Revija Slovenskih železnic Februar 2021 Drugi tir: Glavna dela že v prihodnjih mesecih Lokomotive Effishunter 1000 začenjajo delo v Kopru Prvi pregled novega vlaka Stadler DMG 610 EKSKLUZIVNI intervju s Primožem Rogličem ŽELEZNICE V EVROPI VSAKO LETO PREPELJEJO 1,6 MILIJARDE TON TOVORA IN 7,1 MILIJARDE POTNIKOV Prvi pregled potniške garniture 610 001 v vzdrževalnem centru SŽ-VIT v Ljubljani. Foto: Miško Kranjec Novo progo izdajajo Slovenske železnice, d. o. o. • SI-1506 Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29 14 327, telefaks: (01) 29 148 09, e-pošta: janez.krivec@slo-zeleznice.si • odgovorni urednik: Janez Krivec • redaktorica: Darinka Lempl Pahor • avtorji fotografij: Miško Kranjec, Janez Krivec, arhiv Slovenskih železnic • tisk: SŽ-Železniška tiskarna d. d. • Nova proga izide desetkrat na leto • naklada: 9.722 izvodov • naslovniki jo prejemajo brezplačno • fotografij in rokopisov ne vračamo. Bralci in dopisniki, ne pozabite! Prispevke za naslednjo številko Nove proge lahko na naslov uredništva pošljete najpozneje do 19. 3. 2021 Sodobni logistični sistemi so celovito povezani z družbo, v kateri uspevajo oziroma poslujejo in iz katere porabljajo vire za svojo rast in razvoj. Ti sistemi imajo čedalje bolj pomembno vlogo v sodobni družbi. Kar se v zadnjih letih še dodatno spreminja, z digitalizacijo, informati- zacijo in povečevanjem skrbi za okolje, pa je to, da se logistični sistemi še bolj približujejo posameznikom, nam potnikom in drugim, ki z nji- mi poslujemo ali kako drugače sodelujemo. Vezi med okoljevarstvom, kulturo, športom in profesionalno vlogo železniških podjetij se krepijo in ustvarjajo poslovno-zasebne ekosisteme, ki jih vodita odgovornost in zaupanje. Uspešna podjetja, ki lahko podpirajo tudi druge družbene de- javnosti, zunaj njihovih ozko definiranih specialnosti, krepijo družbo, ta pa nato krepi podjetje. Cikel je tako sklenjen in zastavljen odličen načrt za razvoj takšnega hibridnega sistema. Kako uspešni smo v tem pogle- du na Slovenskih železnicah, je mogoče opazovati po intenzivnosti naših stikov z drugimi organizacijami in naraščajočim številom tistih, ki jih lah- ko pri njihovih prizadevanjih podpremo. Poudarku na tesnem sodelovanju s širšim okoljem namenjajo veliko pozornosti tudi druga uspešna evropska železniška podjetja. Februar- sko revijo začenjamo s pregledom razvoja železniškega sektorja od leta 2015 naprej. Poleg impresivnih okoljevarstvenih prednosti, ki jih ponu- jajo železnice na našem kontinentu – porabijo denimo le dva odstot- ka vse energije, ki jo v Evropi porabi promet – pa imajo tudi nadvse pomembno povezovalno vlogo. Od leta 2015 imamo v Evropi 1300 ki- lometrov več hitrih prog, nenehno se povečujeta obsega železniškega potniškega in tovornega prometa, občutno se povečujejo investicije v železniško infrastrukturo na državnih ravneh in po vsej Evropski uniji. O navdušujočem potencialu železnic pa govori tudi njihov izjemni pomen pri ekonomski in družbeni koheziji Evropske unije. Železniški sektor nam- reč neposredno zaposluje skoraj milijon Evropejk in Evropejcev. Vrnimo se v Slovenijo, na teren, k številnim projektom, ki jih želez- ničarji vsak dan uresničujemo in bodo čez nekaj let postali del svetle statistike železniškega sektorja. Po uspešnih testiranjih in pridobitvi vseh dovoljenj so začele voziti nove premikalne lokomotive, ki jih je lani pre- vzelo podjetje SŽ-Tovorni promet. V Kopru sta konec februarja vozili že dve novi premikalki, v naslednjih mesecih pa bosta začeli še drugi dve. Tovorni promet letos čakajo zgodovinske spremembe, o katerih bomo več pisali v prihodnji izdaji revije, tokrat pa se posvečamo pregledu in primerjavi premikalnih lokomotiv, ki so v uporabi na naših tirih. Kot smo ugotovili, je najstarejša premikalna lokomotiva, ki je z novim motorjem še v uporabi, znameniti jembah, ki vozi v Novem mestu. Po vsem našem železniškem omrežju zdaj že redno srečujemo nove potniške vlake. Februarja pa so prvič opravili redni preventivni pregled. V nekaj dneh se je vseh pet dizelskih garnitur zvrstilo v delavnicah vzdrže- valnega centra SŽ-VIT v Ljubljani. Naši vzdrževalci so tokrat pri pregledu sodelovali s predstavniki podjetja Stadler in drugimi zunanjimi strokov- njaki. O prvem pregledu garniture 610 001, ki smo jo prvo prejeli v Slo- venijo, smo pripravili fotoreportažo ter dva podrobna članka. Kot dobro vemo, podjetja v skupini SŽ že več let neposredno podpi- rajo slovenski šport in najboljšim športnikom pomagajo dosegati vrhun- ske rezultate. Zaradi koronavirusa so bile na letos prestavljene olimpijske igre, in SŽ so tako v vlogi neposrednih podpornikov naših največjih špor- tnih ambasadorjev v svetu – olimpijcev. Med njimi je tudi najboljši kole- sar sveta in športnik leta 2020 Primož Roglič. Z njim smo se pogovorili med višinskimi pripravami na Tenerifih. Govorili smo o treningih, načrtih, vožnji z vlakom od Zagorja do Ljubljane in marsičem dru gem. Kot boste lahko prebrali, nas je pozval, naj bomo v letošnji sezoni posebej pozorni na vse Slovence. In ko smo mu, kot enemu najuspešnejših slovenskih športnikov, na začetku intervjuja zaželeli čim več osvojenih lovorik, pa je prizemljeno in skromno dejal: »Najbolj si želim zdravja!