabnikih, predvsem v javnih zavodih in ustanovah, ki lahko služijo kot vzor celotni občini, - uvajanje lokalnih virov energije (lesna biomasa, sončna energija, bio-plin), - uvajanje sistemov daljinskega ogrevanja, - uvedba energetskih pregledov javnih in stanovanjskih objektov, kajti obstajajo možnosti visokih prihrankov že z minimalnimi vlaganji, - informiranje, svetovanje in izobraževanje javnosti o vlogi in pomenu učinkovite rabe energije, - zmanjšanje stroškov za energijo v občinskih javnih stavbah in zmanjšanje rabe energije v industriji, široki porabi. V začetni analizi sedanjega stanja rabe energije v občini Velike Lašče se na podlagi statistične baze podatkov najprej pregleda stanje v gospodinjstvih oziroma ogrevanje stanovanj v občini, ki se ogrevajo individualno. Nato sledi analiza rabe energije v podjetjih, javnih stavbah in v objektih, ki se ogrevajo iz centralnih kotlovnic. Podatki za analizo rabe energije pri teh porabnikih se pridobijo preko različnih oblik neposrednega anketiranja. Po celotni analizi sedanjega stanja na področju rabe energije se prične drugi del energetskega koncepta. Pregleda se potencial vseh možnih obnovljivih virov energije v občini, oceni se tudi potencial prihrankov pri rabi energije, ki jih lahko dosežemo z učinkovitejšo rabo. Izraba lokalnih virov energije lahko bistveno pripomore k zanesljivosti oskrbe občine s toploto in električno energijo, učinkovita raba energije pa lahko že z dokaj nizkimi vložki privede do bistvenih prihrankov. V tretji fazi projekta bodo podani predlogi za izboljšanje stanja na področju energetike, tako na strani rabe kot tudi na strani oskrbe z energijo. Občina si ob poznavanju trenutne energetske situacije in na osnovi pridobljenih podatkov o potencialu obnovljivih virov energije ter možnostih uvajanja ukrepov učinkovite rabe energije, zastavi konkretne cilje na tem področju. Na osnovi zastavljenih ciljev se izdela akcijski načrt, ki vsebuje aktivnosti oziroma projekte, ki omogočajo doseganje teh ciljev. Dejstvo je, da je proces izdelave dobrega lokalnega energetskega koncepta tesno povezan s sodelovanjem občine, strokovnjakov in predvsem občanov. Uresničevanje ukrepov, ki jih energetski koncept podaja, pomeni izboljšanje delovnih in bivalnih pogojev za vse občane. Hkrati pomeni tudi nove razvojne možnosti, poživitev lokalnega gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest. Proces izdelave in izvedbe energetskega koncepta je uspešen le takrat, ko se občani zavedajo, da oskrba in raba energije v občini nista le stvar občinske uprave, ampak nas vseh, zato vas še posebej pozivamo k sodelovanju. Vsi zainteresirani ste vabljeni, da v zvezi z omenjeno tematiko pošljete svoja mnenja, predloge oziroma pobude na sedež občine ali izvajalcu energetskega koncepta na elektronski naslov: niko.dobrovoljc® eco-con.si. Ni ko Dobrovoljc, Eco Consulting, d.o.o. OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT OBČINE VELIKE LAŠČE Na občinsko upravo pogosto prejemamo vprašanja občanov in lastnikov zemljišč glede sprejetja občinskega prostorskega načrta (OPN). Čeprav je od začetka postopa izdelave novih prostorskih aktov občine minilo že precej časa, je do sprejetja novega (OPN) potrebnih še kar nekaj korakov. - Izdelovalec OPN Urbania d.o.o. bo najkasneje do 30.9.2009 izdelal dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta (OPN) Velike Lašče. Dopolnjen osnutek bo vključeval celotno gradivo, tako kot velevajo predpisi iz tega področja. - Izdelovalec okoljskega poročila OIKOS d.o.o. bo prejel gradivo dopolnjenega osnutka OPN in tako izdelal okoljsko poročilo. OIKOS d.o.o. bo izdelal okoljsko poročilo do 30. 10. 2009. - Po izdelavi okoljskega poročila se tako dopolnjen osnutek OPN in okoljsko poročilo pošljeta na Ministrstvo za okolje in prostor(MOP), kjer oba dokumenta pregledajo in podajo mnenje o ustreznosti okoljskega poročila. Zakonski rok za izdajo mnenja znaša 30 dni. - Po pridobitvi mnenja o ustreznosti okoljskega poročila se izvede javna razgrnitev tako dopolnjenega osnutka OPN, kakor tudi okoljskega poročila, ter kategorizacije kmetijskih zemljišč. Predviden začetek javne razgrnitve je v decembru 2009. Javna razgrnitev traja 30 dni. - Pristojni občinski organ zavzame stališče do pripomb, dobljenih v času javne razgrnitve. - V primeru, da po končani razgrnitvi ni bistvenih sprememb, se oba dokumenta pošlje na MOP za pridobitev končnih mnenj. Minister za okolje in prostor izda mnenje na predlog OPN v 75 dneh, na okoljsko poročilo pa v 30 dneh. - Občinski svet sprejme Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Velike Lašče. Glede na vse potrebne nadaljnje korake v postopku priprave novih prostorskih aktov občine lahko pričakujemo sprejem OPN na občinskem svetu v maju 2010. Izdelovalec OPN Urbania d.o.o. in občinska uprava Obvestilo za javnost v zvezi z novim virusom gripe v Sloveniji Zdravstvena služba dnevno spremlja obvestila in navodila IVZ RS preko njihove spletne strani, deluje po predpisanih navodilih za zdravstvene delavce in je pripravljena na obravnavo morebitnih obolelih. 11. junija 2009 je generalna direktorica Svetovne zdravstvene organizacije dr. Margaret Chan razglasila 6. fazo pandem-ske pripravljenosti gripe. To pomeni, da se novi virus gripe A(H1 N1) širi med ljudmi v več kot eni regiji, da je pandemija v teku in bo najverjetneje trajala nekaj mesecev. Bolezen se hitro širi, vendar večina zbolelih hitro okreva, bolezen pa je zaenkrat po večini blaga. Znaki obolenja so: povišana temperatura, pekoče žrelo, kihanje, kašljanje in bolečine po telesu. Bolezen se potrjuje z laboratorijskim pregledom. Tudi v Sloveniji število okužb z novim virusom narašča. Na Ministrstvu za zdravje zagotavljajo, da se je Slovenija na pojav pandemske gripe pripravila. Ukrepi, ki jih v primeru nove gripe država izvaja, so v skladu z Načrtom pripravljenosti na pandemijo gripe na področju zdravstva. Tudi ZD Ribnica ima pripravljen Načrt dela in nalog v času pandemije gripe. Ministrstvo za zdravje sporoča tudi, da imajo zaloge Tamifluja za približno četrtino prebivalstva, kar glede na oceno o možnem številu zbolelih za gripo zadošča. Na državnem nivoju potekajo dogovori za preskrbo s pandemičnim cepivom proti gripi. Ministrstvo za zdravje bo jeseni poslalo vsem slovenskim gospodinjstvom zloženke z navodili o ravnanju v primeru obolelosti z novo gripo. Na območju Občin Ribnica, Sodražica, Loški Potok in Velike Lašče je bil potrjen en primer nove gripe. POMEMBNA JE SAMOZAŠČITA Podobno kot pri sezonski gripi se virus nove gripe prenaša s človeka na človeka s kužnimi kapljicami, ki nastajajo pri kašljanju, kihanju, govorjenju ipd. na razdalji enega metra. Prenos je najbolj pogost med družinskimi člani. Izjemno pomembna je samozaščita. Širjenje okužbe preprečujemo z/s: higieno kašlja; kadar kašljamo ali kihamo, si usta zakrijemo z robcem, ki ga odvržemo v koš za smeti, roke pa si umijemo ali pa kašljamo v zgornji del rokava; pogostim umivanjem rok z milom in vodo; izogibanjem stikov z bolnimi ljudmi; če zbolimo, ostanemo doma, da ne širimo okužbe; svojega zdravnika pokličemo po telefonu, da ne širimo okužbe in da nam da ustrezna navodila. NAVODILO OBČANOM O RAVNANJU V PRIMERU SUMA NA OKUŽBO Z NOVO GRIPO Če ste na potovanju ali po vrnitvi domov zboleli z vročino ali znaki okužbe dihal, svetujemo, da se po telefonu posvetujete s svojim zdravnikom in ne prihajate v zdravstveni dom. S tem načinom obnašanja preprečujete širjenje morebitne okužbe. Na dežurnega zdravnika v urgentni ambulanti se obrnete le, če imate resnejše težave z zdravjem in le-te zahtevajo takojšen pregled pri zdravniku in ukrepanje (težave z dihanjem, občutek pomanjkanja zraka, glavobol z bruhanjem, poslabšanje kroničnih bolezni, posebej morate biti pozorni pri majhnih otrocih - visoka vročina, zaspanost, premajhen vnos tekočin in znaki izsušitve). Vstopna pot v Zdravstveni dom Ribnica za bolnike, ki sumijo, da so se okužili z virusom nove gripe in potrebujejo nujno zdravniško pomoč je skozi stranski vhod iz smeri Lekarne. (Pot je označena z navodili o ravnanju bolnika.) Milena Krajec namestnik odgovorne osebe v primeru pandemije za ZD Ribnica Za vsakdanje varne otroške korake v svetu prometa pa seveda naredimo največ z dobrim zgledom in varnim ravnanjem. Srečno v prometu! C: Vj • • Vozimo pametno! SPV občine Velike Lašče, foto Marija Ivane Čampa Omogočimo šolarjem varen vstop v svet prometa Za nami so že prvi šolski dnevi in za nekatere otroke tudi prvi koraki v svetu prometa. Tudi letos se je občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na svoji seji pred začetkom novega šolskega leta sestal z namenom različnih aktivnosti za zagotavljanje varnih šolskih poti. V pomoč staršem pri prometni vzgoji učencev prvih razredov smo zagotovili knjižico z naslovom Prvi koraki v svetu prometa. Ob cestah v bližini centralne in podružničnih šol smo ob začetku šolskega leta postavili obvesti I ne trikotne table »Pozor otroci na cesti«. Kot vsako leto tudi letos poteka organizirano varovanje otrok na prehodu čez izredno prometno državno cesto. V jutranjem času med 7.00 in 7.25 poskušajo nekateri učitelji, starši in drugi prostovoljci skupaj s policistom čim bolj naučiti otroke varno prečkati cesto. Varovanje bo potekalo do druge polovice oktobra. Ponovno vse voznike pozivamo, da svojih avtomobilov ne parkirajo na označenih šolski poteh. Posebna previdnost pa je potrebna tudi na postajališčih šolskih kombijev, kjer vstopajo in izstopajo otroci. novo šolsko leto 2009/10 Ob novem šolskem letu vam želimo predstaviti pričetek pouka in osnutek organizacije šole z različnih vidikov. Nekateri smo novo šolsko leto pričeli že ob zaključku šolskega leta 2008/09. Razmišljali smo, kako bi dali šoli nekaj novega veselja. Avlo, hodnike in stopnišča smo prepleskali z oranžno in rumeno barvo in dosegli pričakovano. Prav vsi so se spremembe razveselili in zato smo zadovoljni tudi mi. Načrtovanje pouka za letošnje leto smo pričeli z analizo podatkov iz šolskega leta 2008/09. Ugotovili smo, da je s predurami (ob 7.1 0) pouk pričelo vsak dan v povprečju 72 učencev in da je bilo 1 92 učencev, ki so pouk pričeli ob 7.1 0 ali ob 8.00, vključenih v jutranje varstvo in varstvo vozačev. Tudi letos je več kot polovica otrok vključena v jutranje varstvo. S tega vidika se nam je zdelo smiselno, da načrtujemo začetek pouka ob 7.30. Prvi skupini učencev (7.10) smo pričetek pouka premaknili za pol ure na kasnejši čas, skupini, ki je bila vključena v jutranje varstvo pa omogočili, da bodo v tem času že obiskovali pouk. S tem so učitelji pridobili jutranji čas (pred 7.30) za timske sestanke in aktualno načrtovanje, za kar verjamem, da dolgoročno vodi k večji kakovosti pouka. Drugo pomembno organizacijsko zadevo predstavlja izvajanje pouka v trenutnih razpoložljivih šolskih prostorih. Na centralni šoli imamo 19 učilnic in 17 oddelkov. V 8. in 9. razredu se pri TJA in MAT pouk izvaja v treh nivojih ter pri SLO v 8. razredu, pri SLO v 9. razredu pa v treh skupinah. Pri predmetih TIT, LVZ in GOS otroke delimo po vnaprej določenih normativih. Izvajanje dela v številnih skupinah je glede na majhno število učilnic zelo težko. Smo pa veseli, saj zaključek šolskega leta za 7. razred V torek, 23. junija, smo učenci 7. razreda (zdajšnjega 8. razreda) imeli zaključni piknik, ki ga je organizirala skupina organizatorjev - učencev, ki so se na ta dan pripravljali že kakšna dva meseca, saj to ni lahek zalogaj. Imeli smo več se na občini Velike Lašče trudijo za pridobitev novih učilnic. Organizacija prevozov je naslednje zahtevno področje načrtovanja. Našo šolo obiskuje 295 vozačev od 370 otrok. Otroke vozimo iz 67 zaselkov. Vožnje smo načrtovali tako, da bi bilo za vse čim bolj ugodno. Na prevoze gleda vsaka družina z vidika (ne)ugodnosti za svojega otroka, mi pa želimo najti najbolj optimalne prevoze za vseh 295. Zaradi lažje predstavljivosti vam predstavljamo celotno shemo voženj. sestankov v šolski knjižnici, kjer smo se odločali o tem kje bo, kdaj bo, koliko bo, bi bilo to dobro in podobno. Vse se je bližalo, treba pa je bilo rezervirati kočo, napisati vabila, pripraviti spisek hrane in ker smo imeli izkušnje od lani, ni bilo večjih problemov. Letos pa smo uvedel še posebno novost - dobrodelni srečelov. Začelo se je s klicarjenjem in pošiljanje e-pošte, nekateri so odgovorili takoj, drugi pa so čakali, pri nekaterih smo moral poklicati dopoldne, ko sem imel šolo (kar ni po šolskih pravilih), veliko nagrad pa smo dobil tudi na Pa vendar v novo šolsko leto vstopamo z veseljem in optimizmom. Veselimo se prvošolcev, njihovega navdušenja nad sprejemom in prvimi šolskimi dnevi. Zavedamo se odgovornosti našega^ dela pri oblikovanju mladih ljudi. Želimo si dobrega sodelovanja in vzajemnega zaupanja s starši. Morda se vam bo zdelo, da česa ne naredimo prav. Verjemite, ne namenoma. Vedno smo vam pripravljeni prisluhniti in se pogovoriti. Ravnateljica, mag. Metoda Kolar velikolaški tržnici. In tako smo le dobili 50 nagrad. Z njimi smo zaslužili 120 , ki smo jih predali g. misijonarju, ki deluje na Slonokoščeni obali. Upam da bo ta dar dobro uporabljen. Na koncu se je vse dobro izteklo in šola se je zaključila. Posebna zahvala vsem tistim staršem, ki ste nam pomagali s prevozi ipd.; vsem tistim, ki ste darovali nagrade za srečelov in pa seveda naši nekdanji razredničarki, ki nas je letos zapustila. Vsem učencem, še posebej pa 8. razredoma želimo lep začetek šolskega leta! Marko Gruden in organizatorji iz 8. a AVTOBUS r. vnžnja MahLttčrtik rditllcAi» Ti.v/tiir Turjak '"in .'.-.'".i• i"n,L\. Rnlicii Slaveči MaJt Lali'1 AVTOBUSU. >olnjil Srohafnik Raje Prilcsje Dvorska <«.t Mala Slevica Hntsmjaki P&istntKč PotUit^n Kurtevico Kaplanov*} Logarji Stope Kaej Rtih ta rtahus. /si Grotftitf Laze V. Ofiotaik Turjak M. LaSCc OMBI J$ Tvmčini, Atitmovo, Pozrtikovv, Medvejrk ^MoV}Ca>Priiit$jt:. jtrije, Sroiotnik HfMfiom, fitehcV. Jtikičem, GrVrt. Ku&makei JtoSica, M f-dSče, Veiike Lasči- tposiojti Knej Slape Opalkovo Naši prvošolčki »JUTRI GREM V VRTEC, KAM GREŠ PA TI, DA RUTKA RUMENA VRAT TI KRASI? V ŠOLO ODHAJAM IN SEM VESEL, DA VPRVOŠOLCA SEM DOZOREL!