« Spoštovani bralci, veliko zdravja želim tudi vam! In prijetno branje! Aktualno Razvoj evropskega železniškega trga 2 6 8 14 18 26 29 Aktualno Drugi tir: Glavna dela se začenjajo v prihodnjih mesecih Aktualno Lokomotive Effishunter 1000 začenjajo delo v Kopru Fotoreportaža Prvi pregled novega vlaka Stadler DMG 610 Kadri Kadrovska struktura evropskega železniškega sektorja Zanimivosti Mar je železnica lahko poetična? Zanimivosti V oklepaju piše: rojen na vlaku Revija Slovenskih železnic Februar 2021 Drugi tir: Glavna dela že v prihodnjih mesecih Lokomotive Effishunter 1000 za enjajo delo v Kopru Prvi pregled novega vlaka Stadler DMG 610 EKSKLUZIVNI intervju s Primožem Rogli em ŽELEZNICE V EVROPI VSAKO LETO PREPELJEJO 1,6 MILIJARDE TON TOVORA IN 7,1 MILIJARDE POTNIKOV 1 Uvodnik Janez Krivec Odgovorni urednik Revija Slovenskih železnic – februar 2021 Razvoj evropskega železniškega trga Januarja letos je Evropska komisija objavila sedmo po- ročilo o spremljanju razvoja železniškega trga, ki ga vsaki dve leti pripravljajo za Evrop- ski parlament in Evropski svet. Poročilo vsebuje pregled raz- mer in razvoja na železniškem trgu v Evropi do konca leta 2018, ne vsebuje pa informa- cij o učinkih pandemije Co- vid-19 na železniški sektor. V Evropi je zaposlenih več kot 916 000 železničarjev Železniški sektor izjemno po- membno prispeva k ekonomski in socialni koheziji Evropske unije, saj neposredno zaposlu- je več kot 916 000 ljudi. Vlaki v Evropi prepeljejo približno 1,6 milijarde ton tovora ter 7,1 milijarde potnikov vsako leto. Povečevanje uporabe železnic je ključno za prizadevanja po bolj trajnostnem prometu in ima znatne pozitivne učinke na zmanjševanje onesnaževanja in učinkovitejšo rabo energije. Analize pa kažejo tudi to, da se v zadnjih letih povečuje povpra- ševanje po trajnostnih oblikah prevoza. Železnice v Evropi še ne izrabljajo vseh svojih možnosti V zadnjih letih se v Evropi povečujeta tako število potni- kov v železniškem prometu kot količina prepeljanega tovora. Število potnikov se povečuje konstantno, medtem ko je pri količini prepeljanega tovora več nihanj in je povečevanje bolj ne- enakomerno. Poročilo o razvoju EU27 (2018) EU27 (2018) – . 2 Aktualno železniškega trga kaže na pozi- tiven razvoj evropskih železnic, vendar pa je videti, da železnica še ne izkorišča vseh svojih mož- nosti in ima veliko priložnosti za razvoj. V poročilu Evropske komisije je zato med drugim poudarje- no, da mora železniški prevoz postati bolj točen in zanesljiv v primerjavi z drugimi oblikami prevoza, poleg tega pa morajo železnice več pozornosti posve- titi potnikom in drugim stran- kam ter bolj izkoristiti potenci- ale inovacij. Železniški prevoz mora postati bolj učinkovit in cenejši. EU27 (2018) – (2018) . . 3 Revija Slovenskih železnic – februar 2021 Aktualno Ključne ugotovitve poročila Ključne ugotovitve in trendi od 2015 do 2018 v 27 drža- vah Evropske unije. Izjema pri podatkih je le dolžina prog za visoke hitrosti, pri kateri primer- jamo leti 2015 in 2019. • Skupna dolžina železniškega omrežja EU27 je bila leta 2018 okrog 201 000 kilo- metrov prog (0,4 % manj kot leta 2015). Približno 56 % omrežja je bilo elektri- ficiranega, kar je v primerjavi z letom 2015 za 855 kilome- trov več (+ 1,2 %). • Omrežje EU za visoke hi- trosti se je konec leta 2019 raztezalo na 9100 kilome- trih in se je v primerjavi z letom 2015 povečalo za 17 %. • Leta 2018 so železnice pri- spevale zgolj 0,4 % emisij toplogrednih plinov in CO2 iz prometa ter 2 % porablje- ne energije v prometu. • Modalni delež železnice v kopenskem prometu se je povečal s 7,6 % na 7,8 % pri potniškem prometu in zmanjšal z 18,8 % na 18,7 % pri tovornem prometu. • Železniški potniški promet se je na leto povečeval za 2,5 %, železniški tovorni promet pa za 4,1 %. • Skupna dolžina prog, ki so bile razglašene za preobre- menjene, se je več kot pod- vojila. • Skupni izdatki za železniško infrastrukturo EU27 so bili leta 2018 38,7 milijarde EUR, medtem ko so bili leta 2015 najvišji, in sicer 39,1 milijarde EUR. Skupni stroški za vzdrževanje in obnovo so bili 20,6 milijarde EUR. • Povprečni tržni delež konku- rentov nacionalnim železniš- kim podjetjem je leta 2018 obsegal: º 42 % v tovornem prome- tu (povečanje za 8 odsto- tnih točk) º 10 % v potniškem pro- metu (povečanje za 2 odstotni točki) º 16,2 % pri opravljanju storitev OGJS v potniškem prometu (zmanjšanje za 0,5 odstotne točke) • Železnica ostaja ena najvar- nejših oblik prevoza, saj je potovanje z avtomobilom skoraj 50-krat bolj tvegano kot potovanje z vlakom. • Konec leta 2018 je bilo v železniškem sektorju zapos- lenih nekaj več kot 916.000 oseb, od tega približno 527.000 pri prevoznikih in 389.000 pri upravljavcih in- frastrukture. Evropska komisija $$ $$ . 4 Aktualno Kolektivni dopust 2021 6 dni – 28., 29., in 30. april ter 29., 30., in 31. december * * * Službena vozovnica SP-4 Službene vozovnice SP-4 za leto 2021 ni treba podaljševati. Vozovnice so izjemoma veljavne najmanj do junija 2021 oziroma eno leto od dneva izdaje. * * * FIP in MKV vozovnice Od januarja je mogoče naročati izkaznice FIP ter mednarodne kuponske vozovnice, MKV za leto 2021. To lahko storite tako kot doslej, s svojo personalno številko na potniških blagajnah. Cena nove izkaznice je deset evrov. Cena MKV je prav tako deset evrov. * * * Veljati je začelo Navodilo o načrtovanju in odobritvi letnega dopusta Navodilo, ki je bilo objavljeno 15. februarja, določa spremembe načrtovanja in odobritve letnega dopusta. Vsebuje navodila za načrtovanje dopusta skozi vse leto, roke, pojasnjuje pisne predloge in pisne odobritve. Do Navodila lahko dostopate na intranetu SŽ ali na povezavi Ključna sporočila evropskega leta železnic Leto 2021 bo na ravni Evropske unije minilo v luči evropskega leta železnic, kate- rega namen je osvetliti številne prednosti železnice in nadalje spodbujati potrebne reforme ter naložbe tako, da železniški promet postane prva izbira evropskih državljanov in pod- jetij. Deležniki iz železniškega sektorja imajo tako priložnost za oglaševanje železniškega prometa kot privlačnega, traj- nostnega, inovativnega in var- nega načina za potovanje po Evropi ter njegove večje vloge v političnem prostoru EU. Promo- cijske dejavnosti bodo potekale na raznovrstnih dogodkih in v okviru različnih komunikacijskih kampanj ter na vseh ravneh in po vsej EU, ciljna publika pa so državljani – zlasti mladi-, pod- jetja in državni organi. Pobudo evropskega leta železnic koordinira generalni direktorat Evropske komisije za promet in mobilnost DG MOVE, za organizacijo udeležbe na na- cionalni ravni pa so odgovorne države članice. Evropska komi- sija se tako povezuje z državami članicami, deležniki iz železniš- kega sektorja in drugimi zainte- resiranimi stranmi tako na ravni EU kot nacionalnih ravneh. Skupnost CER, predstavnik železniškega sektorja Skupnost evropskih železniš- kih prevoznikov in upravljavcev infrastrukture (CER) je panožno združenje s sedežem v Bruslju, ki zastopa železniški sektor v odnosu do institucij EU. Evrop- sko leto železnic je za skupnost CER poseben izziv, saj prevzema vlogo krovnega železniškega združenja in glavnega glasnika interesov železniških podjetij. Z zavedanjem, da je vredno izko- ristiti multiplikativne učinke, ki jih prinaša evropsko leto želez- nic, tesno sodeluje z Evropsko komisijo, drugimi železniškimi interesnimi skupinami, pa tudi poslanci Evropskega parlamen- ta, svojim članicam pa daje podporo pri doseganju večje prepoznavnosti njihovih de- javnosti, iskanju potencialnih partnerjev in izbiri tem, ki so povezane z EU. CER Message House Za komuniciranje v evropskem letu železnic je skupnost CER med drugim pripravila referenčni pripo- moček CER Message House, namenjen komunikacijski podpori. Z njim bodo člani- ce skupnosti CER lažje pre- poznale in ozavestile vizijo sektorja za železniški pro- met. Gre za pripomoček, ki omogoča lažji in hitrejši pre- gled nad ključnimi sporočili, ki jih želi poudariti skupnost CER. Na tej podlagi naj bi se pripravljala nadaljnja komu- nikacijska gradiva, ki bodo udarno in dosledno širila ključno sporočilo evropske- ga leta železnic po Evropi. Dejavnosti skupnosti CER v povezavi z evropskim letom železnic med drugim teme- ljijo na predlogih evropskih organov in institucij, kot je denimo Evropski ekonom- sko-socialni odbor, ki deluje kot svetovalno telo EU. Cilj usklajenih komunika- cijskih kampanj v evropskem letu železnic je, da se Evropsko unijo, države članice, lokalne in regionalne oblasti, socialne partnerje in tržne sile spodbudi k povečanju deleža železnice v mobilnost potnikov in blaga, za kar jim je železnico treba približati kot trajnosten, inova- tiven in varen način prevoza, ki je brez primere glede na druge oblike prevoza. Evropsko leto železnic je torej odlična prilož- nost za opozarjanje na pred- nosti železnice na področju trajnosti in seznanjanje z njimi, pa tudi z naložbeno politiko EU za železnice. Naložbe v želez- niško infrastrukturo dajejo nov zagon gospodarstvu, ustvarijo kakovostna delovna mesta, ki so trajnostna s socialnega in okoljskega vidika, ter povečajo privlačnost železniških storitev za uporabnike. Ozaveščanje javnosti o tej temi bo poma- galo vplivati na vedenje potro- šnikov in izbiro načina javnega prevoza za mobilnost z nizkimi emisijami. Poleg tega je evropsko leto priložnost, da se oceni dose- danji razvoj železniškega pro- meta, hkrati pa tudi kakovost železniških storitev in se jih po potrebi prilagodi potrebam uporabnikov. Čez leto se bo spodbujalo tudi k pobudam, s katerimi bi znova pridobili zaupanje uporabnikov v javni železniški prevoz, ter predvsem mlade Evropejce bolje sezna- njalo s privlačnimi poklicnimi potmi na železnici. Javnosti bodo med drugim posredo- vana sporočila o potrebah po modalni preusmeritvi tudi na področju turizma in večji izrabi železniških povezav ter možno- stih za trajnostni turizem. Leto železnic je primeren čas, da počastimo zgodovino železnice in njenega tehnolo- škega napredka, pa tudi zgodo- vino vse bolj povezane Evrope po zaslugi železniških povezav. Poudarjati je treba pomembno vlogo, ki jo ima železniški pro- met v skupni zavesti Evropejcev, zlasti kulturno in zgodovinsko. V tem pogledu bi lahko izkori- stili danosti železniških postaj in muzejev ter jih uporabili za prizorišča raznovrstnih dogod- kov in pobud, si prizadevali za sodelovanje in izmenjavo med železniškimi muzeji v Evropi in povabili državljane k odkrivanju njihovih zbirk, tudi v digitalni obliki. Ana Ožura 5 Revija Slovenskih železnic – februar 2021 Uporabno Drugi tir: Glavna dela se začenjajo Podjetje 2TDK napoveduje za- četek glavnih gradbenih del na obeh odsekih Divača-Črni Kal in Črni Kal-Koper že v na- slednjih mesecih, februarja pa bo končana gradnja dostopnih cest. Za zdaj v podjetju izbira- jo izvajalca za glavna dela ter opravljajo pripravljalna dela za gradnjo povezovalnega objek- ta v dolini Glinščice. 