« Prvega septembra je prvič prestopilo veliki prag učenosti 54 prvošolčkov. Kar 45 učencev bo obiskovalo 1. a in b razred na centralni šoli, trije na PS Rob in šest na PS Turjak. Ob 15. uri jih je slovesno pozdravila ravnateljica šole. Pozdravil jih je tudi policist, ki je poudaril, kako pomembna je var- i i= 1 šfT.V. J J nost v prometu. Nato pa je naše otroke zabavala Pika Nogavička, ki je bila neutrudna. Po zabavni predstavi smo učiteljice povabile na oder naše nove učence. Kar pogumno so prikorakali. Za spuščeno zaveso v zadnjem delu športne dvorane pa je bilo za njih spravljeno presenečenje. Ko se je zavesa dvignila, so učenci zagledali darila. Na vsakem darilu je bilo napisano ime in priimek učenca. Zato so otroci iskali svoja darila. Zelo dobro so se znašli. Se je pa zgodilo, da so v preveliki vnemi nekateri vzeli pomotoma darilo od prijatelja, a smo učiteljice težave hitro odpravile. V avli šole so se učenci nato posladkali s sladico in sokom. Pa brez fotografiranja tudi ni šlo. Učiteljice čestitamo prvošolčkom za pomemben korak v njihovem življenju. Želimo jim, da bi se v šoli prijetno počutili in veliko novega naučili. Učiteljice 1. razreda Foto Ljubica Galun in Stanka Štrukelj počitniški dnevi v vrtcu Pod vplivom izobraževanja Reggio Emilia smo v vrtcu letošnje poletje preživeli malce drugače. Otroci so pomagali s svojimi idejami, kako bi radi preživeli letošnje počitnice v vrtcu. V nadaljevanju je podanih nekaj zamisli, ki so prevladovale pri 4 do 6-letnikih: Ema: S kolesom bi se vozila, rolala, po trampolinu bi skakala, sončila bi se. Maša: Zunaj bi barvala kamne, kopala bi se, s kolesom vozila. Tjaša: Lizala bi sladoled, želvico bi imela z vodo - uno k mamo zunaj na igrišču. Zak: S skiroji bi se vozil. Jošt: Z žogo bi se igral zunaj. Tinkara: Zunaj bi bila na odejah, naredili bi morsko dno (školjke, ježki, ribe...). Ema: Kupili bi bazen in se kopali, sončili, šli bi na morje na izlet, imeli bi marelo. Jožko: Hodili bi bosi. Žiga: Na travi bi risal, izdelovali bi kaj iz papirja (rože, ladje), delali zapestnice, verižice iz školjk. Katarina: Sestavljala bi sestavljanke, gugala z gugalnico, igrali bi se, da smo na plaži, sončili bi se. Poleg ostalih začrtanih dejavnosti, ki jih je imela vsaka skupina, smo skušali uresničiti čim več predlogov otrok. Glede na to da smo izhajali iz njihovih pobud in želja, so bili motivirani za delo. Otroci so se veliko gibali na prostem, peljali s skiroji, barvali kamne, izdelali morsko dno, verižice, zapestnice ter brošure iz školjk, risali v naravi ... Najbolj so seveda uživali na plaži, saj so se resnično vživeli v »življenje ob morju«. Ves čas poletnih počitnic je trajala prijetna klima, h kateri so v največji meri prispevali otroci. Upamo, da se bo ta podaljšala tudi v prihajajoče jesenske dni. Slike in tekst: Tadeja Gradišar Tradicionalno občinsko revijo pevskih zborov že vsa leta namenjamo spominu na rojstvo prmoža trubarja in obogatitvi občinskih praznovanj Tudi v letu 2009 smo že tri najstič organizirali tradicionalno revijo občinskih pevskih zborov z gosti, ki je bila v viteški dvorani na gradu Turjak, v četrtek, 4. junija. Na letošnji reviji je nastopilo sedem zborov, od tega štirje vel i kolaški in trije gostujoči, v katerih prepevajo med drugim tudi naši občani. Velikolaška vokalna skupina naznanja pričetek revije. Prav zato smo tudi te zbore povabili na našo revijo. Revija je v ponos celotni občini, kjer je rasla in se dograjevala samo z domačimi idejami. Re- Upamo, da se je ob reviji še bolj utrdila misel, da z vija je pomembna tudi zato, ker se z njo vsako leto spo- njo praznujemo tudi praznik vseh pevcev in pevk v naši mnimo na veličino Primoža Trubarja, ki je prav gotovo občini, zato njena izvedba ne sme biti nikoli vprašljiva v naših občanih zapustil kar največje sledi. Najbolj se to odraža v sami Rašici, kjer iz vsake družine prihaja kak pevec. To ni nič nenavadnega, če vemo, da je bil tudi Primož Trubar pevec. Prav zato so bile mnoge revije naš ponos, še posebej ker smo na nakaterih lahko naenkrat predstavili kar več kot 200 pevcev domače občine Velike Lašče. To dejstvo nam govori, da je Trubarjeva zapuščina še kako velika. Ker občinski praznik že od leta 1996 poteka okrog obletnice Trubarjevega rojstva, Majda Kokošinek Voditeljica Tina Jaklič je tudi to revijo uspešno vodila. Gostujoči ŽPZ Brezovica z zborovodkinjo Sonjo Sojer. se s to revijo tudi obogati praznovanje občinskega praznika. V praksi je že več let, da začetek revije naznani Velikolaška vokalna skupina s Trubarjevo pesmijo: PUJ-TE, PUJTE, VSI LUDJE! Tako je bilo tudi letos. V nadaljevanju so se na letošnji reviji zvrstili naslednji pevski zbori: Velikolaška vokalna skupina pod vodstvom Martine Kovačič, otroški pevski zbor OS Primož Trubar z zborovodkinjo Majdo Kokošinek, Mladinski pevski zbor Ponikve pod vodstvom Janeza Gačnika, moški pevski zbor Vokal iz Grosupljega, ki ga vodi Primož Cedilnik, ŽPZ KUD Brezovica pod vodstvom Sonje Sojer, mladinski pevski zbor OS Primož Trubar z zborovodkinjo Majdo Kokošinek in mešani pevski zbor župnije Velike Lašče pod vodstvom Ladke Deterding. Vsak zbor se je predstavil s tremi pesmimi, na tej reviji pa smo tudi izvedeli, da Majde Kokošinek ne bomo več videvali na naših revijah. Predsednikova zahvala voditeljici in izročitev skromnega darila, ki ga izroča Anja Pirman. tudi v prihodnje. Zahvaljujmo se pokrovitelju prireditve, Občini Velike Lašče in sponzorju Akustiki Pirman. Zahvala gre tudi vsem, ki ste kakorkoli pomagali obogatiti to tradicionalno revijo, še posebej voditeljici Tini Jaklič in mladim pomočnikom: Anji Pirman, Aniti Petrič, Tjaši Janežič, Maji Železnikar, Simonu Petrič, Andražu, Anžetu in Srečku Hedžetu. Hvala tudi vedno pripravljeni vsestransko pomagati, podpredsednici KUD-a Marij Kogoj, Brigiti Železnikar in tajniku Davidu Centi. KUD MARIJ KOGOJ predsednik; FRANCI PEČNIK Foto: Mateja Zal ar TURJAŠKI DNEVI 2009 Turjaški dnevi so že tradicionalna prireditev na turjaškem koncu občine Velike Lašče. Vsako leto jih pripravljajo lokalna društva, v letošnjem letu pa se jim je prvič priključil tudi Javni zavod Trubarjevi kraji. Da bi privabili čim več obiskovalcev tako domačih kot tudi od drugod, smo za uvod pripravili novinarsko konferenco s predstavitvijo programa Turjaških dni in novih turističnih programov, ki jih že oziroma jih bomo pričeli izvajati na gradu in v okolici. Eden od ciljev javnega zavoda je tudi širše povezovanje kulturno turistične ponudbe v sosednjih občinah in ustvarjanje turističnih destinacij. Kot rezultat povezovanja s sosednjo Občino Grosuplje je nastal enodnevni turistični program za individualne goste Po utrdbah 16. stoletja, ki smo ga s skupnimi močmi pripravili v javnemu zavodu, zavodu Parnas in TIC-u Grosuplje. Zajema utrdbe 16. stoletja v obeh občinah (grad Turjak, sv. Ahac, tabor Cerovo) ter ostale kulturne in naravne znamenitosti. Program je s strani sosednje občine predstavila predstavnica TlC-a Grosuplje Marinka Skok, z naše pa Metka Starič. Takoj po novinarski konferenci so lahko obiskovalci prisluhnili predavanju Po Sledovih Andreja Turjaškega avtorice Barbare Znidaršič, prof. zgodovine. Nastalo je v povezavi s potujočo zgodovinsko razstavo, ki so jo v letošnjem letu pripravili v zavodu Parnas, sofinancira pa jo Ministrstvo za kulturo RS. Ob njej so bile postavljene na ogled makete gradov, ki so jih izdelali otroci iz vrtca Sončni žarek, enota Turjak, pod vodstvom mentoric Irene Hren in Vesne Indihar (Več o razstavi in celotnem projektu ste si lahko prebrali že v prejšnji številki Troble.) Ob 20. uri je v grajskem stolpu sledilo še odprtje razstave akademske slikarke Marije Prelog Rastlinje v cvetju. Marija Prelog se je v velikolaški deželi že predstavila s samostojno razstavo Ptice (Trubarjeva domačija na Rašici, 2005). Na skupinski razstavi Obrazi Primoža Trubarja (Grad Turjak, 2008) je kranjsko lilijo, prvič opisano v 16. stoletju, edinstveno povezala s Trubarjem in tako prepletla kulturno dediščino z naravo. Ta preplet smo poskušali ohraniti tudi z umestitvijo zgoraj omenjene razstave v grad Turjak. Kranjska lilija, turška lilija - imeni, ki asociirata na deželo Kranjsko, na turške vpade, lahko tudi na kranjsko plemstvo. Grad Turjak je bil eden najpomembnejših gradov na nekdanjem Kranjskem. Njegovi lastniki, turjaški gospodje Auerspergi, so pomembno vplivali na zgodovino naših krajev. Njihova največja moč je sovpadala s časom reformacije in s časom turških vojn v 16. stoletju. Neustrašna borca v bojih proti Turkom sta bila predvsem deželni glavar Herbert Turjaški, ki je bil obglavljen v bitki pri Budačkem leta 1575, in Andrej Turjaški, poveljnik zmagovite vojske v bitki pri Sisku leta 1593. Naravna in kulturna dediščina sta torej vedno neločljivo povezani. Metka Starič, umetnica Marija Prelog in Barbara Pečnik Odprtje razstave je vodila B. Pečnik, za glasbene užitke pa je v eni izmed grajskih lin poskrbela Pavla Lušin na kitari. Obiskovalci so se lahko na koncu okrepčali s hladno limonado z medom, domačim vinom, sadnim kruhom, grozdjem in sirom. Turjačani so že od nekdaj glasno praznovali zmago Andreja Turjaškega v bitki pri Sisku, 22. junija 1593. Prireditve v petek, 26. junija, in v soboto, 27. junija, so bile tako popolnoma v rokah Turjačanov oziroma turjaških društev. V petek je od 15. ure v organizaciji KUD-a Marij Kogoj Turjak potekalo TURISTIČNO IN KULTURNO DRUŽENJE »POD TURJAŠKIMI LIPAMI«, kjer so bile na ogled dobrote in izdelki viteških in današnjih dni, spored so poživili domači recitator-ji in glasbeniki. Ob 18. uri je sledilo TEKMOVANJE HARMONIKARJEV s Turjaka in okolice. V soboto, 27. junija, pa je Turistično društvo Turjak pripravilo tradicionalni pohod po Turjaški turistični poti (Turjak-Sv. Ahac-Gradež-Turjak), ki se je zaključil z veliko vrtno veselico pred turjaškim gasilskim domom. viteški dan na gradu turjak ali Sejem bil je živ Glavna prireditev ob zaključku celotedenskih prireditev pod skupnim naslovom Turjaški dnevi 2009 se je zgodila v nedeljo, 28. junija, na turjaškem gradu. Prireditev sledi tradiciji, ki so jo začeli turjaški grofje v spomin veličastni zmagi nad turško vojsko v bitki pri Sisku, kjer je eno glavnih vlog na strani braniteljev slovenskega in hrvaškega ozemlja odigral takratni poveljnik vojne krajine Andrej Turjaški s svojimi enotami. Tako se je uvod v nedeljsko dogajanje odvil na Gori nad Malim Ločnikom, kjer je bila v cerkvici sv. Ahaca slavnostna maša v spomin na omenjeno zmago nad Turki in po maši v stolpu pri cerkvi otvoritev razstave Po sledovih Andreja Turjaškega avtorice Barbare Znidaršič in zavoda Parnas. Vrvež na stojnicah Ob i i. uri so prvi obiskovalci že prišli na glavno prizorišče, kjer jih je pred gradom pričakala sodobna Velikolaška tržnica in mojster Janez s svojo Gutenbergovo tiskarno in prodajalno srednjeveških modnih dodatkov. Skozi grajska vrata pa so obiskovalci vstopili v vrvež srednjeveškega semnja. Najprej jim je nosnice podražil vonj zelišč, ki pozdravijo vse tegobe in bolezni tega sveta ter še kakšno povrhu (»Najprej zdravje,« je bil komentar ene od obiskovalk.) Lončarka Katarina Duščak Potem je bilo za vsakega nekaj. Srednjeveški kovač je s svojim delom ustvarjal prijeten hrup, pletar pa je v tišini ple-tel pletarske izdelke. Lončarka Katarina Duščak je s svojo prisrčnostjo in spretnostjo privabljala občudujočo pozornost. Stari in mladi so se lahko udeležili knjigoveške delavnice in gledali čez ramo grajskega pisarja. Na osrednjem prizorišču na zgornjem koncu dvorišča sta imela svoje domovanje Rokodelska družina Grčar in Lokostrelski klub Turjak. Tu so se gostje seznanili s starim orožjem, oblačili in se pomerili v streljanju z lokom. Najbolj zagnani so se lahko udeležili kvalifikacij za lokostrelsko tekmovanje. Če je komu postalo vroče, se je lahko zatekel v vinsko klet, ki je bila ta dan vredna svojega imena. Za vsesplošno prijetno vzdušje pa je skrbela glasbena skupina iz Zagorja ob Savi Gallenberg Vaganti. Komur pa se je zahotelo nekoliko umakniti iz tega šundra, ga je zunaj gradu hitro privabil vonj po golažu in ostalih divjačinskih dobrotah, ki so jih pripravljali člani Lovske družine Turjak v bližnjem Lovskem domu. Osrednji kulturni program je začel Nonet Vitra iz Ribnice s koncertom Trubarjevih in Gallusovih pesmi v Dalmatinovi kapeli. V. nadaljevanju sta Viteško-dvorni red Andreja Turjaškega in Viteški red Seinsenberensis Tumultus - TD Suha krajina predstavila srednjeveške in renesančne plese v Viteški dvorani. Kulturno društvo Svoboda Brestanica, Margareta Marjetic - »Pr^mojškr« pa je iz probe obleke za grajsko gospo pripravilo pravo malo gledališko predstavo. Da so se obiskovalci znašli med obilico dogodkov, jih je z napovedmi in duhovitimi komentarji usmerjal grajski vodja protokola Jože, kateremu je z bobnanjem pomagal grajski glasnik Rok. Proti koncu so se v tekmi pomerili še novopečeni lokostrel-ci, ki so se jim na koncu pridružili izven konkurence še razposajeni menihi. V velikem finalu pa je imel glavno vlogo Karantanski Viteški red Okrogla miza in KUD Klati vitez (Janez Kvaternik - vitez Janez Kamniški). Vsi prisotni so lahko uživali ob razburljivem mečevanju, ki je na trenutke dajalo videz pravega boja na vse ali nič. Po koncu prireditve so se žejni še ustavili pri lovcih in tisti, ki so se zelo težko poslovili, imajo še danes moker jezik in željo, da se naslednje leto vrnejo. Andrej Perhaj Viteški dan na gradu Turjak je letos prvič potekal v organizaciji Javnega zavoda Trubarjevi kraji in Rokodelske družine Grčar. Predstavila so se različna slovenska društva: Srednjeveški popotniki (Tomaž Tekavec) - srednjeveška kovačija s prikazom tradicionalnega kovanja manjših srednjeveških izdelkov Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče - stojnica s knjigoveško delavnico Grajski pisar Stane Osolnik iz Kamnika Rokodelska družina Grčar - lokostrelska delavnica (orožje, oblačila, življenje v srednjem veku) Karantanski Viteški red Okrogla miza in KUD Klati vitez (Janez Kvaternik - vitez Janez Kamniški) - mečevanje, vojaški del poznega srednjega veka in zgodnje renesanse, srednjeveški turnir, plesi Lokostrelski klub Turjak: izvajanje lokostrelske šole (delavnice), postavitev stojnice in prodaja lokostrelske opreme, predstavitev lokostrelstva na prireditvenem prostoru Društvo Viteško-dvorni red Andreja Turjaškega Kulturno društvo Svoboda Brestanica, Margareta Marjetic Menih trapist z rajhenburškega gradu TD Suha krajina, Žužemberk (Vlado Kostevc) - Viteški red Seinsenberensis Tumultus - srednjeveški in renesančni plesi, manjši boj dveh vitezov Grajski slikar Drago Petrovič Tekmovanje v lokostrelstvu Sodelovali so »srednjeveški« stojničarji: Rokodelska družina Grčar Cirila in Janez Golob - prikaz rezbarstva, leseni izdelki (poročne žlice) Sonja Jenko - kovinski in glineni izdelki Marjan Petač - krznar, strojarstvo (naravna predelava; pergament) Anica in Florjan Kastelic- pletarstvo Mojca Kavčič - unikatno pletenje, šiviljstvo OtilijaGrad Barle-zelišča Vikica Kalan - zelišča Lončarstvo Boje Starinar Metod Starman, Ovčakova, Ljubljana Lončarka Katarina Duščak Manjkala pa tudi ni Velikolaška tržnica. V kulturnem programu so sodelovali Nonet Vitra, glasbena skupina iz Zagorja ob Savi Gallenberg Vaganti, Društvo Viteško-dvorni red Andreja Turjaškega, in Viteški red Seinsenberensis Tumultus - TD Suha krajina s predstavitvijo srednjeveških in renesančnih plesov v Viteški dvorani. Program je povezoval grajski vodja protokola (Jože Starič) s pomočjo grajskega glasnika (Rok Kokošinek). Lovska družina Turjak, Družina Kostevc iz Drašičev in gostilna pri Murnu so poskrbeli za jedačo in pijačo. Seveda brez njihove pomoči ter ob finančni pomoči Občine Velike Lašče nikakor ne bi šlo. Zato se ob tej priložnosti vsem še enkrat lepo zahvaljujemo. Javni zavod Trubarjevi kraji KUD Primož Trubar Velike Lašče, Baletna sekcija, obvešča mlade članice, da je začetek baletnega leta v sredo, 1 6. septembra 2009 ob 16.30 za prvo skupino in isti dan ob 17.15 za drugo skupino. Vpis je tudi še mogoč. Za informacije pokličite baletno učiteljico Sašo Stadler na 041 605 937. velikolaški poletni festival 2009 poletje na gradu Turjak Že v preteklosti so gradovi v poletnem času oživeli. Grajska družina se je z mesta preselila na deželo. Sprejemali so goste, prirejali plese in viteške igre, poslušali trubadurje. Julijske in avgustovske nedelje smo zato želeli popestriti in za obiskovalce poleg klasičnih ogledov pripravili zanimive delavnice. Grajski pisar Stane Osolnik V knjigoveznici zavoda Parnas se je spet izdelovalo miniaturne knjižice ali pa se podalo na raziskovanje gradu z grajskim duhcem. Plesnih korakov in viteških veščin se je dalo naučiti pri Rokodelski družini Grčar. Pridružila sta se nam tudi grajski pisar Stane Osolnik in lončarka Katarina Duščak. Zaključni koncert Velikolaškega poletnega festivala in Festivala Seviqc Brežice v izvedbi Suzane Ograjenšek (sopran) in kvarteta The Fitzwilliam String Quartet je bila le še pika na i. Barbara Pečnik, Javni zavod Trubarjevi kraji Foto: Tomaž Dolenc Tretje leto Velikolaškega poletnega festivala Občine Velike Lašče je prineslo veliko dobre glasbe za različne glasbene okuse. Začelo se je v Viteški dvorani na gradu Turjak v soboto, 4. julija, s koncertom klasične glasbe Škotska in angleška pesem. Pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja sta ob letošnji petnajsti obletnici dueta Claripiano skupaj z gostjo, sopranistko Janet Cromartie s Škotske, izvedla