215 metrov za premostitev doline Glinščice V dolini Glinščice opravljajo pripravljalna dela za premo- stitveni objekt, ki bo povezo- val dva najdaljša predora na trasi drugega tira. V začetku letošnjega leta na omenjenem gradbišču v občini Hrpelje-Ko- zina gradijo oporne zidove in izkopavajo gradbene jame za druge oporne elemente. Pre- mostitveni objekt, ki bo videti kot zaprta škatlasta konstruk- cija, dolga 215 metrov, bo po- vezoval dva najdaljša predora, dolga 6,7 kilometra (T1) in 6 kilometrov (T2). Dela oprav- lja konzorcij podjetij Mar- koMark Nival, Nival Invest in Ekorel. 6 Aktualno Vse dostopne ceste bodo končane februarja Dela pri gradnji dostopnih cest do bodočih gradbišč drugega tira, v skupni dolžini dvajset kilometrov, se bodo končala marca. Z izjemo enega gradbišča, na katerem se dela ravno končujejo, so zgrajene vse ceste v občinah Divača, Sežana, Hrpelje-Ko- zina in v Mestni občini Koper. Ceste so načrtovane tako, da se bo promet do gradbišč kolikor je mogoče izognil naseljem. Dela na dostopnih cestah opravlja konzorcij podjetij Kolektor CPG in Euro-Asfalt V naslednjih mesecih začetek glavnih del V naslednjih mesecih je načrtovan za- četek glavnih gradbenih del na obeh odsekih proge, Divača–Črni Kal in Črni Kal–Koper. Podjetje 2TDK za zdaj izbira izvajalca. Prav tako v naslednjih mesecih je načrtovan tudi začetek del pri urejanju deponije Bekovec za od- laganje gradbenega materiala. Za sle- dnja dela je izbrano podjetje Kolektor CGP. Besedilo in foto: 2TDK v prihodnjih mesecih 7 Revija Slovenskih železnic – februar 2021 Aktualno Lokomotive Effishunter 1000 začenjajo delo v Kopru Lokomotive EffiShunter 1000 so po testiranjih dobile ustrezna dovoljenja za uporabo na JŽI v Sloveniji. V Divači so jih prevzeli 21. januarja. Uradno je lokomotive sprejela direktorica SŽ-Tovornega prometa Melita Rozman Dacar. Premikalne lokomotive Effis- hunter so za četrtino bolj zmo- gljive od obstoječih premikalnih lokomotiv in tudi tišje. So bolj zanesljive, porabijo bistveno manj goriva, izdatno nižji pa so tudi stroški njihovega vzdr- ževanja. Nosile bodo oznako 646 Lokomotive v Sloveniji nosijo oznako serije 646 in so prven- stveno namenjene za delo na koprski tovorni postaji ter širše na Primorskem. Lokomotiva z oznako 646-001 je že na ko- prski postaji in z njo premika- jo vagone tudi v Luko Koper. V Izobraževalnem centru SŽ se za vožnje novih premikalnih lo- komotiv usposabljajo dodatni strojevodje. Načrtovano je, da bo konec februarja začela voziti druga lokomotiva, konec marca tretja, do konca aprila pa tudi četrta lokomotiva. Z novimi premikalnimi loko- motivami bo podjetje SŽ-Tovor- ni promet še izboljšalo storitve, ki jih ponuja na trgu železniških prevozov v Evropi, poleg tega pa so nove lokomotive tudi bistveno tišje in okolju bolj pri- jazne. Premikalne lokomotive SŽ-Tovornega prometa Lokomotive Effishunter 1000 smo testirali na vsem železniškem omrežju v Sloveniji. Podjetje SŽ-Tovorni promet ima skupaj 41 premikalnih lokomotiv, od tega je v uporabi 35 premikalnih lokomotiv, serij 646, 643, 642 in ena serije 732. Uporabljamo jih za ranžiranje, sestavljanje vlakov, dostavo vagonov, na progah z minimalnim naklonom pa tudi za vleko lažjih tovornih vlakov. Kljub temu, da je nominalno število lokomotiv v uporabi razmeroma veliko, pa je za potrebe SŽ-Tovornega prometa na terenu nujno nada- ljevati prenovo obstoječih lokomotiv in kupiti nove. Premikalne lokomotive SŽ-Tovornega prometa: Lokomotiva Število Opomba Effishunter 1000 – serija 646 4 Serija 642 (djurica) 13 (Od tega štiri lokomotive niso v uporabi.) Serija 643 (djurica) 21 Serija 732 (jenbach) 3 (V uporabi je samo ena lokomotiva.) Prenovljena premikalna lokomotiva serije 643 na Ptuju. 8 Aktualno Lokomotiva serije 642 – djurica Dizelske lokomotive serije 642 so proizvajali v Slavonskem Brodu, v tovarni Djuro Djaković, med letoma 1961 in 1972. Imajo dva pod- stavna vozička in na vsakem po dve osi. Lokomotiva je težka 64 ton in proizvede 550 kW moči. Moč dizelskega motorja na gredi 606 kW Moč za vleko 550 kW Največja hitrost lokomotive 80 km/h Masa 64 ton Višina / širina 2900 mm / 4005 mm Dolžina med odbojniki 14,7 m Osna masa 16 t/os Minimalni polmer na drči 250 m Minimalni polmer loka 55 m Lokomotiva serije 643 – djurica Po značilnostih je lokomotiva serije 643 podobna seriji 642. Lokomotive so bile izdelane v tovarni Djuro Djaković, in sicer med letoma 1967 do 1978. Imajo dva podstavna vozička s po dvema osema, ki sta vsaka gnani posebej. Lokomotiva je težka 66 ton. Moč dizelskega motorja na gredi 680 kW Moč za vleko 625 kW Največja hitrost lokomotive 80 km/h Masa 66 ton Višina / širina 2900 mm / 4005 mm Dolžina med odbojniki 14,7 m Osna masa 16,5 t/os Minimalni polmer na drči 250 m Minimalni polmer loka 55 m Lokomotiva serije 732 – jembah Dizelske hidravlične lokomotive serije 732 so bile izdelane v nekdanji Vzhodni Nemčiji v tovarni Jenbach. Na jugoslovanske železnice so jih sprejeli po letu 1968. V Sloveniji premik opravljamo s to vrsto lokomotive le še v Novem mestu. Moč za vleko 400 kW Največja hitrost lokomotive 60 km/h Masa 44 ton Višina / širina 3825 mm / 3136 mm Dolžina med odbojniki 9,3 m Osna masa 14,5 t/os Minimalni polmer loka 80 m Lokomotiva serije 646 – Effishunter Lokomotive proizvaja podjetje CZ Loko. Podjetje SŽ-Tovorni promet je pogodbo za nakup lokomotiv podpisalo leta 2019. Lokomotive so testiranja opravile lani in letos pridobile dovoljenja za uporabo. Moč dizelskega motorja na gredi 895 kW Moč za vleko 653 kW Največja hitrost lokomotive 100 km/h Masa 80 ton Višina / širina 4280 mm / 3060 mm Dolžina med odbojniki 16,4 m Osna masa 20 t/os Minimalni polmer na drči 250 m Minimalni polmer loka 80 m 9 Revija Slovenskih železnic – februar 2021 Aktualno Najpogostejša vprašanja o premikalnih lokomotivah Effishunter V uredništvo revije prejemamo precej vprašanj o železniš- kih vozilih, o tehničnih značilnosti, njihovih zmogljivostih itn. Vprašanja in odgovore o premikalnih lokomotivah Effishunter 1000 objavljamo spodaj. Kdaj in kje bo lokomotive mogoče videti v Sloveniji? Februarja dve lokomotivi že vozita v na koprski tovorni postaji, tretja in četrta pa bosta začeli voziti predvidoma konec marca ozi- roma konec aprila. Ali bomo lokomotive lahko videli tudi drugod po Sloveniji? Za zdaj so lokomotive predvidene za vožnjo na Primorskem, predvsem na koprski tovorni postaji, ki je ena najbolj obremenjenih tovornih postaj na našem železniškem omrežju. Katero primarno delo bodo opravljale lokomotive? Poleg premika so lokomotive Effishunter primerne za vleko laž- jih vlakov. Ali bodo lokomotive prevažale tovor na daljših razdaljah? Ne. Primarno bomo lokomotive uporabljali za premik na tovor- nih postajah. Koliko je stal nakup teh lokomotiv? SŽ-Tovorni promet je pogodbo s CZ Loko podpisal leta 2019, vrednost pogodbe je 7,46 milijona evrov brez DDV. Kje po svetu še vozijo lokomotive EffiShunter 1000? CZ Loko lokomotive so v uporabi v več kot petnajstih državah Vzhodne in Srednje Evrope. Med drugim imajo eno od njih v Luku Koper. Kako hitro lahko peljejo lokomotive na slovenskih progah? Njihova največja hitrost je 100 kilometrov na uro. Ali so to najmočnejše dizelske lokomotive, ki jih ima SŽ-Tovorni promet? Ne, močnejše so lokomotive serije 664. Omenjene lokomotive imajo moč za vleko 1.490 kW. Koliko tehta lokomotiva Effishunter? Lokomotiva tehta 80 ton. Ali lokomotive ustvarjajo manj emisij, kot druge dizelske loko- motive v Kopru? Lokomotive ustvarijo manj izpustov, ter so bistveno tišje in na- sploh okolju bolj prijazne. Ali ima SŽ-Tovorni promet namen kupiti še dodatne lokomotive v prihodnosti? Da. Posodabljanje voznega parka je eden od strateških ciljev SŽ-Tovornega prometa. Ali bi lahko električne lokomotive nadomestile dizelske za pre- mik v celoti? V bližnji prihodnosti ne. V Luki Koper denimo bi bila elektrifika- cija tirov na terminalih praktično nemogoča. Bolj realna rešitev bi bile hibridne lokomotive. Koliko strojevodij je usposobljenih za vožnjo lokomotive? Za zdaj sedemnajst strojevodij iz enote Divača. Kakšen je volumen rezervoarja in kje ga je mogoče kontrolirati? Lokomotive imajo rezervoar z volumnom 4200 litrov. Količino goriva pa je mogoče nadzorovati iz strojevodske kabine digitalno in na obeh straneh lokomotive optično. Ali lahko strojevodja upravlja povezane lokomotive? Da. Vsaka lokomotiva ima opremo za upravljanje in krmiljenje več skupaj spetih enakih lokomotiv iz ene kabine. Katere varnostne naprave so na lokomotivi? Poleg drugih varnostnih naprav in zahtev, ki so opredeljene v Pravilniku za zavore, varnostne naprave in opremo vozil imajo lo- komotive budnik in avtostop napravo. Varnostne naprave proizva- ja podjetje ALTPRO iz Hrvaška. Lokomotive Effishunter so bolj zanesljive, porabijo bistveno manj goriva, izdatno nižji pa so tudi stroški njihovega vzdrževanja. 10 Vprašanja in odgovori Policisti pregledali 34 železniških postaj in 152 vlakov Policija in Slovenske želez- nice so konec januarja sodelo- vale v 24-urnem poostrenem nadzoru železniškega prometa, železniških postaj in vlakov. Na- men nadzora, ki se je sočasno odvijal v več državah Evropske unije, je bil odkriti nezakonito prehajanje meja, tihotapljenje prepovedanih drog ter prepo- vedanega orožja, streliva in ek- sploziva. SŽ že tretjič v evropski akciji RAILPOL-a Slovenske železnice in Poli- cija so letos tretjič sodelovale v mednarodni preventivni akci- ji, ki jo je koordiniral RAILPOL, evropsko združenje policij, ki skrbijo za varnost na železnicah. Prvi akciji smo se na SŽ pridru- žili septembra 2019. V letošnji akciji, ki se je odvijala konec januarja, je sodelovalo dvanajst držav Evropske unije. Policisti pa so pregledovali tudi prosto- re železniških postaj, potniških kabin, posebnih prostorov na vlakih ter nadzirali potnike in prtljago. V Sloveniji pregledali 34 železniških postaj in 152 vlakov V Sloveniji je v akciji sodelo- valo 245 policistk in policistov ter 170 železničark in železni- čarjev. Skupaj so pregledali 34 železniških postaj in 152 vlakov, 109 potnikov in 61 kosov prtlja- ge. Pregledali so tudi prostor za hrambo najdene prtljage in prostora z avtomatskimi gar- derobnimi omaricami. Policisti so med akcijo obravnavali eno osebo, ki je bila osumljena ka- znivega dejanja. V vseh sodelujočih državah EU skupno pregledali 2175 železniških postaj in 5068 potniških vlakov, policisti obravnavali 348 oseb Kratka, 24-urna akcija pa je bila izjemno intenzivna. V 12 evropskih državah je sodelovalo kar 6576 evropskih policistk in policistov, ki so skupno pregle- dali 2175 železniških postaj in 5068 potniških vlakov. Pri tem so pregledali tudi 34 627 oseb, od katerih so jih zaradi različ- nih kaznivih dejanj obravnavali 348. Pregledali so tudi 5704 kosov prtljage, 91 prostorov za hrambo najdene prtljage in 288 prostorov z avtomatskimi garderobnimi omaricami. Fo to : P ol ic ija V dvanajstih evropskih državah je v akciji sodelovalo kar 6576 evropskih policistk in policistov. Slovenske železnice in Policija so letos tretjič sodelovale v mednarodni preventivni akciji, ki jo je koordiniral RAILPOL, evropsko združenje policij. Policisti in železničarji so v Sloveniji skupaj pregledali 34 železniških postaj in 152 vlakov. 