najlepše škotske ljudske pesmi za glas in klavir ter izbor slikovitih skladb britanskih avtorjev Geralda Finzija, VVilme Paterson, Edvarda Elgarja in VVilliama Hurlstona za klarinet in klavir. Koncert je povezoval skladatelj Ivo Petric. Umetniki sodelujejo od leta 2001, po uspešnih koncertih na Škotskem pa so v tej zasedbi prvič zaigrali slovenskemu občinstvu. Tatjana Kaučič, in Dušan Sodja s svdjo gostjo sopranistko janet Cromartie s Škotske V avgustu nam je najprej v Kulturnem domu v Robu zaigral Tamburaški orkester Sodražica. Za poletno vzdušje so tamburaši poskrbeli z izborom slovenskih narodnih in dalmatinskih pesmi. Tam, kjer se je vel i kolaški poletni festival začel, pa se je tudi zaključil - na gradu Turjak z nepozabnim večerom klasične glasbe Minljive sence radosti: Haydnove pesmi s strunami. Suzana Ograjenšek in kvartet Fitzwilliam String Quartet (Lucy Russell: violina, Jonathan Sparey: violina, Alan George: viola, Heather Tuach: violončelo) sta Haydnovo raznolikost počastila v programu z angleškimi kanconetami, nemškimi pesmimi, italijanskimi arijami in godalnimi kvarteti. Že tretje leto je bil to hkrati zaključni koncert Festivala SEVIQC BREŽICE, pomembnega evropskega festivala stare glasbe, ki ga pripravlja zavod ARS RAMOVŠ. Barbara Pečnik, Javni zavod Trubarjevi kraji VABILO Dragi otroci, spoštovani starši! Vabimo vas na pravljične urice v angleščini, ki bodo potekale v Knjižnici Velike Lašče vsako zadnjo sredo v mesecu. Prva, z naslovom Dirty Bertie, bo v sredo, 30. septembra, ob 17. uri. Javni zavod Trubarjevi kraji organizira TEČAJ RISANJA IN SLIKANJA NA TRUBARJEVI DOMAČIJI mentor: Drago Petrovič, dipl. slikar termin: zimski semester: oktober - začetek zimskih počitnic pomladanski semester: konec zimskih počitnic - maj torek ali sreda (ali po dogovoru) ob 18. uri, 3 šolske ure ciljna skupina: ljubitelji slikarstva vseh starosti (primerno tudi za pripravo na sprejemne izpite umetniških šol) cena: 200 EUR (100 ob vpisu, 100 kasneje po dogovoru) prijave in dodatne informacije: do 1. oktobra 2009 JZ Trubarjevi kraj i: 788 10 06, info@trubarjevi-kraji.si Opomba: ob vpisu naj tečajniki prinesejo nekaj svojih izdelkov zaradi prilagoditve programa posameznikom. JESENSKA VELIKOLAŠKA TRŽNICA Jesen je čas, ko pobiramo pridelke in pripravljamo ozimnico. Polni pa se tudi naša tržnica. Zato spet vabljeni na trg pred Levstikov dom v Velike Lašče od 8. do 12. ure v soboto, 19. septembra, in v soboto, 3. oktobra, ko bo potekal tudi BUČNO-MARMELADNI DAN v organizaciji DPŽ Velike Lašče. Velikolaška tržnica bo prav tako gostovala na PRAZNIKU SUHEGA SADJA NA GRADEŽU v nedeljo, 20. septembra, v organizaciji Društva za ohranjanje dediščine. Vabljeni tako ponudniki kot obiskovalci! Občina Velike Lašče in Javni zavod Trubarjevi kraji Povabilo K sodelovanju vabimo dekleta (dijakinje in študentke), ki bi želela opravljati delo hostese pri poročnih obredih na gradu Turjak. Delo se opravlja ob sobotah od aprila do konca oktobra, za posamezne prireditve pa tudi med letom. Informacije in prijave na telefonski številki 01/788 10 06. Javni zavod Trubarjevi kraji V Temkovi žagi na Trubarjevi domačiji urejamo pečnico. Zato potrebujemo različna stara orodja, kot npr. cepin, pilo, klešče, zagozde ipd. Če vam kaj takega dela napoto na kakšnem podstrešju skednju ali lopi, smo mi pravi naslov, da se tega znebite. Za vse dodatne informacije pokličite na telefonsko številko 01/788 10 06. Javni zavod Trubarjevi kraji OBVESTILO Zaradi nekaterih nekorektnih informacij, ki se pojavljajo med občani Občine Velike Lašče, vas obveščamo, da Javni zavod Trubarjevi kraji redno zaposluje samo kustosinjo Barbaro Pečnik za polni delovni čas ter vodnika - pedagoga Andreja Perhaja za 5-urni delovni čas. Oskrbnik gradu Turjak Eugen Šerbec ter direktor Matjaž Gruden opravljata svoje zadolžitve honorarno in prejemata po sklepu sveta zavoda 200 EUR neto mesečno. Vse ostale aktivnosti zavoda opravljajo zunanji pogodbeni izvajalci. JAVNI ZAVOD TRUBARJEVI KRAJI TROBLA 4/2009_18 Orientalska mrzlica v Velikih Laščah Junija letos se je končala že druga sezona orientalskega plesa v Velikih Laščah. Tečaj je letos potekal pod vodstvom Hal i me (Mateja Mikulan) in Anishe (Tina Jaklič). Plesale so tako malo starejše Laščanke kot malo mlajše in tudi najmlajše. Vsa dekleta so konec letošnje sezone zaplesala na končni produkciji SD Lotosov cvet, v okviru katerega je tečaj letos potekal, 20. junija v Krškem ter 21. junija v Ljubljani. Nekaj deklet iz Velikih Lašč je imelo tudi svojo skupino Na-war, ki se je širšemu občinstvu predstavila na več predstavah in prireditvah, med drugim na Dnevu sonca na Trubarjevi domačiji ter na ponovitvi orientalske plesne predstave Dunyana v Velikih Laščah. Orientalska mrzlica se bo nadaljevala tudi v sezoni 2009/10 v oktobru z začetnim tečajem za odrasle, pod vodstvom Ha-lime, v katerem se bomo spoznali z osnovami orientalskega plesa in malo kasneje z Raqs Sharqijem s tančico ter s tečajem za otroke, pod vodstvom Anishe, ki bo zmes jazz baleta, show dancea, orientalskih gibov ter lahkotne orientalske glasbe. Vse natančne informacije s tečaji bodo objavljene nakna- Kontakti: Mateja (Halima) - halima.mm@gmail.com, 040 464 896 Tina (Anisha) - anisha.sdlc@gmail.com, 041 951 467 Veselimo se nove sezone z vami Halima in Anisha m ■ J-— —^--^dr-, JAVNI ZAVOD TRUBARJEVI KRAJI V četrtek, 1. oktobra, ob 19. uri vas vabimo na Trubarjevo domačijo na Rašici na 4. TRUBARJEV ČETRTEK. Gostili bomo etnologinjo ALENKO ČERNELIČ KROŠELJ. Vabljeni! VABILO na odprtje razstave likovnih del POLONE KRESAL BIZAJ, ki bo v sredo, 7. oktobra ob 19.00 na Trubarjevi domačiji na Rašici. Za Košarkarskim klubom Velike Lašče je prva uspešna sezona Košarka je že dolgo časa eden najbolj priljubljenih športov v naših krajih, kar je vedno dokazovala dobro obiskana rekreacija še v stari in tudi sedaj v novi športni dvorani v Velikih Laščah. Ideja, da bi naredili korak naprej od večerne rekreacije in košarko v Velikih Laščah dvignili na višjo raven, je bila prisotna že dalj časa. S tem namenom je bil pred več kot enim letom, junija 2008, ustanovljen Košarkarski klub Velike Lašče. Na prvi seji smo vsi prisotni soglasno sprejeli odločitev, da se preizkusimo v 3. Slovenski košarkarski ligi, kar je za našo občino gotovo zgodovinski dogodek, saj smo postali prva športna ekipa, ki kraj in občino Velike Lašče zastopa v članski konkurenci na državnem nivoju. Obramba je bila vedno trdna, Na nekaterih tekmah je z nasveti letos bomo izboljšali tudi napad pomagal Slavko Duščak Kako naprej? Morda je na koncu sezone začetna zagnanost res nekoliko pojenjala, kar je bilo najbolj vidno na tekmah za turnir Fenomenov, vendar se Košarkarski klub Velike Lašče že resno pripravlja na naslednjo sezono. Konec avgusta je bil opravljen žreb 3. SKL, ki nas je tokrat uvrstil v skupino Center. Prva tekma bo že čez mesec dni, 17. oktobra, na domačem igrišču v Velikih Laščah. Se prej, 20. septembra, pa se bomo v 2. krogu pokal SPAR pomerili z zmagovalcem dvoboja Idrija 2000 : Nova Gorica. Ker je igranje v 3. SKL tudi finančno kar precejšen zalogaj, želimo k aktivnemu sodelovanju povabiti morebitne sponzorje in donatorje, seveda pa se moramo zahvaliti tudi vsem, ki so nam igranje omogočili v minuli sezoni, predvsem občini Velike Lašče. Med drugimi aktivnostmi, ki jih bomo organizirali v KK Velike Lašče, bosta letos v jeseni še občinski in medobčinski turnir v košarki 3 : 3. Poleg tega vabimo tudi vse zainteresirane ljubitelje košarke, da se pridružijo ekipi na treningih in zaigrajo v 3. Slovenski košarkarski ligi. Sezona je bila dolga in naporna Pravzaprav se cel obstoj KK Velike Lašče vrti okrog nastopanja v 3. SKL, kar je razumljivo, saj smo športniki in si želimo tekmovanj. Težko pričakovano prvo tekmo smo odigrali 18. oktobra, kjer pa so nam nasprotniki iz Kopra hitro pokazali, da moramo za uspešno kosanje z najboljšimi ekipami v 3. ligi še precej po-trenirati. Zgodovinsko prvo tekmo, ki se je končala z 39 : 97 za goste, je z metom prve žoge otvoril župan Občine Velike Lašče Anton Zakrajšek. Na tej in vseh naslednjih domačih tekmah nas je presenetil (in razveselil) lep obisk naših navijačev, saj si je devet domačih tekem v povprečju ogledalo okoli 70 gledalcev, kar je približno toliko, kot jih tekme obiskuje v Portorožu in Logatcu, ki sta nekajkrat večja od Velikih Lašč. Sezona ni bila uspešna samo organizacijsko, temveč tudi tekmovalno, saj smo ob 13 porazih dosegli tudi 5 zmag in zasedli končno 7. mesto v 3. SKL Zahod, kar je vsekakor več kot smo nekateri pričakovali. Dvig forme in boljše rezultate je bilo opaziti predvsem v drugi polovici sezone, za kar ima gotovo največ zaslug Slavko Duščak, še vedno aktivni odlični košarkar, ki nas je na treningih učil trikov in akcij najboljših igralcev in nas zanesljivo vodil na nekaterih tekmah. Za nastopanje v 3. SKL smo trenirali dva- ali trikrat tedensko, kdor pa se je udeleževal tudi priljubljene rekreacije, je bil v telovadnici tudi do petkrat na teden. Klub je odigral še nekaj prijateljskih tekem z ekipami iz naše bližnje okolice (Kočevje, Bloke, Ivančna Gorica), kar je lep primer dobrih medsosedskih odnosov. Po končani ligi smo se prijavili še na tradicionalni turnir Fenomenov, na katerem smo se prvič pomerili s klubom iz 2. Slovenske košarkarske lige (Pingvini Šmartno) in tesno izgubili. Na koncu smo zmagali na zadnji tekmi in prav tako kot v ligi osvojili 7. mesto. Na tekmi v Portorožu smo s košem v zadnji sekundi osvojili 7. mesto v 3. SKL Na mladih svet stoji Če je bilo lansko leto glavni projekt, da ustanovimo klub in začnemo igrati v 3. SKL, potem je letos pomemben cilj tudi razvoj košarke pri mladih. Ustanoviti nameravamo košarkarsko šolo in v njenem okvirju ponuditi možnost aktivnega igranja košarke pod taktirko Slavka Duščaka in Matjaža Lovšina. Cilj je navdušiti čim več mladih za ta priljubljen šport in z njihovo pomočjo velikolaškemu klubu zagotoviti svetlo prihodnost. Z našega vidika pa je najpomembnejše, da se v občini spet »nekaj dogaja« tudi na košarkarskem področju. Da smo na noge postavili klub, ki je sposoben enakovrednega igranja v 3. Slovenski košarkarski ligi, je bilo vloženega veliko truda in požrtvovalnosti, za kar se moramo še enkrat zahvaliti vsem posameznikom, ki so sodelovali pri ustanavljanju in vodenju kluba v minuli sezoni. Seveda pa se veselimo tudi že začetka nove in vas ob tej priložnosti v čim večjem številu vabimo na naše tekme. Andrej Lovšin _ ■ r_._A.__ Člani KK Velike Lašče na občnem zboru KICKBOXING EVENTS Drage občanke, spoštovani občani , pozdravljeni vsi ljubitelji športa! V prvi polovici letošnjega leta smo bili priča izjemnim uspehom našega kluba, še prej pa naj omenimo sledečo zadevo. Ob občinskem prazniku je član slovenske reprezentance in naš trener Edin LAtič prejel bronasti znak Olimpijskega komiteja Slovenije, ki sta ga v Velikih Laščah zastopala Miro Cerar in Aleš Šolar. Istočasno pa je Edin Latič prejel pohvalo župana Antona Zakrajška za izredne dosežke na področju športa in se želi še enkrat posebej zahvalit županu za to pohvalo, ki mu je daja nov zagon in motivacijo za nadaljnje delo v kickboxingu. Se naprej se bomo trudili, da bomo častno in s ponosom zastopali občino Velike Lašče ter državo Slovenijo. Končalo pa se je tudi državno prvenstvo v light contactu (LC) in semi contactu (SC), ter perspektivni ligi (PL), ki se ga je večina tekmovalcev udeležila prvič in zabeležila zgodovinski uspeh v občini, pa tudi v celotni Sloveniji, saj je KBK SPIRIT osvojil največje število medalj med klubi, prav tako pa ima največ aktualnih državnih prvakov. SKUPNI REZULTATI DRŽAVNEGA PRVENSTVA 2009 KBZS (kickboxing zveza Slovenije): LATIČ LARISA 3. mesto (deklice do 10 let) SC LATIČ IRIS 2. mesto (deklice nad 1 55 cm) SC GRUBAČ JOVANA 3. mesto (mladinke - 55 kg) LC in 1. mesto (članice - 60kg PL) LC DOBRAVEC NATAŠA 3. mesto (članice - 65 kg) LC MEGLEN LUKA 1. mesto (mladinci - 89 kg in - 94 kg) LC-državni prvak v dveh kategorijah in sprejet v KBZS reprezentanco. OBRSTAR ANDREJ 1. mesto (mladinci - 84 kg in - 79 kg) LC-državni prvak v dveh kategorijah in sprejet v KBZS reprezentanco. AHČIN URBAN 2. mesto (mladinci - 63 kg) LC ERČULJ BENJAMIN 1. mesto (člani - 75 kg PL) LC ŽAGAR ALEKSANDER 1. mesto (člani - 65 kg PL) LC MEGLEN ANDREJ 1. mesto (člani - 85 kg PL) LC LATIČ EDIN 1. mesto (člani + 94 kg ) LC - 6kratni državni prvak in reprezentant Vsi tekmovalci si zaslužijo iskrene čestitke, za svoje delo in izjemen trud, ki so ga vložili. S ponosom pa bomo spremljali uvrstitev naših dveh tekmovalcev v mladinski reprezentanci, kjer bosta naš klub zastopala Luka Meglen in Andrej Obrstar,, ki bosta prvič nastopila za barve naše države na evropskem mladinskem prvenstvu septembra v Puli. Za trenerja Eda Latiča pa sledi še finale državnega prvenstva v full contactu (FC), ki bo 5. septembra v Krškem, ter mednarodni turnir na Češkem. V oktobru, pa bo prav tako zastopal naše barve na svetovnem prvenstvu v Avstriji, ki bo v Beljaku, torej imajo navijači za evropsko in svetovno prvenstvo izredno priložnost za ogled tekem, ker so lokacije najbližje Sloveniji do sedaj. Vabljeni v čim večjem številu. Treningi kicboxa se bodo letos pričeli v oktobru, v septembru potekajo vpisi za začetne in nadaljevalne tečaje. Vse informacije dobite na gsm: 051 609 033 ali e-mail: edo.la-tic@gmail.com, vse o kickboxu pa lahko preberete na www, kickboxing-spirit.si. GOLDEN GLOVE 2009 Poletni tabor borilnih veščin na Kolpi (kraj Žaga, termin 13. 8. 2009-16. 8. 2009) Kickboxing klub Spirit iz Velikih Lašč je organiziral 1. tradicionalni tabor borilnih veščin, ki je zbral množico mladih in mladih po srcu ter nadobudnih ljubiteljev borilnih športov in njihovih simpatizerjev. Namen je bil druženje in izpopolnjevanje znanj borilnih veščin ter iskanje načina skupnega bivanja in preživetja v naravi ter krepitev moštvenega duha (ŠPIRITA). V štiridnevnem druženju, ki je potekalo v kraju Žaga na Kolpi v terminu med 13. in 16. avgustom, se je skupina blizu 20 udeležencev spoznala in izpopolnjevala v boksu, kickboxu ter tudi tako imenovanem MMA-ju (mixed martial arts) - mešanih borilnih veščinah. Poleg omenjenih kontaktnih borilnih športov si je ekipa krepila kondicijo še s tekom na bližnji grad Kostel. Ker so bili udeleženci različnih starosti in predznanj, so bili treningi in sparin-gi prilagojeni vsakemu udeležencu posebej. Udeleženci s(m)o spali v šotorih, ki so jih prvi dan sami postavili. Svoje (ne)sposobnosti pri omenjenem opravilu s(m)o najbolje opazili naslednje jutro, ko s(m)o se zbudili v premočenih Šotorih. Z malce dobre volje, smo nastale nepravilnosti odpravili in popolno druženje in športno udejstvovanje ter treniranje se je nadaljevalo. Vadba je potekala pod vodstvom priznanega in zelo uspešnega tekmovalca - trenerja g. Edina Latiča, ki je vodil vse treninge in sparinge. Dobro voljo so udeleženci nabirali še s pripravo mesnih in zelenjavnih jedi na žaru in kopanju v bližnji in vedno sveži Kolpi ter treznem in glasbeno podprtem in s kresom osvetljenem nočnem življenju. Da je šlo za resno zadevo, priča tudi dejstvo, da je pripadnost klubu in predvsem naši lepi domovini krasila visoko povzdignje-na slovenska zastava, ki je že večkrat spodbujala naše tekmovalce ob največjih uspehih tako doma kot tudi v tujini. Lahko rečemo, daje kamp v popolnosti uspel, o čemer pričajo mnoge izjave veselih in prijetno utrujenih udeležencev. Do prihodnjega (poletnega) tabora lep pozdrav našim bralcem ter vabilo vsem, da se nam pridružijo pri tem projektu tudi naslednje leto. Sanja Latič, Pero Car NINIA GOLAŽ uspešen začetek v jesenskem delu v nadaljevanju ribniške lige premagali sodraščane V ponedeljek, 31. septembra, je bila prva tekma v jesenskem delu ribniške lige na domačem igrišču ob osnovni šoli tudi za malonogometno ekipo MINA CAFE. Nadaljujejo se dobri rezultati in zmagovalna miselnost ekipe iz spomladanskega dela. Zmaga skozi tekmo ni bila pod vprašajem. Domača ekipa je celotno tekmo kontrolirala rezultat. Z zmago so utrdili mesto pod vrhom. Neatraktivna igra je bila posledica težkih nog, saj je večina ekipe sestavni del velikolaškega predstavnika v drugi slovenski futsal ligi, ki je sredi kondicijskih priprav pod vodstvom Dušana Novaka, ki vodi ekipo KMN Velike Lašče v 2. SFI. Sam si je tekmo tudi ogledal in poprosil sem ga, da mi je odgovoril na nekaj vprašanj povezanih s futsalom v naši občini. Sredi poletja si se odločil za vodenje velikolaške ekipe v 2.SFI kako to? Že nekaj let živim z družino v sosednji občini. Vi Laščah imam nekaj družinskih Članice Vadbe za prebujanje ustvarjalnih energij smo zaključile letošnjo sezono in veselimo se, da bomo nadaljevale z vadbo v drugi polovici septembra 2009. Družile se bomo vse do junija 2010. V veliki meri smo zadovoljne s seboj, saj smo skoraj redno obiskovale vadbo ob ponedeljkih. Včasih smo spustile tudi katero od svojih dejavnosti, da smo se vadbe udeležile in prejele pozitivne zdravilne nasvete in energije. Spoznale in utrdile smo vaje, ki nam povrnejo moč in nam dajo energijo. Spomnile se bomo nekaterih vaj tudi med počitnicami ampak z nekaterimi pa se bomo spopadale ponovno v jesenskem času. Predvsem energijske vaje so tiste, ki jih želimo še utrjevati. Seveda želimo več znanja o masažah in akupresurnih točkah. Uporabile bomo naučeno tehniko masaž in točk in prav poletno vreme in razpoloženje nam bo še v veliko pomoč. Saj bomo imele več časa, da se bomo v poletnih dneh razvajale in nabirale moči ter skrbele za vitalnost in sproščenost v domačem okolju in tudi prijateljev. Ko so me letos nagovarjali naj prevzamem vodenje ekipe v 2. SFI, nisem bil takoj pripravljen, saj sem že 10 let izven krogov slovenskega futsala. Po premisleku in pogovoru s predsednikom kluba ter dogovoru glede sestave ekipe, ciljev in drugega, sem sprejel izziv. S pripravami ste začeli sredi avgusta, kako gledaš na igralce, med katerimi se večina prvič srečuje s tovrstnim načinom dela? Fantje so zagnani in lepo delajo na treningu. Vsi so amaterji in veliki ljubitelji malonogometne igre. Večina jih igra zgolj na asfaltu, v takoimenovanih divjih ligah. Igra na parketu je drugačna in bolj zahtevna. Pričakujem, da jih bom do prvega kola dodobra spoznal in jim dal igralske naloge, ki jih bodo zmogli. Celo življenje se učimo in pri njih ni nič drugače. na dopustu. S pozornostjo, da bomo čim bolj sproščeni, bomo poskrbele, da se dodobra oddahnemo od vsakodnevnega vrveža in stresov. V družinskem krogu in z našimi prijatelji in znanci bomo z veseljem počitnikovali tako doma, kot kjer koli že bomo. Razdelile bomo mir in veselje, ki smo ga ustvarjale in utrjevale na vadbi. Zadeva deluje in tako je tudi prav. Povezale smo se v kar lepo družino in ker naš krog ni zaključen smo prav vesele, da se nam pridruži vsak. Mogoče je čas, da začnemo delati za svoj notranji mir in pozornost, da smo v ravnovesju in zdravi. Zato tudi ustvarjalni, saj le na tak način koristimo sebi in okolici. To so nekako zaključne besede naše skupine ob zaključku v juniju in vse ugotavljamo, da se veselimo, saj bomo skupaj tudi ob peti obletnici na istem mestu in ob istem času in bo prav veselo ter praznično. To pa seveda brez nas, udeleženk, ne bo uspelo^ Za dokaz prilagamo skupinsko sliko. Zal vse članice niso prisotne, zato jih ni na sliki, so pa v mislih z nami. Podobno kot danes si že nakajkrat prisostvoval pri njihovi igri na asfaltu? Ja, ekipa Mina cafe je okostje velikolaškega drugoligaša. Imamo še igralce iz dobrepoljske doline in Sodražice, ki igrajo v svojih ekipah. Za dobro pripravo drugoligaša moram dobiti čim več informacij. Obisk takšne tekeme je najboljši način, da spoznam zmožnosti posameznika. Kaj lahko rečeš pred pričetkom 2. SFI? Glede na moje poznavanje slovenskega futsala si Velike Lašče zaslužijo drugoligaša. Športna dvorana bo dobila nadgradnjo, mladi igralci motivacijo, gledalci pa veliko lepih predstav. Želim si, da bi ne samo šporni navdušenci ampak vsi v širši regiji izkoristili priložnost ki se redko nudi v neposredni bližini. Prisotnost na tekmah državnega nivoja so res nekaj posebnega. Naj izkoristim priložnost in vse bralce Troble povabim na predstavitev ekipe domačega drugoligaša KMN Velike Lašče z revijalno tekmo med veteranskimi prvaki turnirja Kutije šibic 2008 z igralci: Sašom Udovič> Nenadom Protega, Mihadom Pejkovič, Džonijem Novakom in drugimi, ter domačimi drugoligaši v petek, 25. septembra, ob 19.00 v športni dvorani v Velikih Laščah. Dule hvala in veliko zadovoljstva v naši sredini. Zapisal in fotografiral: Mitja Pintarič V jeseni povabilo za vse, ki jih tak način vadbe zanima. Pripravile bomo nekaj novih fotografij, ki bodo nastale na vadbi ob peti obletnici, ko bo še posebej praznično. Torej veselo v poletje saj bo jesen še prehitro tu. Članice skupine vadbe za prebujanje ustvarjalnih energij: Cvetka, Mirjam, Svetlana, Marjana, Slavka, Darinka, Meta, Olga, Marija, Ana, Valentina in hči, Helena, Gordana, Natalija, Darja, Damijana, Polona, Helena, Marija, Irena, Ivanka, Marija, Metka, Tatjana, Petra, Mija in vaditeljica Tina Energija. Sprostitev. Poletje Nogometna šola šd NKVelike Lašče v sezoni 2009/2010 SD NK Velike Lašče vstopa v svojo šesto nogometno sezono od ustanovitve društva v letu 2003. Šola nogometa s trenerjema Nino Samsa in Srečkom Rajšlom bo organizirana podobno kot v preteklih letih. Trenutno poteka nogometna vadba na travnatem igrišču na Rašci ob torkih, sredah in četrtkih med 18.00 in 19.30. Konec septembra bomo na podlagi novih vpisov mladih nogometašev pripravili nove razporede vadbe. Upoštevali bomo število otrok in starostne skupine ter tudi razpored vadbe v Športni dvorani v Velikih Laščah. Letos bomo sodelovali na različnih tekmovanjih in turnirjih. Med pomembnejša tekmovanja nedvomno sodijo nogometne lige pod okriljem Mestne nogometne zveze Ljubljana. V omenjenih ligah sodelujemo z NK Kočevje, in sicer s samostojnimi ekipami ali s kombiniranimi ekipami igralcev obeh klubov. Starostne skupine, v katerih bomo tekmovali so naslednje: Cicibani skupina 2, U-8: tekmujemo samostojno, naši nasprotniki bodo: Kolpa, Bela krajina A in Krka; Cicibani skupina B, U-10: tekmujemo samostojno, naši nasprotniki bodo: Arne Tabor 69, Olimpija Ljubljana B, Vrhnika, Mengo B, Interblock B, Jezero Medvode, Brinje B, Svoboda Ljubljana in Bravo Publikum B; Mlajši dečki U-12, 2. liga: tekmujemo v kombinirani ekipi skupaj s Kočevjem; Starejši dečki U-14, 1. liga: tekmujemo v kombinirani ekipi skupaj s Kočevjem. Podrobnosti o naštetih tekmovanjih (rezultati, lestvice in razporedi tekem) lahko spremljate na internetnem naslovu MNZ Ljubljana http://91.1 85.200.42/mnzljforum/. Vse šolarje, ne glede na starost in spol, ki imate interes za vadbo nogometa, vabimo, da se nam pridružite. Za vsa dodatna vprašanja lahko pokličete na GSM 041 472 122 (Mitja). Nogometni pozdrav! Mitja Pintaričč Vsak četrtek med 18. in 22. uro lahko na šolskem igrišču v Velikih Laščah spremljate tekme jesenskega dela občinske lige v malem nogometu. Tekmovanje bo potekalo do sredine oktobra. Vabljeni! Organizator lige: ŠD NKVelike Lašče Vabilo na srečanje nogometašev Vabimo vas, da se nam v petek. 25. septembra, ob 19.00 pridružitev Športni dvorani v Velikih Laščah, kjer bomo prisostvovali predstavitvi igralcev domačega drugoligaša KMN Velike Lašče. Po predstavitvi igralcev bo revijalna tekma, ki se je bodo udeležile tudi legende slovenskega nogometa: Sašo Udovič, Džoni Novak in drugi. Vabljeni! Vstop prost! KMN Velike Lašče Mini šport vadba in novi programi za otroke V letošnjem letu v Velikih Laščah nadaljujemo z otroško športno vadbo, ki je namenjena predšolskim in šolskim otrokom do 4. razreda. V Mini športu izvajamo športno vadbo, ki temelji na učenju različnih zvrsti športa. Ne podpiramo tekmovalnega načina treninga, saj je naš osnovni cilj, da otroci vzljubijo šport in se na prijeten način spoznajo z različnimi športi. Naše vadbe so prijazne vadbe za otroke, kjer otroke vzgajamo s srcem, jih usmerjamo v osebnostni razvoj in uživanju v športnih aktivnostih. Vadba predšolskih otrok je prilagojena starosti in razvoju otrok, prav tako igrala in športni pripomočki. Z določenimi vajami in igricami otroci razvijajo osnovne motorične sposobnosti in se spoznavajo z vsemi oblikami športa. Šolska vadba je sestavljena iz elementarnih iger (igre za ogrevanje, umirjanje in sproščanje), gimnastičnih vaj in naravnih oblik gibanja (hoja, tek, lazenje, plazenje, skoki, plezanje, meti ...). Mini šport vadbe potekajo 1-2x na teden. V novem šolskem letu pa v Mini športu predstavljamo tudi nove programe in tečaje. Že konec leta bodo lahko otroci z nami odšli na tečaj smučanja ali deskanja na snegu, v spomladanskih mesecih nas čaka tečaj rolanja, kjer se otroci učijo rolerskih veščin, nabirajo kondicijo, se zabavajo in se učijo varnega rolanja. V poletnih mesecih pa smo pripravili Euro golf kamp s profesionalnim golf igralcem Matjažem Gojšičem. Na golf kamp se nam lahko pridružijo vsi otroci, ki se s to zanimivo in »staro« igro še niso spoznali in otroci, ki golf tudi trenirajo. Še ena zanimiva letošnja novost je tudi poletni tabor jadranja na deski in jadranja s padalom (windsurfing in kitesurfing). Poleg zabavnega in športno preživljanja počitnic ob morju, se otroci naučijo »surfarskih veščin«, hkrati pa se družijo s sovrstniki. Več o vadbah, terminih in programih najdete na www.mini-sport.si. TVD PARTIZAN vabi na skupinsko vodeno vadbo KINEZIOFlT! Namenjena je vsem, ki ste pretekla leta že obiskovali vadbo zdrava hrbtenica kot tudi začetnikom, ki želite ob pravilni izvedbi gibov izboljšati telesno držo, vzdržljivost, moč, gibljivost in se sprostiti. Ker poleg elementov aerobike vključuje tudi vaje po principih pilatesa, je namenjena tudi osebam s ponavljajočimi se bolečinami v hrbtenici in pri osteoporozi (preventivno). Vadba se bo predvidoma začela v drugi polovici septembra in bo potekala 2-krat tedensko v večernih urah. Za vse informacije in prijave pokličite na telefon: 031 339 703 (Anita) S kolesom na družinski izlet po Mišji dolini PO poti modrega bleščalca V začetku julija smo se odpravili na družinsko kolesarjenje po Mišji dolini. 14 kilometrov dolga krožna pot je primerna tudi za družine z manjšimi otroki. V sodelovanju s kolesarsko sekcijo TVD Partizan smo se s kolesi odpeljali s Karlovice proti Kaplanovemu, mimo Marinčkov, Gradišča in Dolščakov do Kneja ter mimo Stop nazaj do Karlovice. Prvi postanek smo naredili na domačiji Tasrednji maln (pri Zadnikovih) na Kaplanovem, kjer stoji najstarejši datiran kozolec na Slovenskem, na njem smo poiskali letnico - 1772. Pri Oblakovih v Stopah so poskrbeli, da smo privezali dušo, pokukali smo še v nahajališče mesojedih rastlin pod Logarji - dolgoli-stnih in okroglolistnih rosik ter mastnic, zaključili pa pri lokalu Janez na Karlovici. Poleg kolesarjev in Jureta v spremljevalnem vozilu so se našemu podvigu pridružili tudi člani moto sekcije KTŠD. Jože Vesel, ki je na svojega jeklenega konjička naložil Roka Borštnika s kamero, je vso pot spremljal našo karavano. Rok je posnetke nato spretno zmontiral in nastal je zanimiv film o kolesarjenju v Mišji dolini, ki si ga lahko ogledate na Parnasovi spletni strani. Prevoženo kolesarsko pot smo poimenovali pot modrega bleščalca - po kačjem pastirju, ki ga prepoznamo po njegovih izrazitih modrozelenih krilih. Vrisana bo tudi na novi zloženki o Mišji dolini (izide konec septembra v okviru projekta Mokrišče - izziv za podeželje pod okriljem MOP in Urada vlade za informiranje). Metka Stari č, Zavod Parnas vadba za prebujanje ustvarjalnih energij ob 5. obletnici vabimo k sodelovanju Vadbo, ki jo izvajamo že peto leto na Turjaku in Igu, smo tako poimenovali, ker je s svojimi vajami in sestavo primerna za ohranjanje zdravja, prinaša notranje ravnovesje in spodbuja k ustvarjalnosti vsakega posameznika. Primerna je tako za osebe v aktivni dobi kot tudi za starejše. Vadbo vodi Tina Sesek, vadi-teljica, terapevtka in zdravilka. Tino so življenjske situacije pripeljale do spoznanja, da z veseljem naredi kaj za sebe in svoje bližnje. Izobraževala se je na področju antropozofije, kitajske medicine, naučila seje kra-niosakralnih osteopatskih tehnik, klasične in tui-na masaže ter zdravljenja s pomočjo bioenergije. Pri svojem delu upošteva tudi navodila uradne medicine in fizioterapije. Izjemno rada se giba, saj se je že od malih nog ukvarjala z najrazličnejšimi športi, zdaj pa so ji še posebej blizu chi gong in ta i chi vaje. Vadba za prebujanje ustvarjalnih energij je sestavljena iz uvodnih vaj za ogrevanje in dihalnih vaj, v osrednjem delu vadbe so vaje usmerjene na celostno oživljanje notranjih telesnih struktur, revitalizacijo in tudi oblikovanje mišic. Ta sklop je intenzivnejši, a v smislu poglobljenega gibanja in ne toliko v številu ponovitev določenih vaj. V osrednjem delu se spoznamo še z različnimi zanimivimi vajami, kot so brokatne vaje ali vaje petih elementov. Najdaljšemu delu sledi kratka samomasaža (podplati, noge, glava ...) ter sproščanje z meditacijo za vpogled vase in rast notranjega zavedanja. Tako oblikovana vadba pomaga pri dvigu življenjske energije, skladnem delovanju notranjih organov, krepitvi mišic, sklepov, krvnega obtoka, dihanja in vpliva na usklajeno delovanje vseh delov človeka, tudi psihičnih, saj vpliva na dobro počutje. Vaditeljica Tina pripoveduje: »Dobro je, če se zavedamo, da pri svojih težavah, boleznih in napakah nismo poraženci. Uvidimo lahko, da moramo po drugih poteh do cilja, z večjo pozornostjo. Z drugimi oblikami svetlobe, ki jo nosimo v sebi. S pomočjo raznih tehnik sproščanja in meditacije pa še dodatno poskrbimo za ravnovesje in zdravje. Vedoželjnost in raziskovanje gibanja s pravilno uporabo delov lastnega telesa dvignejo zavedanje, da zdravje prihaja iz notranjosti in odpravlja vse blokade, ki smo jih vnesli hote ali nehote. Ugotovimo, kaj je tisto, kar je dobro in ločimo tisto, kar nas izčrpava in če smo predolgo v vseh teh situacijah, nam seveda naše telo pove, da je naše zdravje načeto. Vse možnosti pa so v nas samih. Ko rečemo, da mi to ne znamo ali ne zmoremo, je to pravi čas, da sežemo po nečem novem in se naučimo uporabljati nove načine in tehnike. Izpopolnimo, kar že znamo. S tistimi, ki izrazijo željo sodelujem tudi pri odpravljanju posledic zdravstvenih težav in pri vpeljavi novih načinov ali poti do zdravja. Pri tem pomaga delo na sebi: spoznavanje samega sebe, ozaveščanje o povezavah z drugimi, ugotavljanje in raziskovanje znanih (pogosto neustreznih) navad ter predrugačenje vedenja za ustreznejši (vitalnejši) način življenja. Aktivnemu posegu v izboljšanje lastnega življenja je namenjena Vadba za prebujanje ustvarjalnih energij. Organizirane skupine omogočajo pravo mero izmenjave mnenj in izkušenj ter skupno usmerjeno dejavnost k cilju: zdravju, ravnovesju in ustvarjalnosti.« Dodaja še: »Ne bodimo strogi do sebe. Dajmo možganom čas, da se navadijo na nove načine mišljenja, delovanja. Imejmo se radi in si dovolimo, da nekaj tudi ne naredimo popolno. Kadar pa smo dosegli nekaj, česar doslej še nismo, se pohvalimo in tudi nagradimo. Bodimo zmerni in na nobenem področju ne pretiravajmo - ne bodimo vedno le učitelji ali vedno samo poslušalci. Spomnimo se, da se imamo radi in to povejmo tudi našim bližnjim. Vse, Vaditeljica Tina Sešek (foto Gregor Grešak) kar doživljamo mi, doživljajo tudi naši bližnji in osebe okrog nas. Tudi živali imajo svoj svet zaznavanja. Bodimo naravni in storimo tisto, kar želimo, da bi v podobni situaciji naredili drugi za nas. Ob vstopu v peto leto vadbe sem vesela, da smo skupaj in da se bo naša pot nadaljevala. Zahvaljujem se tudi vsem, ki sooblikujete našo Vadbo s svojo dejavno udeležbo.