11 Revija Slovenskih železnic – februar 2021 Aktualno Prvi pregled novega v laka Stadler DMG 610 Desetega februarja smo v center za vzdrževanje železniških vozil podjetja SŽ-VIT v Ljubljani na kontrolni pregled sprejeli prvi di- zelski potniški vlak Stadler Flirt. V dveh dneh smo pod vodstvom Stadlerjevega inštruktorja iz Poljske opravili prvi pregled, ki spada v sklop preventivnega vzdrževanja. Dizelmotorna garnitura z oznako 610-001/002 od decembra vozi v rednem prometu na progah Ljubljana–Kamnik, Ljubljana– Kočevje in Ljubljana–Novo mesto. Prvi pregled je bil sestavljen iz dveh delov, pregleda M0, ki se navadno opravlja na trideset dni, ter pregleda M1, ki se navadno opravlja na devetdeset dni. Pregled M0 smo po novem dodali v po sodobljeni priročnik za vzdrževanje vlaka Stadler Flirt, saj smo ga opravljali prvič. Načrt pregledov novih dizelmotornih garnitur se razlikuje od načrtov, po katerih vzdržujemo druga železniška vozila SŽ. Na to smo se prilagodili in po izkušnjah z vzdrževanjem vozil drugih poslovnih partnerjev zahtevano znanje tudi usvojili. Prvi pregled DMG 610 001/002 so opravljali zaposleni Centra Ljubljana iz prvega in drugega obrata, ki med drugim skrbijo tudi za vzdrževanje potniških garnitur Pendolina, Siemens Desiro, ter dva zaposlena iz vzdrževalnih delavnic v Novem mestu. Pri prvem pregledu nam je bil v veliko pomoč Stadlerjev inštruktor Krzysztof Czubaszek, ki je v Sloveniji vzdrževalce tudi izobraževal. Nove dizelmotorne garniture imajo dvanajst stopenj preventivnih pregledov, ki si sledijo v tridesetdnevnih intervalih. Z izjemo nekaj manjših nepravilnosti, ki jih je v okviru garancije takoj odpravila Stadlerjeva servisna ekipa, na pregledu nismo odkrili nobenih ne- pravilnosti ali posebnosti. Naslednji pregled 610-001/002 sledi čez trideset dni. Foto: Miško Kranjec Kaj tehnično zajema preventivni pregled novega vlaka? Preventivno in korektivno vzdrževanje železniških vo- zil, ki ni določeno v garanciji, opravljamo v vzdrževalnih cen- trih SŽ-VIT. Prvi pregled DMG 610-001/002, kombinacija pre- gledov M0 in M1, je zajemal pregled ključnih varnostnih ele- mentov podvozja, zavor, zrač- nega vzmetenja, koles, pritrje- nosti kraljevih čepov, pregled sistema peskanja in mazanja sledilnih vencev, pregled čelne spenjače in preizkuse delovanja zavore, protidrsne naprave in potniške zavore v sili. Pri omen- jeni vrsti pregleda se opravi tudi pregled in mazanje mehaniz- mov vrat in izvlečnih stopnic, v klimatskih napravah pa se za- menjajo filtri. Evropski sistem – ECM Pri pregledu je nujno tudi ustrezno izpolnjevanje doku- mentacije, ki jo zahteva ECM – Entity in Charge of Mainte- nence. ECM so v evropskem železniškem sistemu pravni subjekti, organizacije oziroma posamezniki, odgovorni za vzdrževanje železniških vozil. Za opravljanje vzdrževanja ima SŽ-VIT potrdilo certifikacijske hiše SCONRAIL. Družba Stadler je kot ECM za vozila serije DMG 610 in EMG 510 pooblastila SŽ-VIT za vzdrževanje omen- jenih vozil. Ustrezno usposo- bljeni zaposleni na SŽ-VIT, se pri vzdrževanju vozil ravnajo natančno po določenih pravilih in navodilih, skrbijo za ustrez- no dokumentacijo ter izdajajo dokumente, ki dokazujejo, da so bila vsa dela opravljena po navodilih o vzdrževanju ter da so vozila tehnično brezhib- na. Pri varnosti v evropskem železniškem sistemu imajo od- govorni za vzdrževanje izjemno pomembno vlogo, saj je tako sistemsko zagotovljeno, da so vozila varna in brezhibna. Evropski sistem certificiranja za ECM je bil določen z Uredbo 2019/779. Naslednji pregled DMG 610- 001/002 bo trideset dni po pr- vem pregledu. Po kategoriji bo to spet pregled M0. V Sloveniji za zdaj vozi pet novih dizelmo- tornih ganitur. Tudi na drugih štirih garniturah so bili prvi pregledi opravljeni že v sredini februarja. Tudi med pregledom drugih vlakov ni bilo ugotovlje- nih posebnosti, ki bi lahko vpli- vale na varnost. Februarja so bili opravljeni preventivni pregledi na vseh petih dizelskih garniturah, ki vozijo v rednem prometu. 16 Aktualno Posodobljena oprema vzdrževalnega centra SŽ-VIT Pri prvem pregledu dizelmo- tornih garnitur 610 smo prvič uporabljali tudi novo opremo, ki smo jo namestili v delavni- ce. To smo sicer preizkusili med posodabljanjem delavnic, ven- dar pa se njena prava vrednost pokaže med dejansko uporabo pri vzdrževanju. Celovita prenova delavniške opreme Za vzdrževanje novih v lakov smo že dalj časa posodabljali in urejali obrat II v vzdrževalnem centru SŽ-VIT Ljubljana. Name- stili smo novo višje mostno dvi- galo, nove dvigalke, novi delov- ni oder, na katerem je mogoče dostopati do strehe novih vozil, premične odre in nova dvokril- na vrata. Kupili smo tudi nova rolo vrata na prehodnem tiru, ki vodi v strugarno, obnovili in povišali smo vozno omrežje na treh kanalih, obnovili pogrezno mizo in uredili trifazne 63-am- perske vtičnice za priklop na eksterni priključek vlaka. Sle- dnje uporabljamo za napajanje pomožnih naprav in delovanje vlaka, medtem ko ta ni pri- klopljen na vozno omrežje ali nima vklopljenega dizelskega motorja. Novi delovni odri za dostop do strehe železniških vozil Zelo učinkoviti in varni so delovni