« Vadba za razvijanje ustvarjalnih energij se je začela v oktobru 2004 v dvorani na Turjaku. Prvo leto smo pričeli z majhno skupino, a se je ta vsako leto povečala in po petih letih smo kot velika družina. Precej članic je v skupini že od samega začetka. Nekaj se nam jih je z leti še pridružilo in so ostale z nami, nekatere pa so našle svojo pot drugje. Vse, ki vadbo obiskujejo redno, pripovedujejo o dobrem vplivu vadbe na kondicijo, vitalnost, energetsko opremljenost in sproščenost: »V sebi smo prebudile samozaupanje, bolj se zavedamo delovanja svojega telesa in povezanosti tega delovanja z našim počutjem. Z vsakodnevnimi težavami se manj obremenjujemo, pazimo tudi na pravilno nošenje bremen.« Nekatere članice poročajo o tem, da so naučene tehnike z veseljem poizkusile tudi doma na svojih družinskih članih. Se posebej je dobrodošlo znanje masaže in sproščanja. Pravijo, da se veliko novega naučimo, hkrati pa se tudi spomnimo, kar smo se že učili, pa se je skozi hitenje vsakdanjika z leti porazgubilo. Vadba pa poleg ostalega prinaša tudi druženje, česar so članice vesele. Ostane povabilo, da se nam pridružite tudi vi. Vadimo ob ponedeljkih v dvorani na Turjaku, v prihodnji sezoni bomo začenjali že ob 19.00. Vadba se običajno prične v oktobru, a smo se odločili, da se letos srečamo malo prej. Tako za člane kot tiste, ki bi se radi prepričali, kako poteka naša vadba, organiziramo v ponedeljek, 21. in 28. septembra od 19.00 do 20.30 brezplačno predstavitveno Vadbo za prebujanje ustvarjalnih energij v dvorani na Turjaku. Vabljeni vsi, ki želite spoznati, se naučiti in obvladati več načinov za ohranitev zdravja. Se nadihati, prepotiti, zmasirati in sprostiti ter nasmehniti. Prinesite podlago in veliko brisačo ter nogavice, oblecite ohlapno oblačilo. Veselimo se srečanja z vami. Za več informacij: Tina Sešek, vaditeljica in terapevtka - 041 745 363, tina@zru.si. Zavod za razvijanje ustvarjalnosti Sport / Kmetijstvo 25 Trobla 4/2009 Nekaj novega - in-line hokej v velikolaški občini Že od otroških dni smo se podili za žogo, se poganjali na smučeh, pa vendar smo vedno iskali nove izzive. Iskali smo nekaj, kjer bi lahko izrazili svoj jaz. Skozi leta smo sodelovali v različnih športih, nastajala so nova športna društva ter klubi. Letos pa smo dobili uradno nov klub v in-line hokeju. Za začetek vam povem, da je to hokej, ki se igra na rolerjih, razen tega se pa od hokeja na ledu razlikuje tudi v pravilih. Dolga leta smo fantje iz okolice Turjaka igrali na igriščih, dvoriščih celo na parkiriščih. Letos pozimi, natančneje januarja, pa smo začeli trenirati na igrišču v Lukovici pri Domžalah. Pridružili so se nam še enako misleči fantje od drugod in že je nastala osnova kluba. S to ekipo smo se udeležili dveh turnirjev. Prvi podvig je bil 16. maja, ko smo se udeležili Yeti-jevega turnirja v Slovenskih Konjicah. Med težko konkurenco (bile so ekipe iz prve in elitne slovenske lige) smo osvojili odlično 6. mesto. Drugi podvig pa je bil zares pravi uspeh. Na turnirju v Dolenjskih Toplicah, ki je potekal 6. junija, pa smo pometli s konkurenco, premagali celo domačine, nato pa nam je spodrsnilo v finalu, tako da smo osvojili odlično 2. mesto! S tem dobrim rezultatom gremo po še boljše, zato smo sklenili, da se v jeseni prijavimo v državno In-line hokejsko ligo! Začeli smo zares, spremenili smo malce delovni kader ter pripeljali v naš klub trenerja z licenco. Treniramo še vedno na igrišču v Lukovici, toda upamo da bomo v bližnji prihodnosti, lahko igrali in trenirali na domačem igrišču, saj bo spomladi leta 2010 zaživela tudi In-line hokejska šola. Klub smo uradno postali 18. avgusta, z imenom HK Trojanci (po našem sponzorju, ki pa potrebuje družbo), ta mesec smo se tudi prijavili v 2. Slovensko ligo, vendar pa smo bili sprejeti v 1., saj je v drugi primanjkovalo ekip. Vse informacije dobite pri kapetanu ekipe na naslovu: gregor. jakob@gmail.com, seveda se tukaj javite tudi vsi zainteresirani. Najdete nas pa tudi na Facebooku. Smo fantje, ki se radi zabavamo, ter se ukvarjamo z malo bolj adrenalinskim športom. Jan Savli Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano POZIVA NOSILCE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV k vpisu namestnika nosilca in gospodinjstev na kmetiji v register kmetijskih gospodarstev. Ministrstvo poziva nosilce kmetij, da najpozneje do 30. septembra 2009 v register kmetijskih gospodarstev posredujejo podatke o svojem namestniku in gospodinjstvih, katerih en ali več članov se na kmetiji ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Podatke posredujete na obrazcu Podatki o namestniku nosilca in gospodinjstvih na kmetiji, ki je skupaj z navodili za izpolnjevanje objavljen na spletni strani http://rkg.gov.si/GERK/ in je dostopen tudi na upravnih enotah ter na enotah kmetijsko svetovalne službe. Izpolnjeni obrazec s podpisom nosilca in njegovega namestnika pošljite na pristojno upravno enoto. Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08) na novo določa kmetijo kot obliko kmetijskega gospodarstva, na katerem se eno ali več gospodinjstev ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Na eni kmetiji je lahko vpisanih več gospodinjstev (ne glede na naslov gospodinjstva), posamezno gospodinjstvo pa je lahko vpisano le na eni kmetiji. Člani kmetije so člani vseh gospodinjstev na kmetiji, ki so starejši od 15 let. Podatki o članih kmetije se v register kmetijskih gospodarstev prenesejo iz evidence gospodinjstev, v katero posamezniki sporočajo podatke o gospodinjstvih na podlagi predpisov o prijavi stalnega prebivališča. Vsaka selitev v ali iz gospodinjstva pomeni spremembo podatkov v evidenci gospodinjstev in s tem hkrati tudi spremembo podatkov o članih kmetije v registru kmetijskih gospodarstev. Člani kmetije, ki so lastniki oziroma solastniki kmetije, določijo nosilca in njegovega namestnika. Če na kmetiji razen nosilca ni drugih članov kmetije, starejših od 18 let, namestnika nosilca ni treba določiti. Namestnik prevzame pravice in obveznosti nosilca kmetijskega gospodarstva, ko nosilca ni več ali ko nosilec postane začasno ali trajno opravilno nesposoben. Podatkov o namestniku nosilca ni treba posredovati samostojnim podjetnikom posameznikom, pravnim osebam ter kmetijskim gospodarstvom, ki imajo v uporabi planine in skupne pašnike. Praznik suhega sadja na gradežu NEDELJA, 20. SEPTEMBER (v primeru dežja 27. september) ob 9. uri - zbirališče pohodnikov pri Domu krajanov Turjak - Po Trubarjevi rojstni fari - pohodniki bodo obiskali grad Turjak, Trubarjevo domačijo na Rašici, cerkev sv. Kancijana, kjer je bil Trubar krščen, in praznični Gradež od 12. ure dalje na Gradežu - domača gradeška hrana (gradeški golaž, svinjske krače iz gradeške peči, postrvi po gradeško, prosena kaša iz ekološko pridelanega prosa, tipične gradeške slaščice) - Velikolaška tržnica (domači izdelki, ekološko suho sadje in drugi pridelki, spominki) - ogled starih opravil in ohranjene dediščine na vasi (tradicionalno sušenje sadja na drva, ročno izdelovanje zobotrebcev, izdelovanje rož iz krep papirja, predpražnikov iz koruznice, naglavnih svitkov, luščenje prosa v stopi, ogled zbirke starega orodja, starega vaškega jedra z nekdanjo hišo skladatelja Marija Kogoja, črno kuhinjo, obnovljeno staro gostilniško kletjo, vodnjaki,razstava o zgodovini Gradeža) ob 14. uri na gradeškem prireditvenem prostoru - kulturna dediščina na gradeškem odru od 15. ure dalje na gradeškem prireditvenem prostoru - zabava na vasi za plesom bo igral ansambel ZAKRAJSEK, pester izbor hrane in pijače, bogat srečelov med veselico v neposredni bližini prireditvenega prostora - otroške delavnice - pastirske igre -lokostrelsko tekmovanje Prireditev finančno podpira Občina Velike Lašče, kot del projekta Velikolaška tržnica je sofinanciran iz sredstev Leader in z zasebnimi finančnimi sredstvi Društvo za ohranjanje dediščine, Občina Velike Lašče, Javni zavod Trubarjevi kraji v sodelovanju z Zavodom za kulturo in turizem Parnas ter številnimi društvi. Sušilna sezona v Sušilnici sadja Gradež Na prvi septembrski dan je društvo za ohranjanje dediščine v novi sušilni sezoni prvič napolnilo peč v gradeški sušilnici sadja. Tudi letos bomo skušali ugoditi vsem željam po sušenju sadja na tradicionalen način. Za rezervacijo termina pokličite na telefon 031 603 259 ali 041 766 116. Komarjeva nedelja v Šiški Društvo za ohranjanje dediščine se je tudi letos odzvalo vabilu Turističnega društva Ljubljana — Šiška in sodelovalo na Komarjevi nedelji. V programu je sodelovala skupina društva za ohranjanje dediščine Suhe češplje, ki je bila tudi letos toplo sprejeta in je požela navdušen aplavz po obeh nastopih, ki sta obsegala po več narodnih pesmi. Obiskovalci prireditve so pokazali tudi veliko zanimanja za ročno izdelovanje zobotrebcev in izdelovanje rož iz krep papirja ter za darilna pakiranja na stojnici našega društva. Na gostovanju smo izkoristili tudi možnost, da povabimo obiskovalce v velikolaško občino, v Trubarjeve kraje in seveda tudi na Praznik suhega sadja na Gradežu. Večer pod lipo v Srednji vasi v Bohinju Na povabilo turističnega društva so Suhe češplje gostovale kot posebne gostje na Večeru pod lipo v Srednji vasi v Bohinju. Bile so na zadnjem večeru, saj je program potekal vsak ponedeljkov večer v juliju in avgustu. Navdušile so več sto obiskovalcev, domačinov ter domačih in tujih turistov v Bohinju. Mnogi so poznali besedila in so pritegnili s svojim petjem. Američana iz Texasa sta poskusila tudi sama izdelati zobotrebce. Enemu od njih je šlo zelo dobro od rok. Za širše tekmovanje v izdelovanju zobotrebcev pa ni bilo časa zaradi obsežnega programa. Skupina društva za ohranjanje dediščine se je polna lepih vtisov z večera pod lipo, pa tudi z popoldanske vožnje z ladjico po Bohinjskem jezeru (darilo turističnega društva) ter sprehoda ob jezeru, šele sredi noči vrnila domov. Boris Zore Foto: Andrej Jakob gradu Turjak Eugen Šerbec, obenem poznavalec zgodovine, ter nam nanizal mnogo zgodovinskih dejstev, zabeljenih z anekdotami. V razglednem stolpu smo ob predavanju profesorice Barbare Znidaršič izvedeli mnogo o bitki pri Sisku in zmagi Andreja Turjaškega nad Turki. Predavanje je popestrila tudi stalna razstava, ki pa je bila uradno odprta v nedeljo, 28. junija, in bo vse leto na ogled ob nedeljah dopoldne. Nekoliko smo se odpočili na novo narejenih klopeh, za kar smo zopet zaslužni člani TD Turjak, ki smo z lastnim delom in sredstvi uspeli razrezati les in ga pripeljati na Goro. Za les smo zaprosili zastopnika posestva grofov Auerspergov, gospoda Verstovška. Naj mu na tem mestu še enkrat zahvalim za donacijo. Zahvala pa tudi gozdarjem pod vodstvom Milana Podlogarja, ki so nam les pripravili. Iskreno bi se tudi zahvalila družinam Pirman, Peteri in, Te-kavec in Zeleznikar (Četež, Javorje, Ščurki), ki so nam pomagali pri izvedbi zastavljenih ciljev. Zahvaljujemo se tudi občini Velike Lašče za sponzorstvo. Po spustu z Gore smo si ogledali tudi kapelico sredi vasi na Malem Ločniku, ki jo je postavil Anton Petrič in tako ohranil približno 400 let staro deblo lipe, iz katere je izrezljan oltar. Ob gostoljubju Petričeve družine smo z zanimanjem poslušali tudi avtorja kapelica, ki nam je obrazložil smisel takega početja. Korak smo ustavili še ob ogledu Duščakove kašče, v kateri se prepleta zgodovina in sedanjost starih predmetov in lončenine, ki jo sama izdeluje. Spust do Bajdinških slapov, naravne znamenitosti v ozki soteski pod Malim Ločnikom, je bil na nekaterih mestih težak zaradi razmočene poti in podrtega drevja, vendar smo srečno prišli mimo in naprej do turjaškega pokopališča. Tam nam je Eugen pokazal grofovo srce, ki je shranjeno v pokopališki kapelici, skupaj z predstavitvijo zgodovinskih dejstev. Končno smo prišli do turjaškega gradu in si ogledali notranjost gradu, potem pa nas je pri Lovskem domu čakala malica in vesela harmonika. Ker so prisotni izkazovali izredno zadovoljstvo, upamo, da se drugo leto srečamo v večjem številu, saj menda ne bo vsako leto nagajalo vreme. V nedeljo smo člani TD Turjak postavili turistično stojnico tudi na Gori, kjer se je po žegnanjski maši uradno odprla likovna razstava Po sledeh Andreja Turjaškega. Razstava je resnično vredna ogleda, zato lepo vabljeni, da si jo ogledate. Brigita Zeleznikar NA vojskovodjo Andreja Turjaškega v okviru turjaških dni (17.-28. junij 2009) smo se skupaj TD Turjak s KUD Marij Kogoj spomnili na prireditvi Kulturnega in turističnega druženja Pri Turjaških lipah v petek, 26. junija, od 15. ure dalje. Že po 15. uri smo na stojnicah ponudili na ogled nekaj turističnih zanimivosti, izdelke iz gline Katarine Duščak in Brigite Mestek ter dobrote iz sušilnice sadja Gradež. Med povezovalnim programom so nastopile učenke glasbene šole iz Velikih Lašč (Manca Bavdek - harmonika, Klara Zidar - harmonika, Manca Kaplan - kitara, Lara Petric - violina), osrednji dogodek pa je bilo tekmovanje harmonikarjev iz kraja Turjak. Ker je bila prireditev na prostem, nam jo je zagodel dež. Tako lahko upamo za naslednje leto na lepše vreme. Drugo leto nameravamo tudi prestaviti prireditev Turjaški harmonikar iz meseca decembra v ta čas Turjaških dni, saj je bilo prvo tovrstno srečanje prav v juniju, že davnega leta 1990. MAJA ZELEZNIKAR za stojnico. Glineni izdelki in nove razglednice Turjaka (foto: Mateja Zalar) V soboto, 27. junija, je TD Turjak organiziralo pohod po Turjaški turistični poti. Pohod ni ki smo sete-ga dne od 9. uri zbrali pred brunarico TD na Turjaku. Kljub bolj kislemu vremenu smo polni optimizma stopili za našim vodičem Gustlnom. Na Gradežu nas je pri sušilnici sadja sprejel predsednik Društva za ohranjanje dediščine Gradež, Boris Zore s sodelavci ter na kratko predstavil njihovo dejavnost. Poskusili smo tudi njihove dobrote. Pot smo nadaljevali proti Sloki gori, kjer nas je zopet čakala prijazna postrežba Staneta Pečnik in gospe. Sledil je vzpon na Goro k cerkvici sv. Aha-cija. Ob poti smo naleteli na sveže raz kopa no mravljišče in odtise kosmatinca, tako da smo se kar malo s strahom ozirali čez rame. Pri cerkvici sv. Ahaca nas je pričakal vodič na OB 11. evropski noci netopirjev Netopirji, pol tiči - pol miši ali pilpogačke Netopirji so ena najbolj ogroženih živalskih vrst in so zato vsi zavarovani. V Sloveniji je bilo najdenih 30 različnih vrst netopirjev, vendar pa danes najverjetneje živi le še 28 vrst. Zato je številka 15 vrst netopirjev, ki jih najdemo v Mišji dolini, pravzaprav zelo velika. Ob 11. evropski noči netopirjev smo 26. avgusta netopirje podrobneje spoznavali tudi na Trubarjevi domačiji. Najprej smo z Lojzetom Severjem pred Temkovo žago po načrtih izdelali tri netopirnice. Namestili smo jih na jelši in kozolec na Trubarjevi domačiji. Netopirnice so neke vrste poletne hišice za netopirje, les za njihovo izdelavo nam je odstopil Zvone Centa s Turjaka; prav lepa hvala. Če ste delavnico zamudili, si lahko ogledate načrt za netopirnico na spletni strani Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev, povezavo na načrt pa najdete tudi na naši spletni strani (zavod-parnas.org). Aljaž Rijavec, naš zvesti sodelavec pri raziskovanjih narave, nam je v zanimivem multimedijskem predavanju predstavil življenje netopirjev, njihove glavne značilnosti, posebnosti in politiko izvajanja varstva netopirjev. Po predavanju smo šli netopirje še opazovat s pomočjo ultrazvočnih detektorjev. Te naprave pretvarjajo za človeško uho sicer neslišne zvoke na nižje frekvence - kar pomeni, da smo iz detektorjev najprej zaslišali nekakšno prasketanje ali pokanje, potem pa v bližini tudi opazili netopirje v letu. Prvič smo tudi podelili naziv Netopirjem prijazna domačija, ki ga zavod Parnas podeljuje v sodelovanju s Slov. društvom za proučevanje in varstvo netopirjev - prejela ga je družina Šile z ekološke kmetije na Karlovici. Njihova domačija na podstrešju hleva daje zavetje številnim kolonijam netopirjev, ki so tam našli svoj mir in dom. Z veseljem ugotavljamo, da v Mišji dolini to ni edini primer lepega odnosa do netopirjev, ki si svoje domovanje poiščejo v kleti ali celo za roletami, pa domačih to prav nič ne moti. Pravijo jim tudi poltiči - polmiši ali pa pilpogačke. Na priznanju je narisan mali podkovnjak, ki ga je ilustrirala Marija Prelog, krasi pa tudi nove razglednice iz Mišje doline, ki so jih prejeli obiskovalci. Pri izdelavi netopirnic so sodelovali tako mlajši kot starejši obiskovalci Najbrž je kljub vsemu pametno opozoriti, da netopirje pustimo pri miru in jih ne prijemamo, to lahko počnejo le člani društva, ki so za to pridobili licence. Zlasti pa netopirjev v zimskem času ne budimo iz zimskega spanja. S tem namreč porabijo preveč energije in se zbudijo takrat ko hrane še ni, in od lakote poginejo. Dogodek smo izpeljali v sodelovanju z Javnim zavodom Trubarjevi kraji in v okviru projekta Mokrišče - izziv za podeželje, ki ga v letošnjem letu peljemo ob podpori Ministrstva za okolje in prostor ter Urada vlade za informiranje. Metka Starič, Zavod Parnas Aljaž Rijavec TROBLIN INTERVJU Marko Kožar, prejemnik županove pohvale za leto 2009 pogovor o avtomobilizmu, krvodajalstvu, pa tem in onem Začniva na začetku. Rojeni ste v Ribnici. Ja, 27. maja 1944, sredi Ribnice. Bil sem star mesec dni, ko so bombandirali Ribnico. Bomba je zrušila pol sobe, v kateri sem spal. Ostal je le kot, kjer je bila moja postelja. Preživel sem z manjšo poškodbo glave. Tako spodbudno sem začel. Po koreninah ste menda tudi Laščan. Moj stari oče Jernej je bil doma s Kožarjev (Podkraj), pa se je priženil v Hrovačo, izplačal je vso ženino žlahto, šel je večkrat delat v Ameriko, in končno postal gospodar. Tudi prvi njegov sin je bil Jernej, ta je bil moj oče. Moj oče je bil Pred Markovim domom izumitelj in avtomobilski državni prvak, kot vem, prvi državni prvak iz Ribnice. Je bila tudi mama v čem izjemna? Seveda. Bila je druga ženska v Ribnici (za Rudeževo gospo), ki je imela vozniški izpit. Oče je imel že pred vojno servis in z mamo sta imela taksi in pogodbo z Zdravstveno postajo za prevoz bolnikov v Ljubljano. Rojeni ste med vojno. To niso bili ravno romantični časi. Oče je imel med vojno popravljalnico orožja, iz Jelenovega žleba sta z mamo vozila ranjence. Kot zanimivost naj povem, da sta moj oče in dr. Oražem pripeljala v sanatorij Emona v Ljubljano prvega ranjenega partizana - spominska plošča z omembo dogodka je še danes na zgradbi. Skratka, po kapitulaciji Italije je oče odšel v partizansko vojsko, postal je komandant avtošole glavnega štaba partizanske vojske in osvoboditev pričakal v Biogradu. Očeta torej ni bilo medtem, ko ste se rodili. Res, svojega očeta od malega v živo nisem videl. Mama mi je dala očetovo sliko in mi pripovedovala o njem, govorila je, da je to moj oče. Pri desetih mesecih sem sliki rekel: AKA - ves čas mi je dala vedeti, da je to pomembna oseba. Mama se je po osvoboditvi z otroki (imam še dva starejša brata) selila iz Hrovače v Ribnico. O očetu, ki ga še mesec po osvoboditvi ni bilo in njuna zadnja pisma so bila izmenjana že nekaj mescev prej, so širili razne govorice, tudi to, da je umrl. Torej, ko je mama pripeljala pohištvo, je do nje stopila ena od sosed in ji povedala, da je oče prišel - res, v mali Hrovači so že bili postrojeni avtomobili. Mama si je sezula sandale, pograbila mene v naročje in tekla vso pot. Z mano v naročju je stekla očetu v objem, prijel sem ga za ramo in ga takoj prepoznal. Rekel sem mu: AKA. Takrat sva se prvič videla in za opazovalce je bil to menda zelo ganljiv prizor. Naj povem še to, da me je zelo presenetilo in ganilo, ko je moja hči Nina mene tudi začela klicati AKA, čeprav smo jo učili, da sem »oči«. Mladost ste preživeli v Ljubljani. Po vojni je bil oče ves čas bolehen, premestili so ga v Ljubljano in tako smo vsi šli v Šiško. V osnovno šolo sem hodil v Šiško in Šentvid, potem pa so me dali na strojno tehnično šolo, čeprav sem bil bolj humanistično usmerjen. Oče je pač vztrajal. Res pa je, da me je zanimal tudi motorizem. Zal je oče umrl v mojem 3. letniku. Šolo sem končal, potem pa sem šel na višjo upravno šolo. Naredil sem en letnik in si rekel, da bom ob delu zlahka študiral, tako sem se zaposlil. Več let pa sem obiskoval predavanja iz filozofije in sociologije na Filozofski fakulteti. Nikoli ne bom pozabil predavanj dr. Gorazda Kušeja, bil je izjemen um in duh. Všeč mi je bilo, da nikoli niti z eno besedo ni zahteval od študentov, da bi se opredeljevali glede svojih nazorov. Največ službenega časa sem bil v gradbeništvu - vodarstvu, kjer sem se ukvarjal z logistiko. Upokojil sem se pri 58 letih z 41 leti delovne dobe. Vrniva se nazaj. Ste po očetu nasledili zanimanje za avtomobilizem in dirke? Seveda-oče je bil tudi dirkač in predvsem organizator dirk. Po poklicu je bil mehanik, toda tak ustvarjalen, izumiteljski. Bil je asistent Alberta Strune na Strojni fakulteti za popravila motorjev z notranjim izgorevanjem. Izumil je izvirno karoserijo avtomobila za TAM - vse je bilo tudi že dogovorjeno, da bodo začel i z izdelovanjem, a prišlo je vojaško povelje iz Beograda, po katerem so morali v TAM-u izdelovati vojaška vozila. Z očetom sem dobro spoznal ta šport, hodil sem na vse tekme v Jugoslaviji in čez mejo. In tudi mama je bila športni funkcionar. Cela družina je tako »dirkala« po celi Evropi. Vi niste bili ravno povprečen dirkač. Prejel sem 76 pokalov. Ne morem jih pokazati, ker sem ji poklonil, nekaj klubu za nagrade mladim, nekaj prijateljem. No, dva sem pa obdržal. Kar se tiče povprečnosti, bi rekel, da sem imel bolj slabe avtomobile, nesfrizirane, serijske, še gume so bile take. A bil sem borben in predvsem vztrajen - v svoji karieri nisem imel nobenega odstopa, tudi če sem imel karambol, sem se nekako privlekel do cilja. Vaši največji uspehi med leti 1970 in 85. Kot voznik sem bil državni prvak - mislim, da prvi, ki živim v Občini Velike Lašče. Prvi od Slovencev (in drugi Jugoslovan) sem se uvrstil na svetovno prvenstvo (78-79) v Monte Carlu, bil sem 1 7. Slovim kot najboljši sovoznik, dirkal sem s Pušnikom, najboljšim avtomobilistom vseh časov, postal balkanski prvak in državni prvak Jugoslavije 74. leta. Dosegel sem tudi več drugih in tretjih mest. Gotovo se spomnite tudi iz obdobja avtomobilizma kake zanimive zgodbe. Drži. 1 5. januarja sem kupil nov avto Renault 5 TS. Imel sem dirko 21. januarja in na vsak način sem hotel nastopiti. Toda hladilnik je bil poškodovan, za popravilo bi moral počakati 1 mesec. Tedaj je nastopila moja mama in mi dala tak koristen nasvet: naj avtomobil postavim na najstrmejši klanec ter s kapalko nakapljam stekleno vodo na špranjo pri hladilniku. In je delovalo - še pet let, dokler nisem tega avta prodal. Se še ukvarjate z avtomobilizmom? Ne, čeprav sem se potem ukvarjal z dirkami kot organizator in sodnik, imel sem mednarodno licenco, bil sem tudi predsednik mednarodne žirije na reliju Saturnus. Toda ko se je športni del AMZS razdelil na klane, sem stopil na stran tekmovalcev in se je to sodelovanje nehalo. Zaradi razcepljenosti ta šport že nekaj časa ne napreduje. Žal. Na občinski svečanosti 2009 Prišla pa sem predvsem, da nam razkrijete svojo krvodajalsko zgodbo. Kdaj ste prvič darovali kri? Tri mesece preden sem bil star 18 let sem prvič dal kri. Zdelo se mi je imenitno, da lahko s tem komu pomagam. Potem sem šele začel razmišljati in pri sebi ugotovil, da je to osebna dolžnost človeka, ki ima nagibe, da komu pomaga. Ves čas sem druge nagovarjal h krvodajalstvu - toda ne tako, da bi se hvalil s to svojo dejavnostjo. Ko sem štiridesetkrat dal kri na klasičen način, so mi na Zavodu za transfuzijo krvi predlaga- li, da bi lahko dajal kri tudi na druge načine. To pomeni, da jo daš lahko več kot trikrat letno - pravzaprav jo lahko daš na 15 dni. Kaj pomeni na druge načine? To pomeni, da vzamejo le en del krvi - recimo samo plazmo, levkocite, eritrocite ... Ko sem prišel do točke, ko so rekli, da sem »najboljši« krvodajalec, sem si privoščil eno daljšo pavzo, da si ne bi kdaj očital, da sem to delal iz »re-korderskih« nagibov. Čez čas so me z Zavoda poklicali, saj so nujno potrebovali kri. Potem sem do zadnjega dne, ko sem lahko dajal kri, to tudi delal (pri starosti 65 let se doba krvodajalstva neha). Menda ste eden od treh Slovencev, ki so največkrat v življenju dali kri in so vas z Zavoda za transfuzijo krvi že leta 2004 predlagali za častnega občana Velikih Lašč. Res, toda to sem odklonil, ker nisem hotel, da se iz tega dela cirkus. Toda letos ste prejeli županovo pohvalo za eno najbolj humanih in solidarnih dejanj človeka za človeka. Kri ste dali 428 krat. Zdaj je drugače. Zaključil sem obdobje krvodajalstva, to je preteklost in vrata lahko zaprem. Lahko pa tudi, in to bom počel še naprej, spodbujam ljudi, da bi šli dat kri: kajti za to ne potrebujete nikakršnih posebnih talentov, ampak samo odločitev. Človek je socialno bitje, potrebujemo drug drugega. In prava pomoč ni tista, da nekomu pomagam zato, ker morda bom sam kdaj rabil pomoč, ampak zato, ker nekatere stvari v življenju enostavno moramo narediti. Najbolj spoštujem ljudi, ki dajo kri tam do 30 krat v življenju. Si predstavljate, če bi vsak Slovenec dal toliko krvi (enkrat letno), bi je imeli dovolj. Mislim pa, da bi več spodbude k večji stopnji krvodajalstva pri mladih (in drugih) lahko nudila splošna medicina v zdravstvenih domovih in postajah. Zbirka igel Zadnjič ste mi pokazali zbirko za Guinessovo knjigo rekordov. Vaše igle. Ja, res, hranim igle, s katerimi so mi vzeli kri. To se je zgodilo pravzaprav po naključju. Ko sem prvič dal kri, sem dobil od medicinske sestre iglo. Namreč tista, s katero me je hotela vbosti, je bila topa. Hotela jo je zamenjati, pa sem ji dejal: »Kar s to dajte, če mi jo potem date.« In res se je tako zgodilo. Ko sem drugič dal kri pri vojakih, sem v hecu rekel: »V Ljubljani sem pa dobil iglo, ko sem dal kri. Če mi date iglo, vam dam kri.« In je uspelo. Ko sem šel na Zavod za transfuzijo sem podobno prišel do tretje in žical sem te igle, dokler se je dalo (zdaj se ne da zaradi aidsa). To svojo zbirko igel sem celo posodil Zavodu za transfuzijo krvi, ko so pripravili razstavo ob njihovem simpoziju, v katerem je bila tema razvoj igle od začetka krvodajalstva. Rad bi omenil, da Slovenija kljub vsemu slovi kot najboljša na svetu. Lani sem zasledil, da so se svetovni mediji čudili nad 320- krat dano krvjo prebivalca Južne Afrike. Poznate tudi druge Slovence, ki so vam blizu po krvodajalski karieri? Seveda, v Veržeju je vsako leto krvodajalsko srečanje. Poznam g. Poljanška iz Idrije, pa duhovnika iz Cerknice in enega gospoda iz Ribnice. Ko smo skupaj, smo prava druščina - vsi smo enaki, namreč, s tem se ne hvalimo, smo pa bolj intenzivni pri novačenju za krvodajalstvo. Na 50. obletnici krvodajalstva v Sloveniji nas je takratni predsednik parlamenta Herman Rigelnik uradno proglasil za plemenite - viteze humanosti. Velikokrat vas srečam na različnih prireditvah, ki jih organiziramo v naši občini - od pevskih zborov, likovnih razstav, ustvarjalnih delavnic, predavanj, pogovorov. Kako to, da vas zanimajo tako različne stvari? Še večkrat bi šel. Resnično spoštujem prizadevnost ljudi, ki se na vseh koncih in krajih tako razdajate (običajno poleg družine, službe in še česa). Moram reči, da si ne predstavljam, da bi ljudi nekega urbanega središča (recimo Ljubljane) lahko pripravil, da bi razdajali svoj čas in energijo s takim navdušenjem. Prav žal mi je, da teh prireditev ne obišče več ljudi, ker sem prepričan, da bi jih to obogatilo. Aktivni pa ste tudi v izobraževanju za tretje življenjsko obdobje. Prav zdaj si prizadevam, da bi to vseživljenjsko izobraževanje organizirali na osnovi prostovoljstva (ogromno potenciala in volje) tako, da bi bilo dostopno vsem generacijam ljudi našega prostora. Rad bi, da bi to organizirali v okviru občine brez zunanjih inštitucij in da bi bilo namenjeno vsem ljudem ne glede na starost, poklic ali izobrazbo. Predstavljam si, da bi nas članice aktiva kmečkih žena učile ročnih del, da bi nas zgodovinar spodbudil k raziskovanju zgodovine našega področja, da bi imeli tudi izpite za vodiče, da bi se naš kraj odprl tudi za sodelovanje z drugimi ljudmi iz bližnje okolice, kot je Dobrepolje, Ribnica, Ig ... In seveda mislim, da je poglavitno, da ljudje, ki se tega izobraževanja udeležijo, lahko tudi sami izbirajo in predlagajo vsebine in teme, za katere mislijo, da jih potrebujejo. Za konec: imate kako sporočilo za naše bralce? Bom povedal svoj najljubši izrek: do prijateljeve hiše ni pot nikoli dolga. Živim samotno življenje, vesel pa sem vsakega, ki pride mimo, napovedano ali ne. Živim v Malih Laščah 70, če bi koga zamikalo, me lahko prej tudi pokliče na 051 335 835. Marko mi je pokazal svoj dirkaški arhiv, evidenco partij remija, ki ga z Mojco igrata od leta 1993, pripovedoval mi je o svoji politični (levičarski, a nikoli partijski) poti, o tem, zakaj je kandidiral za predsednika države, kakšna je po njegovem pot v boljšo Slovenijo, zakaj obožuje brate Marks in Audrey Hepburn in zakaj vse svoje nagrade, ki jih zasluži s strastnim reševanjem križank, razdeli sosedom in prijateljem. Če vas mika, vam bo rad odprl svoja vrata. Oglasite se v Malih Laščah, da ga tudi vi bolje spoznate. Pogovarjala sem se Ana Porenta Foto: Gregor Grešak KUD Marij Kogoj je tekmovanje harmonikarjev v Turjaku namenil spominu na vojskovodjo Andreja Turjaškega in zmago pri Sisku (srečanje - tekmovanje je bilo pri Turjaških lipah) V petek, 26. junija, je v sklopu Turjaških dni KUD MARIJ KOGOJ organiziral spominsko srečanje-tekmovanje harmonikarjev iz domačega kraja ter na ta način ponudil ljudem urico domoljubne vzgoje. Ker se KUD Marij Kogoj čuti odgovornega za ohranitev domače identitete, smo se spomnili na odmevno zmago, h kateri je mnogo prispeval krajan Turjaka, Andrej Turjaški. Že od nekdaj so Turjačani to zmago, ki je tudi turjaški praznik, vedno glasno proslavljali, tako pa je bilo tudi na tokratnem kulturnem in turističnem druženju. Na njem je nastopilo sedem harmonikarjev, približno enake starosti, dva pa sta bila opravičeno odsotna. To ni bilo uradno tekmovanje, o čemer so bili nastopajoči že prej obveščeni, saj jim je bilo povedano, da bo zmagal tisti, ki bo imel največ oboževalcev. Da so obiskovalci čutili svoj jaz, so imeli samo oni pravico glasovati za svojega najbolj priljubljenega in obetavnega mladega harmonikarja. Štetje glasov je pokazalo, da sta zmagovalca dva z enakim številom glasov. To sta bila: Saša Gačnik in Srečko Hedžet. Nastopajoči harmonikarji na srečanju - tekmovanju so bili naslednji: Simon Petrič, Saša Gačnik, Srečko Hedžet, Ambrož Ahec, Klemen Krampelj, Zan Japelj in Peter Tekavec. Gostje bil komaj osemletni Primož Pader iz Smrjen (občina Škofljica), saj se je KUD Marij Kogoj na ta način hotel oddolžiti njegovemu očetu - nekdanjemu harmonikarju Mihi Padru, ki nam je brez zadržkov pred leti pomagal in obogatil srečanje Turjaški harmonikar. Kasneje je Miha Pader igral pri ansamblu Odmev z Malega Osolnika, bil pa je tudi pevec v mladinskem pevskem zboru KUD-a Primož Trubar iz Velikih Lašč. Po našem mnenju tudi taka gesta spada k pridobitvam demokracije. Srečanje - tekmovanje je vodila Tjaša Jeglič, za fotografije pa je tako kot vedno v zadnjem času poskrbela Mateja Za-lar, za kar se jima KUD Marij Kogoj lepo zahvaljuje. Zahvaljujemo se tudi občini Velike Lašče, DPM Velike Lašče in sploh vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri organizaciji in poteku tega srečanja - tekmovanja. Škoda, da smo zaradi Podelitev priznanj zmagovalcema (foto: Mateja Zalar) Zmagovalca Saša Gačnik in Srečko