odri, s katerimi je mo- goče dostopati do strehe vozil. Stadlerjevi vlaki imajo namreč veliko ključne tehnične opreme nameščene na strehah vozil. Prav tako je varnejše delo na strehi vozila zaradi višje nameš- čenih žic voznega voda, saj se ni treba sklanjati pod njo, pri hoji po odru pa izolatorji, ki držijo vozno žico, niso več v napoto, saj so manjši in so nameščeni višje. Dvigalke visoke zmogljivosti za dvig štiričlenskih garnitur Nove dvigalke bodo omo- gočale dvig štiričlenske garni- ture Stadler Flirt ter tudi vseh drugih vozil, ki jih vzdržujemo. Nove dvigalke smo kupili, ker je obstoječih dvanajst premalo za dvig štiričlenskega vlaka, poleg tega pa jih ni mogoče spusti- ti dovolj nizko za dvig nizko- podnih vlakov. Kupili smo šest- najst dvigalk, proizvajalec pa jih je zaradi specifike vlakov in delavnice še posebej prilagodil. Z novo opremo je delavnica v celoti pripravljena za vzdrže- vanje vseh vrst novih vlakov, dizelskih, elektromotornih ter tudi dvonadstropnih garnitur KISS. Prav s prilagajanjem na slednje je bilo v delavnicah naj- več dela.Menjava filtrov na strehi novih vlakov do katere se v delavnicah dostopa po novih delovnih odrih. Delavnica vzdrževalnega centra SŽ-VIT v Ljubljani je posodobljena in ustrezno opremljena za vzdrževanje vseh vrst železniških vozil, ki vozijo pri nas. 17 Revija Slovenskih železnic – februar 2021 Aktualno Kadrovska struktura evropskega železniškega sektorja Evropska komisija je janu- arja objavila sedmo poročilo o spremljanju razvoja železniške- ga trga. V njem so med drugim natančni podatki o kadrovski strukturi zaposlenih oziroma primerjave med letoma 2015 in 2018. Ob koncu 2018 v Evropi več kot 916 tisoč železničarjev Ob koncu leta 2018 je bilo v železniškem sektorju v EU-27 zaposlenih več kot 916 000 lju- di, od tega približno 527 tisoč pri prevoznikih in 389 tisoč pri upravljavcih infrastrukture. Med zaposlenimi v železniškem prometu prevladujejo moški; v povprečju je le 21 odstotkov zaposlenih žensk. Delež žensk je najvišji v Estoniji, 51 odstot- kov, najnižji pa na Irskem, 9 od- stotkov. Vir: Sedmo poročilo o spremljanju razvoja železniškega trga. V Evropi je pri prevoznikih zaposlenih 527 tisoč oseb pri upravljavcih infrastrukture pa 389 tisoč. Med zaposlenimi v železniškem prometu prevladujejo moški; v povprečju je le 21 odstotkov zaposlenih žensk. 18 Kadri Povečuje se delež mlajših od trideset let Delež mlajših zaposlenih, mlajših od 30 let, zaposlenih pri prevoznikih v železniškem prometu, se je v EU-27 pove- čal z 8,2 odstotka leta 2015 na 10,6 odstotka leta 2018. Zaskrbljenost še naprej zbuja staranje delovne sile, zlasti v Španiji, Romuniji, Grčiji, Bolga- riji in Litvi. V omenjenih državah je bilo leta 2018 več kot 50 od- stotkov delovne sile starejše od 50 let. Upravljavci infrastruk- ture imajo večinoma starejšo delovno silo kot prevozniki v železniškem prometu, vendar se je delež mlajših zaposlenih med letoma 2015 in 2018 prav tako povečal s 7,9 odstotka na 8,3 odstotka. Najpogostejša oblika zaposlitve: polni delovni čas Najpogostejši status zapos- lenih je tako pri upravljavcih infrastrukture kot prevoznikih v železniškem prometu zapos- litev s polnim delovnim časom. Vsi zaposleni pri upravljavcih infrastrukture imajo pogodbe za nedoločen čas v Belgiji, na Danskem in v Luksemburgu, medtem ko jih ima na Irskem take pogodbe le 89 odstotkov. Le Švedska, Italija, Poljska, Ni- zozemska, Nemčija in Norveška so poročale o manj kot 95-od- stotnem deležu zaposlenih pri prevoznikih v železniškem prometu s pogodbami za ne- določen čas. Najmanjši delež zaposlenih s pogodbami za pol- ni delovni čas pri upravljavcih infrastrukture imata Nizozem- ska, 83 odstotkov, in Belgija, 88 odstotkov. Pri prevoznikih v železniškem prometu ima naj- manjši delež pogodb za polni delovni čas Belgija, 86 od- stotkov. Med letoma 2015 in 2018 je le nekaj držav članic poročalo o opravljanju vajeni- štva in pripravništva; najpogo- steje ju opravljajo prevozniki v železniškem prometu in uprav- ljavci infrastrukture v Avstriji in Nemčiji. Evropska komisija Kadrovska struktura skupine Slovenske železnice od leta 2015 do 2021 Na Slovenskih železnicah se je od leta 2015 občutno zmanj- šalo število zaposlenih, in sicer je skupina SŽ leta 2015 zaposlo- vala 8106 ljudi, februarja 2021 pa nas v Skupini dela 6466. Delež žensk v skupnem šte- vilu se je nekoliko povečal, in sicer s 16,4 odstotka na 17,9 odstotka. Leta 2015 je v Sku- pini SŽ delalo 1327 žensk, leta 2021 pa 1160. Številka se je sicer zmanjšala, vendar pa je delež večji, ker se je zmanjšalo skupno število zaposlenih. V primerjavi z drugimi evropski- mi državami se uvrščamo med Luksemburg in Avstrijo, na 25. mesto v evropski sedemindvaj- seterici. Na Slovenskih železnicah je leta 2015 delalo 468 zaposlenih mlajših od 30 let, to število se je povečalo na 594 leta 2021. V šestih letih se je število mlajših od 30 let v skupini SŽ povečalo za 3,4 odstotka. 6466 > Na Slovenskih železnicah je leta 2015 delalo 468 zaposlenih mlajših od 30 let, to število se je leta 2021 povečalo na 594. 