Hedžet vremena, ki nam je ponagajalo ravno po podelitvi priznanj, morali zaključiti s pomembnim domoljubnim druženjem pri Turjaških lipah. Zaradi dejstva, da nismo privrženci strogih tekmovanj in ker na Turjaku organiziramo srečanje TURJAŠKI HARMONIKAR v decembru, bomo v bodoče prestavili to veliko, že od začetka medobčinsko srečanje (nastopile so: LJ. Vič-Rudnik, LJ. Moste, Kranj in Grosuplje) na mesec junij, ko potekajo Turjaški dnevi. Ta premik tradicionalnega srečanja TURJAŠKI HARMONIKAR bomo naredili med drugim tudi zaradi uni-katnosti, saj je prvo tovrstno srečanje potekalo prav junija leta 1990. KUD MARIJ KOGOJ, predsednik: Franci Pečnik VABILO NA 10. POHOD IN SREČANJE NA STIČIŠČU 4 OBČIN V VRBICI V IŠKI TESNI ki bo v soboto, 26. septembra 2009. Pohod bomo začeli ob 8.30 iz Krvave Peči (občina Velike Lašče), iz Iškega vintgarja (občina Ig), z Vidovske planote z Osredka (občina Cerknica), z Rakitniške planote iz Rakitne (občina Brezovica). V Vrbici, ob sotočju potokov Iške in Zale se bomo srečali približno ob 1 0.00, potem pa bomo skupaj odšli v Rakitno, kjer bosta gostitelja občina Brezovica in društvo Claustra Alpium luliarum pripravila srečanje pohodnikov. Poskrbite za lasten prevoz, predvsem pa ne pozabite na primerno obutev in obleko, ki vas bosta obvarovala pred vodnatostjo iške tesni. V primeru dežja bomo pohod prestavili. Občina Brezovica Z veseljem vas pričakujemo! Društvo Claustra Alpium luliarum 4. Državne ženske kmečke igre Zveza kmetic je organizirala Državne ženske kmečke igre^ ki so bile v nedeljo, 19. julija, v Šentvidu pri Stični na turistični kmetiji Okoren. Iger so se udeležile tudi naše članice - tekmovalke Sonja, Eva in Bojana. Vera pa je bila kandidatka za sodnico. Prijavljenih je bilo 31 ekip iz vse Slovenije. Zbor ekip je bil ob 11. uri. Sledilo je druženje, malica, žrebanje ekip, sodnic in še zadnje priprave na tekmovanje. Ob 14. uri se je kljub vročemu soncu začelo zares. Vse tekmovalke smo se srčno borile za svojo ekipo. Boj do zadnje kaplje. Vsaka igraje bila polna navijanja in smeha, pa tudi resnične borbe za točke, saj so bila pravila zelo strogo postavljena in budnim očesom sodnic se ni dalo nič skriti. Na koncu smo zasedle 14. mesto in se prijetno utrujene, zadovoljne in polne vtisov vrnile domov. Težavne posamezne igre nas niso prestrašile in se bomo takih tekmovanj še udeležile. Za DPŽ Velike Lašče Bojana Dolšina pozdrav jeseni Turistično narodopisno društvo Razkrižje nas je že lani povabilo na tradicionalno, letos že 13. prireditev POZDRAV JESENI. Z veseljem smo se A . V vabilu odzvali in se zgodaj zjutraj z avtobusom odpeljali tja. Pričakal nas je Branko; s soprogo in hčerjo so nam izrekli prisrčno dobrodošlico in nas tudi pogostili. Kasneje so nas opremili s cvetjem in v povorki smo se pridružili vaščanom Sprinca in Koprive ter ostalim gostom in se udeležili svete maše in blagoslova cvetja. Sledil je bogat kulturni program. Pa tudi postregli so nas s hrano in pijačo. Zelo topli, prijetni in gostoljubni ljudje. Vsako leto se veselimo srečanja, pa naj bo to v Razkrižju ali pa v Velikih Laščah. Na internetni strani pomurje.si si lahko z iskanjem po strani (vpišete POZDRAV JESENI ) preberete reportažo o tem dogodku in seveda ogledate cel kup slik. Bojana Dolšina Plesali smo polko Pomurski sejem vsako leto vabi plesalce, da se pomerijo v plesanju polke. Edini pogoj za sodelovanje je, da se pleše v narodni noši. Ocenjujejo urejenost in skladnost noše, usklajenost para in seveda splošni vtis. Za moške je usklajenost noše obvezen klobuk, za ženske pa ruta ali pa lasje, spleteni v kito. Tudi ročne ure ne sodijo zraven in kakšni viseči uhani so minus točke, prav tako tudi ves nakit, razen poročnega prstana. To je le nekaj malenkosti, ki jih ocenjujejo stroge sodniške oči. Letos je bilo prijavljenih 15 parov iz cele Slovenije. Tekmovali smo tudi: Iva Sever in Franc Vrh Magdalena Peteri in in Milan Kaplan Bojana Dolšina in Danilo Zakrajšek Marta Debeljak in Peter Indihar Veronika Virant in Franc Novak Zmagali smo vsi, Marta in Peter pa sta zasedla 3. mesto. ČESTITAMO! Bojana Dolšina PRAZNIK GOSPODINJ 2009 Sv. Marta goduje 29. julija, je zavetni-ca gospodinj in vsako leto se zberemo pred farno cerkvijo in poprosimo domačega župnika, da daruje sveto mašo, da se priporočimo naši zavetnici. V spomin na druženje so naše članice izdelale skoraj tristo šopkov iz krep papirja. Izdelave le-teh pa so nas naučile članice društva za ohranjanje kulturne dediščine Gradež, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Pridružila se nam je tudi rejniška družina iz Razkrižja. Mama te družine ima veliko večje srce kot tisto iz testa, ki smo ji ga podarile v spomin. Prisrčna hvala za obisk, saj so nam z glasbo popestrili dan. Želimo jim veliko lepih uric, ob igranju na inštrumente, medsebojnega razumevanja in vse lepo v prihodnosti. Obiskale so nas tudi članice Udruga žena iz Vukovdola pri Kolpi, pa iz Ribnice, Kočevja, Dobrepolja, Grosuplja ... Ker smo bile gospodinje seveda tudi lačne, nam je »Rokova« Andreja posodila kuhinjo in odlična obara se nam je kar prilegla. Popoldne pa smo si z gosti ogledali še grad Turjak in Trubarjevo domačijo na Rašici, kjer smo dan našega druženja tudi zaključile. Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej za sodelovanje in pomoč. Za DPŽ Velike Lašče Bojana Dolšina TROBLA 5/2009_34__ Razstava starih vpreg Kočija gospoda župana Antona Zakrajška Zgodil se je drugi Konjerejski dan v Velikih Laščah Konjerejsko društvo Velike Lašče je v soboto, 23. maja, pripravilo drugi konjerejski dan. Program je bil tradicionalen: - prikaz spretnostne vožnje dvovpreg, - ježa okrog sodov, - »šlajsanje« hloda, - preskok (skok v višino), - velikolaška alka. Obogatili pa smo ga z razstavo starih vozov in konjeniške opreme. Prireditev se je začela s prihodom povorke, na čelu katere sta plapolali slovenska in občinska zastava, sledil je društveni prapor, vozovi (»šuparji«) in ostali udeleženci s konji, ki so pozneje nastopili v posameznih disciplinah. Sledila je spretnostna vožnja dvovpreg, nato je bila na vrsti disciplina spretnostna ježa okrog sodov, »šlajsanje« hloda, preskok in velikolaška alka - kot prikaz poslušnosti konj in njihove uporabe za delo in rekreacijo. V spretnostni vožnji dvovpreg je zmagal Jani Petrič, v ježi okrog sodov Janez Zaje, v »šlajsanju« hloda Franc Perhaj, v preskoku Jernej Indihar in v velikolaški alki Franc Okoren. Vsi so prejeli zaslužena priznanja. Organizator vsako leto nagradi tri udeležence, ki v treh disciplinah (okrog sodov, preskok in alka) dosežejo največje število točk. Tako je prvo mesto dosegel Gregor Sile na Živku, drugo mesto Gašper Zgo- Prvi trije v skupnem seštevku (z leve proti desni): 3. mesto jože Rupar, 1. mesto Gregor Sile in 2. mesto Gašper Zgonc Povorka ■t, Franc Okoren je zbral največ točk v Velikolaški alki t1-Rv i^r 1 *V IJ Zmagovalni preskok - Jernej Indihar Najhitrejši okrog sodov - Janez Zaje KULTURNO-TURISTIČNO IN ŠPORTNO DRUŠTVO KRPAN V NEDELJO 20. 9. 2009 OB 14.30 PRIREJA NA ŠPORTNEM IGRIŠČU V DVORSKI VASI 5. KRPANOVE IGRE. VABIMO, DA SE IGER UDELEŽI VSAJ ENA EKIPA IZ VSAKEGA TRŠKEGA, KRAJEVNEGA ALI VAŠKEGA ODBORA. EKIPE SE BODO POMERILE V ZABAVNIH ŠPORTNIH IGRAH, KOT SO: TOVORJENJE SOLI, IZDELAVA KRPANOVEGA TNALA, NOŠENJE KRPANOVE KOBILICE IN VLEČENJE VRVI. VLJUDNO VABLJENI! Prvi v »šlajsanju« hloda - Franc Perhaj nec na Feniksu in tretje mesto lanski zmagovalec Jože Rupar na Variarju. Prireditev je dobro uspela, saj se je kljub visokim temperaturam zbrala lepa množica obiskovalcev, ki so spodbujali tekmovalce in s tem dali organizatorju spodbudo, da podobno prireditev organizira tudi v naslednjem letu. Za finančno uspešnost prireditve se moramo zahvaliti Občini Velike Lašče kot pokrovitelju, in vsem, ki so prispevali dobitke in nagrade za srečelov. Zahvaljujemo pa se tudi vsem obiskovalcem, ki ste z navijanjem in spodbujanjem tekmovalcev zagotovili pravo vzdušje na prireditvi. Za Konjerejsko društvo Velike Lašče: zapisal tajnik Peter Indihar fotografiral Luka Ložar Društvo Krpan letos organizira 5. Krpanov dan, ki bo v nedeljo, 20. septembra 2009, ob 14.30 na športnem igrišču v Dvorski vasi. Glavni namen tega dne je zabavno druženje in tekmovanje trškega, krajevnih in vaških odborov v štirih športnih igrah. Igre so povzete po motivu Levstikovega Martina Krpana. Vsako prijavljeno ekipo s 5 tekmovalci sestavljajo štirje moški in ena ženska. Tekmovalci so iz območja, ki ga pokriva določen trški, krajevni ali vaški odbor. Tekmuje se po pravilih, ki jih je določil organizator za naslednje igre: tovorjenje soli, izdelava Krpanovega tnala, nošenje Krpanove kobilice in vlečenje vrvi. PRAVILA KRPANOVIH IGER 1. igra: TOVORJENJE SOLI Tekmovalka in štirje tekmovalci stojijo na startni liniji. Na sodnikov znak tekmovalka steče na označeno mesto (oddaljeno 25 m), kjer stoji do konca igre, prvi tekmovalec pa steče do bližnje mize, na kateri leži vreča soli (mivke), ki tehta 25 kg. Tako pripravljeno vrečo vzame z mize in z njo preteče okoli tekmovalke in nazaj, kjer vrečo zopet položi na mizo. Nato steče nazaj do svojih sotekmovalcev in z dotikom roke pošlje drugega tekmovalca, da opravi enako nalogo. To igro nadaljujeta še preostala dva tekmovalca. Igra se zaključi, ko četrti tekmovalec vrečo odloži na mizi in dvigne roko. Vreča med nošenjem ne sme pasti na tla, ravno tako ne sme pasti na tla, ko jo tekmovalec prinese nazaj na mizo. Če vreča pada na tla jo mora tisti tekmovalec, ki jo je prinesel nazaj na mizo, pobrati, šele nato lahko naslednji nadaljuje igro. Ob zaključku igre mora biti vreča soli na mizi. OCENJEVANJE IGRE: Pri tej igri se šteje čas od starta (ki ga določi sodnik s piskom), pa do trenutka, ko zadnji tekmovalec dvigne roko. NEPRAVILNA IZVEDBA IGRE: Kazenske točke 10 sekund ŠTEVILO TEKMOVALCEV: 5 (štirje moški + 1 ženska) 2. igra: IZDELAVA KRPANOVEGA TNALA Celotna ekipa stoji na startni liniji. Na sodnikov znak vsi stečejo do 25 m oddaljenega smrekovega trama, kvadra-taste oblike (20 x 20 cm). Dva tekmovalca vzameta v roke žago, s katero poskušata kar najhitreje prežagati tram na označenem mestu. Ostali člani ekipe sedijo na tramu. Prežagani del trama (tnalo) tekmovalka odnese na za to določeno mesto, stopi na tnalo in z dvignjeno roko naznani konec te igre. OCENJEVANJE IGRE: Pri tej igri se šteje čas od starta (ki ga določi sodnik s piskom), pa do dviga roke tekmovalke. NEPRAVILNA IZVEDBA IGRE: Kazenske točke 15 sekund ŠTEVILO TEKMOVALCEV: 5 (4 moški + 1 ženska) 3. igra: NOŠENJE KRPANOVE KOBILICE Štirje tekmovalci in tekmovalka stojijo na startni liniji. Na sodnikov znak prvi tekmovalec dvigne tekmovalko na svoj hrbet. S tekmovalko na hrbtu mora tekmovalec premagati nekaj ovir in tekmovalko prinesti nazaj na startno linijo. Tam jo previdno spusti na tla in naslednji trije tekmovalci ponovijo igro. Ko zadnji tekmovalec spusti tekmovalko na tla, le-ta stopi na bližnje tnalo in z dvigom roke zaključi igro. Tekmovalka med igro ne sme tekmovalcu pasti na tla. OCENJEVANJE IGRE: Pri tej igri se šteje čas od starta (ki ga določi sodnik s piskom), pa do trenutka, ko tekmovalka dvigne roko. Tekmovalka mora tehtati minimalno 50 kg, kar lahko sodnik preveri s tehtnico. NEPRAVILNA IZVEDBA IGRE: Kazenske točke 15 sekund ŠTEVILO TEKMOVALCEV: 5 (4 moški + 1 ženska) 4. igra: VLEČENJE VRVI Na igrišču se napravijo tri črte (sredinska in dve, začrtani vzporedno od sredinske na razdalji dveh metrov). Tekmovalci primejo za vrv, ki je na sredini označena, in ko se oznaka na vrvi poravna z sredinsko črto, da sodnik znak za začetek tekmovanja. Zmaga tista ekipa, ki nasprotnika potegne na svojo stran preko označene črte. OCENJEVANJE IGRE: Tekmuje se po posebnem sistemu, ki na koncu pripelje do zmagovalne ekipe. NEPRAVILNA IZVEDBA IGRE: Kazenske točke 15 sekund ŠTEVILO TEKMOVALCEV: število tekmovalcev: 5 (4 moških + 1 ženska) Ostali splošni podatki: V vsaki igri se razdeli naslednje število točk: 1. mesto: 15 točk 2. mesto: 12 točk 3. mesto: 10 točk 4. mesto: 8 točk 5. mesto: 6 točk 6. mesto: 5 točk 7. mesto: 4 točke 8. mesto: 3 točke 9. mesto: 2 točki 10. mesto: 1 točko Za morebitna naslednja mesta 0 točk. V eni od iger, lahko ekipa vloži »KRPANČKA«, s katerim podvoji število točk, dobljenih v tej igri. V primeru enakega števila točk (na koncu ), ima prednost ekipa, ki je dosegla več boljših uvrstitev. NAGRADE: 1. mesto: veliki prehodni pokal, pokal za 1. mesto v trajno last 2. mesto: pokal za 2. mesto v trajno last 3. mesto: pokal za 3. mesto v trajno last Vse ostale ekipe dobijo zahvalo za sodelovanje. September 2009 S planinskim društvom po začetkih slovenske planinske transverzale VzačetkujulijajepredsednicaplaninskegadruštvaVelikeLašče, Olga Verovšek, organizirala 3-dnevni pohod po delu slovenske transverzalepo Pohorju,insicerodMariboradoSlovenjGradca. pot proti Ribniški koči. Tu smo naredili daljši postanek in si napolnili baterije. Nekateri so se okrepčali z domačim borovničevim štrudljem, ki je povzročil nekaj preglavic z obilico smeha. Od tu pa do Grmovškovega doma na Kopah. Preostanek dneva smo si kratili z ogledom tamkajšnje okolice, večerne ure pa predvsem s kartanjem. Preostal nam je še tretji dan. Že ob sedmih zjutraj smo zagrizli v kolena po smučišču navzgor, toda klanec se za nas še ni končal, saj smo se še enkrat strmo povzpeli. Tu se je naša kolona močno raztegnila. Medtem ko se je del skupine spraševal, kje so ostali, so nas dohiteli s polnimi rokami velikih jurčkov, majhnih lisičk in debelih borovnic. Prišli smo do koče pod Kremžarjevim vrhom, se okrepčali, od tu pa krenili v dolino vse do Slovenj Gradca, kjer se je naša pot končala. Bilo je lepo in zabavno, skratka nepozabno! PD Velike Lašče (Nuša Perhaj, Primož Žagar) 1 O.julijasmose iz Velikih Lašč odpravili proti mariborski koči, in to karzminibusom, saj je bila udeležba kar številčna. Tja smo pri spel i ob osmi uri, kjer bi moral i dobiti prvi žig, toda oskrbnika ni bilo, zato smo ga morali počakati. Ker je do njegovega prihoda minilo kar nekaj časa, smo del poti nadaljevali kar z našim minibusom. Prispeli smo do Ruške koče, tu pa se je začelo zares. Vreme nam prvi dan ni bilo ravno naklonjeno, saj je precej deževalo, vendar nam to ni prišlo do živega, ker smo bili na to pripravljeni. Po dveh urah »pranja« smo se povzpeli do slapa Šumnik (24 m), od tu pa mimo koče na Klopnem vrhu proti domu na Pesku, kjer smo tudi prenočili. Naslednje jutro so bila naša prva destinacija Lovrenška jezera. Začudeni smo bili nad tolikšno količino vode, ki se je zadrževala na planoti, ter rahlo mokrih nog nadaljevali Nismo jih pozabili! Julijsko toplo nedeljo smo se zbrali pred spomenikom talcem v Kotah pri Robu, pobitih s strani italijanskih fašistov v znani veliki ofenzivi na Mokerc v letu 1942. Obudili smo spomin na tragične dogodke in nesrečne žrtve. Okupatorjeva vojska je takrat zbrala vse ujete prebivalce ro-barskega območja pri vasi Osredek. Po seznamu so izbrali moške, ženam pa dejali, da jih bodo odpeljali le na kratko zaslišanje. Drugi dan pa se je razvedelo, da so jih vseh dvanajst kruto umorili ob potoku Kobilji curek v bližini naselja Rob. Žrtve so si morale same skopati grobne jame, nakar so jih nezasute pustili. Člani društva Zarja spominov - krajevni odbor Rob so s pomočjo svojcev žrtev lepo uredili okolico grobišča in spomenik ter vsako leto organizirajo skromno slovesnost ob obletnici. Tako je bilo tudi letos. Za društvo Zarja spominov Srečo Marolt 10. jubilejno srečanje mizarjev Letošnje 10. jubilejno srečanje učencev, ki smo obiskovali mizarsko šili v Idriji v letih 1957-1960, je potekalo drugo soboto v juniju. Zbrali smo se v Logatcu nekdanji učenci - mizarji s Primorske, Gorenjske, Notranjske in Dolenjske. Srečanja sta se udeležila tudi tedanja učitelja Radica Pahor, stanujoča v Idriji, in Jože Jeršič, stanujoč v Velenju. Skupina pred Plečnikovo cerkvijo Po kratkem klepetu smo se odpravili na potep po osrednji Sloveniji; program sta pripravila sošolec Branko Korene in njegova žena. Pot nas je vodila po čudoviti naravi na goro Rakitna, kjer smo občudovali visoko ležeče jezerce. Po drugi strani pobočja smo se spustili in nadaljevali pot proti Ljubljanskemu barju, kjer nas je v vsej svoji lepoti pričakala znamenita mojstrovina - Plečnikova cerkev. Postanek, vreden ogleda. Pot nas je vodila skozi Borovnico proti muzeju Bistra na Vrhniki. Ogled avtomobilov nekdanjega jugoslovanskega predsednika Tita in drugih zanimivosti je na nas naredil velik vtis. Se ogled izvira reke Ljubljanice in že nas je pot vodila nazaj v Logatec v prijetno gostišče Korenčan na pozno kosilo. Za lepo nepozabno presenečenje je poskrbel sošolec Anton Prinčič, ki je ob svojem rojstnem dnevu pogostil vse prisotne s slastnimi briškimi češnjami in žlahtno briško penečo rebulo. Imeli smo se zelo lepo, zato smo se zmenili, da se naslednje leto ponovno srečamo in to na Primorskem z ogledom spomenika na Cerju, Štanjela in drugih kraških znamenitosti. Besedilo in foto: Bernard Bučinel (utrinke v slikah najdete tudi na naši spletni strani http:// skocjan-turjak.skavt.net/) Vestna hobotnica (Saša^Koren) Foto: M. Štrukelj svojo smer. Veliko smo se pogovarjali, izvedeli veliko novega o krajih okoli Begunj in pomagali ljudem. Kot presenečenje po prihodu s potepa, sta nam voditelja pripravila pot preživetja (razlaga: blato, blato in še enkrat blato!). Skozi celotno skavtsko leto smo opravljali različne veščine. Svoje celoletno delo in končno znanje smo na taboru predstavili še ostalim članom. Tabor pa je bil še zadnja priložnost, da smo usvojili določene veščine in sicer veščine, ki se jih lahko opravlja samo na taborih. Letos so bile na voljo molčečnež, vzdržljivež in požrtvovalnež. Nekatere med njimi smo še kako težko pridobili. Komaj smo se dvakrat zavrteli, že je bil tu konec tabora. Čeprav s težavo smo vse lepo pospravili za seboj in se pripravili na odhod proti domu. Bili smo žalostni, ker je vse tako hitro minilo, vendar po drugi strani zelo veseli, saj smo se imeli noro dobro!!! poletni tabor 09 Kot vsako skavtsko leto do sedaj je bil tudi letos glavni zaključek tega skavtskega leta težko pričakovani poletni tabor. Izvidniki in vodnice (srednja starostna skupina skavtov) smo z enotedenskim taborom začeli v nedeljo, 26. julija, v Begunjah pri Cerknici. Od cerkve (kjer smo se poslovili od staršev) smo po 10-ih minutah prispeli na samotni taborni prostor. Čakala sta nas Melita in Jože. Začeli smo z delom, saj smo do večera morali postaviti šotore, nabrati drva in postaviti stranišče. Ob manjšem ognju so sledila natančnejša navodila in pravila tabora. Tekom tedna smo dopolnjevali taborni prostor - postavili smo jedilnico, kuhinjo, jambor, osrednje ognjišče, suši I n i k perila, skavtski hladilnik v potoku in kot aktivni skavti naredili igrišči za odbojko in nogomet. Ko smo imeli vsaj malo prostega časa, ki ga letos res ni manjkalo, smo se že podili za žogo. Najbolj priljubljen je seveda bil nogomet. Seveda pa ni manjkalo tudi kopanja v mrzlem potoku. Kot je v skavtski navadi smo imeli tudi dvodnevni potep. Po vodih smo se z zemljevidi odpravili vsak v Popotovanje od Krke do Čateža in nazaj Kot vsako poletje smo se tudi letos skavti veje PP (popotnikov in popotnic) podali na skavtski tabor. Začeli smo na začetku, kot se spodobi ... V Krki - natančneje pri izviru Krke nas je čakal Silvo, naš zvesti voditelj, ki letos odhaja iz vrst voditeljev naše skavtske skupine. Najprej smo se ustavili v trgovini, cla smo se založili s hrano in »cukrom«. Ker naj bi potovali ob reki Krki, smo se v ta namen posedli v kajake in odpravili na pot. Meni in Silvu je bilo žal, ker s seboj na reko nisva vzela fotoaparata in sva tako izgubila precej lepih in norih fotk, medtem ko smo se spuščali čez brzice Krke. Priveslal i smo clo ... približno clo Smihela, naprej pa smo se odpravili peš. Pot nas je vodila clo Žužemberka mimo njiv s koruzo in nismo si mogli kaj, cla ne bi imeli slastne večerje, ki smo jo pojedli v Žužemberku. Naslednji dan smo se zgodaj odpravili k maši in pot nadaljevali proti Mali vasi, rojstnemu kraju Friderika Barage. Med potjo se nismo izgubili, ampak malo dlje časa hodili okoli. Pri Mali vasi nas je prehitel večer in smo si za prenočitev postavili bivak, ki je bil kar precej velik. Po iskanju za izgubljenim zakladom (moje denarnice) smo zakurili in spekli večerjo, slastno koruzo in tvvist. Ker se po jutru dan pozna, smo zajtrkovali polento in mleko, kar nam je clalo novih moči za premagovanje asfaltiranih cest. Prvo postajo smo imeli že v Veliki Loki, kjer smo se razdelili v clve skupini. Že smo šli vsak svojo pot, eni v Razbore, drugi pa v Dolenjo vas pri Čatežu. Po bolj ali manj prespani noči smo se dobili pri cerkvi na Zaplazu, kjer smo skavti v noviciatu (NOPP) clali slovesen prehod mecl vrste klana Mogočnega hrasta. Nekaj ur po kosilu (bile so postrvi in ne koruza) smo se odpravili k Silvovem prijatelju na Primskovo, ki nam je ponudil streho nad glavo, v zameno pa smo mu mi pomagali pri clelu. Po večerji, ki niso bile postrvi ampak meso, smo prepevali, nekateri peli kvariton, v glavnem smo imeli malo žurko, saj je bila to naša zadnja noč. Po preloženih clrveh in prepeljanem pesku, smo načeli zadnjo turo clo Krke. Za kosilo smo zavili kar v gostilno, saj ni bilo druge možnosti ... imeli smo pač slovesno kosilo. Po prehojenih ulicah Ivančne Gorice, smo šli še skozi Jurčičev rojstni kraj in izmerili azimut (to je kot mecl severom in izbrano točko) proti Krki, kjer so nas že čakali starši. Se za konec: v petih dneh smo prehodili okoli 70 kilometrov in preveslali približno 15 kilometrov, vsi ožuljeni smo bili veseli, cla se je tabor srečno končal. (Slike na http://skocjan-turjak.skavt.net/ ) Raziskovalni rakun (Miha Savli) še zadnji napad volčičev v podobi Indijancev Že navsezgodaj nekega poletnega jutra so se morali naši volčiči prebuditi in odpraviti v hribe nad Davčo. Tam jih je sprejel sam poglavar Indijancev! Tako so izvedeli, kaj jih čaka sledečih sedem dni. Najprej so morali biti seveda sprejeti v indijansko pleme, to so opravili izvrstno in že so si ogledovali svoj taborni prostor. Čez teden so izvajali in se udeleževali mnogo indijanskih vra-golij. Spoznali so indijansko kuhinjo, njihove običaje in delo. Izdelovali so tablice z imeni, loke, sulice ter šivali indijanske obleke. Iskali, in ga srečno našli, so tudi pravi indijanski zaklad. Lovili so bizone, pekli indijanski kruh ter bizonovo meso na ognju. Zadnja dneva tabora pa so pridno pripravljali predstavitveni program tabora za starše. S pomočjo poglavarjeve žene so napekli veliko dobrot in skuhali kosilo za starše in seveda tudi zase. Volkci so uživali in se res sproščeno zabavali. S tem taborom smo tudi zaključili delo z našimi najmlajšimi v upanju, da čez nekaj let pridejo mlajše generacije in nadaljujejo delo, kjer smo ga mi končali. Volkci, z vami sem bil le eno leto, vendar je bilo to leto eno boljših pri skavtih. Bagira (Jan Savli) Foto: T. Franko ŽELIŠ BITI Z NAMI? Skavtska skupina Škocjan - Turjak pričenja novo skavtsko leto in še večjo akcijo, saj skavtski duh še vedno kraljuje in norost deluje ... ... in če želiš, da deluje tudi pri tebi, hitro skoči na našo spletno stran in se prijavi. Prijavite se lahko vsi, starejši od 11 let (od 6. razreda naprej). Prijave potekajo do 26. septembra!!! Se z večjim veseljem pa ste k nam vabljeni vsi, ki si želite postati skavtski voditelji (pogoj: 18 let). Spletna stran skavtov Škocjan- Turjak 1: h ttp ://s kocj a n -tu rj a k. s ka vt. net/ -Vir Pl Naložba v vašo prihodnost OCIJMCilO DtUJO HNANCiHA EVHOBKA UNIJA LvTopski sS4T- antenski sistemi PeierHočevar s.p. Mertiaijeva Z, Ribnica, gsm 041 761-769 NOVO Končno na SAT tudi POP TV, Kanal A in TV 3! UGODNO: državne subvencije pri nakupu SAT sistemov, v primeru slabega sprejema SLO-1 in SLO-2. POP , ...........„„L....... (3) KLANCAR, D.O.O. Croznikova 11 1000 Ljubljana (Rudnik- ob Dolenjski cesti) Telefon: 01/42 72 001 E-mail: klancar@dealer.renault.si POOBLAŠČEN SERVIS ZA VOZILA RENAULT MENJAVA IN SHRANJEVANJE PNEVMATIK PNEVMATIKE SAVA, MlCHELIN, KLEBER, KORMORAN .... LIČARSKO KLEPARSKA DELA NOVA IN RABLJENA VOZILA £ A N RENAULT ZAHVALA V februarju 2009 je v 103. letu umrla moja teta Marija Ana Kury, ki je bila najstarejša občanka občine Velike Lašče. Nekaj časa je živela pri meni na Gradežu, zadnja leta pa je bila oskrbovanka Doma Marije in Marte Karitas v Logatcu. Ker ni imela dovolj lastnih sredstev za plačilo oskrbnine in ne svojcev, ki bi jo bili dolžni preživljati, je za doplačilo oskrbe v domu skrbela Občina Velike Lašče. Občini se za finančno pomoč, ki jo je bila deležna moja teta v času bivanja v domu starejših občanov, lepo zahvaljujem. Zahvaljujem se tudi županu Antonu Zakrajšku, ki je kljub obilici svojega dela teto dvakrat obiskal v domu v Logatcu. Nečakinja Marija Debeljak Orel (Éluard Paxil) Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih, vodilna mapa po novih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov -pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča Najdete nas na Taborski c. 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 7810-320 ali (01) 7810-329 STEKLARSTVO peter HREN, S.P. Gradež 14,1311 TURJAK GSM: 031/356 668 Tel: 01/7881366 Brušenje stekla Fazetiranje stekla in ogledal Peskanje stekla Izdelava izolacijskega termopan stekla Kaljeno steklo Tuš kabine (po meh, s tesnili) Ogledala Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) Montaža vsega navedenega Ostale steklarske storitve mulci e erfte Dnevi piva v VoBfot Zmčs S petkom, 25. septembra, pričnemo z dnevi piva. Do nedelje, 11. oktobra, vam bomo predstavili piva, ki jih točimo pri nas celo leto, približati vam želimo tudi druga. Naši dobavitelji so vam pripravili posebna presenečenja. Program je objavljen na: www.minacafe.com Dobrodošli! BREZPLAČNE SPLETNE STRANI ZA NVO Velika večina nevladnih organizacij nima lastne spletne strani, ki predstavlja hitro in poceni komunikacijo z uporabniki storitev. Z namenom povečanja prepoznavnosti nevladnega sektorja in večje promocije nevladnih organizacij, v okviru projekta Regionalno stičišče NVO Srca Slovenije v letih 2009 in 2010, NVO Osrednjeslovenske regije omogočamo vzpostavitev brezplačnih spletnih strani. Zakaj imeti spletno stran? Ker jo danes preprosto morate imeti, saj vam prinaša številne prednosti. Z internetno predstavitvijo 24 ur na dan, vse dni v letu, velikemu številu uporabnikov interneta nudite predstavitev vaše organizacije ter lažjo, hitrejšo in cenejšo komunikacijo s člani. S pomočjo spletne strani tako obiskovalci lahko enostavno pridobijo informacije o vaši organizaciji, vi pa jo lahko enostavno posodobite in urejate brez dodatnih stroškov. Predstavite lahko poljubno količino podatkov, ki je dosegljiva velikemu številu uporabnikov, kar vam omogoča najcenejši način promocije in predstavitve vaše organizacije. Kako do brezplačne spletne strani? Če bi tudi vi radi imeli spletno stran za svoje društvo, zavod ali ustanovo nam to čimprej sporočite, saj je število brezplačnih spletnih strani, ki jih bomo vzpostavili, omejeno. Poslali vam bomo navodila, vi pa pripravite vsebino in slike, ki jih želite objaviti na svoji spletni strani. V organizaciji določite osebo, ki se bo udeležila usposabljanja za administratorja spletne strani in tako tudi v nadaljevanju skrbela za ažurnost podatkov. Prve spletne strani NVO so že zaživele julija in si jih lahko ogledate na spletni strani stičišča www.srce-me-povezuje.si. Za več informacij smo dosegljivij na ¡nfo@srce-me-povezuje.si ali 040 365-850. Vabimo vas v zobno ordinacijo PreNaDENT v Dragi, v CUDV Draga na Igu, kjer hitro in kvalitetno poskrbimo za zdravje vašega zobovja in vam zagotovimo lep nasmeh. Ponujamo estetske plombe, protetično oskrbo, zdravljenja zob in dlesni, beljenja, implantóte. PreNaDENT najnovejšega LASERSKEGA SISTEMA Draga 1, IG tel: 040 934 000 Naročanje vsak delavnik od 8.00 do 18.00. KUPIM KMETIJO Kupim starejšo kmetijo, na odprti sončni legi, primerno za ekološko kmetovanje, velikosti 5 ha ali več, oddaljeno do 40 km iz Ljubljane. Ponudbe in informacije sprejemam na: GSM: 031 317 513, Andrej E-MAIL: andrej.drobez@nrg.si Dozoreli ían, foto: Jože Jeršin »Ekologija je naša vizija« Smo mlado,.sodobno podjetje, ki svojo dejavnost opravlja v Šmarju - Sapu - Peskokop Šmarje. Zadovoljstvo naših kupcev je naša prva skrb in vedno storimo vse, da bi bili kar najbolj zadovoljni z nami. Znanje, sodobna tehnologija, preciznost in korektnost so pojmi, ki kreirajo našo vsakodnevno poslovanje. - Proizvodnja, dobava in vgradnja svežih betonskih mešanic - Proizvodnja in dobava kamenih agregatov - Zbiranje gradbenih odpadkov ZA INFORMACIJE TER NAROČILA BETONA POKLIČITE NA 031/680 390 KG - EKO, d.o.o. Tel.: 01787 52 00 c „ Ljubljanska 16 B Fax: 01787 43 07 t-posta: 1293 Šmarje Sap Gsm: 031 680 390 kontakt@kg-eko.si Vaše ideje in želje nas dobijo obffcj INDIHAR BOJAN INDIHAR S-P, Trubarjeva cesta 59r 1315 VELIKE LAŠČE Telefon: 01 78-730-79, Mobitel: 041 -79-59-31 pestra izbira tkanin, umetnega usnja in usnja MINIBAGER 6 TON "lUfra d.o.o. izkopi planiranje pikiranje maitfša gradbena dela TURJAK 59, TURJAK GSM: 041 772 711 družba ia gradbeništvo In Inženiring,, d..□..(>. • ADAPTACIJE • ¡NOVOGRADNJE . TLAKOVANJE . FASADE . IKNAUF . KANALIZACIJE Gradef 44 a, 1311 Turjak GSM: 041/784-422, FAX:01/7BB9-B24 E-mail: skarpa.dao®gmaiLcom BUt Mitertnli lundfe fcuBrto. KutMj ■ mifcfiLiH. »Tf TRGOUP 'TIllUI^UflTDCnUIUfl TEHNIČNA TRGOVINA Velike Lašče Id.: 01/78 61099 lel./la« 01/78 BI039 T • ■ •_ imuimir mrajem SREDA, 17. SEPTEMBER, ob 19.00 Trubarjeva domačija, Rašica »INVAZIVNE TUJERODNE VRSTE -GROŽNJA NARAVI« Predavanje biologinje Jane Kus Veenvliet (Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče) SOBOTA, 19. SEPTEMBER, od 8.00 do 12.00 Trg pred Levstikovem domu 6. VELIKOLAŠKA TRŽNICA (Javni zavod Trubarjevi kraji) NEDELJA, 20. SEPTEMBER, od 9.00 dalje Turjak z okolico - Gradež PRAZNIK SUHEGA SADJA (Društvo za ohranjanje sadja Gradež in Javni zavod Trubarjevi kraji) NEDELJA, 20. SEPTEMBER, ob 14.30 Športno igrišče, Dvorska vas 5. KRPANOVE IGRE (Kulturno-turistično in športno društvo Krpan) SOBOTA, 26. SEPTEMBER, ob 8.30 Krvava peč-Vrbica POHOD NA STIČIŠČE ŠTIRIH OBČIN (Društvo Claustra Alpium luliarum) SOBOTA, 26. SEPTEMBER Trubarjeva domačija, Rašica ROŽANČEVA NAGRADA (Založba Nova revija) ČETRTEK, 1. OKTOBER, ob 19.00 Trubarjeva domačija, Rašica 4. TRUBARJEV ČETRTEK z gostjo Alenko Černelič Krošelj (Javni zavod Trubarjevi kraji) SOBOTA, 3. OKTOBER, od 8.00 do 12.00 Trg pred Levstikovim domom, Velike Lašče BUČNO-MARMELADNI DAN IN 7. VELIKOLAŠKA TRŽNICA (Društvo podeželskih žena Velike Lašče in Javni zavod Trubarjevi kraji) SREDA, 7. OKTOBER, ob 19.00 Trubarjeva domačija, Rašica ODPRTJE LIKOVNE RAZSTAVE Polone Kresal Bizaj PETEK, 9. OKTOBER, ob 19.30 Levstikov dom, Velike Lašče 1. ABONMAJSKA PREDSTAVA: »KDO VAM JE PA TO DELU« v izvedbi Društva Cafe teater (Občina Velike Lašče) ČETRTEK, 15. OKTOBER, ob 18.00 Grad Turjak ODPRTJE OBMOČNE LIKOVNE RAZSTAVE »KOLAŽ« (JSKD-OI Ljubljana okolica) PETEK, 23. OKTOBER, ob 19.00 Trubarjeva domačija, Rašica PRIREDITEV OB DNEVU REFORMACIJE: PREDSTAVITEV PREVODA TRUBARJEVEGA KATEKIZMA v sodobno slovenščino (Javni zavod Trubarjevi kraji) SREDA, 30. SEPTEMBER, ob 19.00 Trubarjeva domačija, Rašica »MUZEJI IN TURIZEM« - predavanje zgodovinarke Barbare Žnidaršič in umetnostne zgodovinarke Marjane Dolšina (Javni zavod Trubarjevi kraji) SOBOTA, 24. OKTOBER, ob 9.00 Turjak KOSTANJEV POHOD IN PIKNIK (Turistično društvo Turjak) Organizatorji si pridržujejo pravico do morebitnih sprememb.