19 Revija Slovenskih železnic – februar 2021 Kadri Finski strateg na klopi zmajev HK SŽ Olimpija je odločno vstopila v leto 2021, saj je eki- pa v poldrugem mesecu no- vega leta v Alpski ligi nanizala kar sedem zmag, kar jih uvršča na 1. mesto. Tudi na držav- nem prvenstvu so že v finalu. V Ljubljani pa pozdravljamo tudi slovito trenersko ime, ki prihaja iz dežele tisočerih jezer. Prvo mesto in finale Ekipa zmajev je naredila ve- like korake proti ciljem, ki so si jih v klubu zastavili do konca sezone. To sta seveda osvojitev obeh naslovov prvakov v ligah, v katerih klub nastopa. V AHL z dvema tekmama manj od več- nih tekmecev z Jesenic Olimpija zaseda 1. mesto, prav tako pa si je zeleno-belim po gladki zmagi v mestnem derbiju proti Slaviji uspelo zagotoviti nastop v fina- lu državnega prvenstva. Veliko ime na klopi Olimpije Raimo Summanen je ime novemu trenerju zmajev, ki ima za seboj bleščečo igralsko kariero, v kateri je odigral več kot 700 tekem, od tega 151 v najmočnejši ligi NHL. Spodobna pa je ne le igralska, temveč tudi njegova trenerska kariera, v ka- teri je služboval po najboljših svetovnih ligah. Trener je bil v najmočnejši finski, najmočnejši švicarski ligi ter ligi KHL. Ob tem pa kaže dodati, da je s Finsko osvojil 2. mesto na svetovnem pokalu. Miha Butara, predsednik HK SŽ Olimpija: »Zelo me veseli, da smo v slovenski hokej pripeljali vrhunskega hokejskega stro- kovnjaka, s katerim smo bili v stikih že od lanskega leta. Naši cilji so jasni in prepričan sem, da smo z Raimom Sumannenom korak bližje njihovi uresničitvi. Prepričan sem tudi, da bomo s tem sodelovanjem pripomo- gli k razvoju ne le ljubljanske- ga, ampak tudi slovenskega hokeja. Ob tej priložnosti bi se želel zahvaliti Gregorju Po- lončiču za delo, ki ga je opravil do sedaj, in verjamem, da bo uspešen tudi pri novih nalogah v klubu.« Vračata se stara znanca Kadrovske spremembe so se zgodile tudi v ekipi. Po nekate- rih odhodih igralcev se v klub vračata otrok Olimpije Luka Vidmar in Mariborčan Žiga Pe- šut. Oba sta bila del ekipe tudi v zgodovinski sezoni 2018/19, ko so Ljubljančani osvojili vse tri naslove. Debitirala sta 16. februarja proti italijanski eki- pi Fassa, Pešut je dosegel en zadetek. Ekipo pred najpomemb- nejšim delom sezone v Alpski ligi tako čaka še nekaj tekem rednega dela, nato bo šlo na izpadanje. Na državnem prven- stvu pa, kot rečeno, nastop v finalu za osvojitev druge zapo- redne zvezdice. Napake takrat ne bodo več dovoljene. Želimo si, da bo takrat epidemiološka slika v državi omogočala ogled tekem v živo, do tedaj pa vablje- ni, da si jih v udobju domačega naslonjača ogledate na kanalih Šport TV oziroma Hokej TV. Črt Snoj Ekipa HK SŽ Olimpija je v poldrugem mesecu novega leta v Alpski ligi nanizala kar sedem zmag. 20 Šport Fo to : H K O lim pi ja 21 ????????? Revija Slovenskih železnic – februar 2021 Vabljeni v ŽELEZNIŠKI MUZEJ! MUZEJSKI BONTON V ČASU KORONAVIRUSA Za zagotovitev varnega obiska, vas prosimo, da se dosledno držite sledečih navodil: Ob vstopu: • V muzej naj vstopajo le zdrave osebe, ki ne kažejo znakov akutne bolezni dihal (povišana telesna temperatura, kašelj, izcedek iz nosu, kihanje, bolečine v žrelu, težko dihanje, bolečine v prsih, ...). • Uporaba lastne zaščitne maske je obvezna. • Vstopati in izstopati je potrebno posamično in si ob tem razkužiti roke. Med obiskom: • Upoštevati je potrebno medsebojno razdaljo najmanj 2 m. • Bodite pozorni na higieno rok in kašlja. Zahvaljujemo se vam, ker spoštujete navodila in tako skrbite za vašo in našo varnost. Vaš Železniški muzej Slovenskih železnic DELOVNI ČAS Odprto vse dni v tednu od 10. do 18. ure, razen ob ponedeljkih. Za skupine po dogovoru. Najave za vodenje skupin sprejemamo po telefonu: 01 29 12644 in e-naslovu: muzej.sz@slo-zeleznice.si. VSTOPNINA Odrasli posamezniki: 8 EUR Otroci, dijaki, študentje in upokojenci: 4 EUR Odrasli (skupina najmanj 10 oseb): 4 EUR Otroci, dijaki, študentje, upokojenci (skupina najmanj 10 oseb): 3 EUR Družinska vstopnica (2 odrasla + 2 otroka): 20 EUR Predšolski otroci, invalidi, brezposelni, imetniki kartic SMD in ICOM: prost vstop www.zelezniskimuzej.si IRUSA Da bi vam lahko zagotovili varen obisk, vas prosimo, a dosledno upoštevate naslednje: V muzej vstopite, le č ste zdravi in ne kažete znakov akutne bolezni dihal (povišana t lesna temperatura, kašelj, izc dek iz nosu, kihanje, bolečine v žrelu, težko dihanje, bolečine v prsih ...). • Uporaba lastne zaščitne maske je obvezna. • V muzej vstopajte in iz njega izstopajte posamično in si ob tem razkužite roke. Med obiskom • Upoštevajte medsebojno razdaljo najmanj dveh metrov. • Bodite pozorni na higieno rok in kašlja. Zahvaljujemo se vam, ker spoštujete navodila in tako skrbite za vašo in našo varnost. l i i j l i l i Primož Roglič, najboljši kolesar sveta in slovenski športnik leta 2020 »V letošnji sezoni pozornost usmeri »V letošnji sezoni pozornost usmerite na vse Slovence!« Slovenske železnice so tudi letos ponosni sponzor Olim- pijskega komiteja Slovenije in s tem naših največjih športnih ambasadorjev v svetu. Eden od največjih favoritov letošnjega olimpijskega leta je tudi Primož Roglič, slovenski športnik leta 2020 in prvi kolesar sveta. V najbolj napornem delu trenin- gov, med višinskimi pripravami, ko profesionalni kolesarji na kolesih preživijo tudi po sedem ur na dan, si je Primož vzel čas za ekskluzivni pogovor za re- vijo Slovenskih železnic, Novo progo. Kot se za prvega kolesarja sveta spodobi, ima visoke cilje, med drugim bo tudi letos po- skušal zmagati na dirki po Fran- ciji. Poleti ga čakajo tudi Olim- pijske igre v Tokiu, na katerih si ne želi nič drugega kot zlato. Ko smo mu na začetku inter- vjuja zaželeli čim več osvojenih lovorik, je sam skromno dejal: »Najbolj si želim zdravja.« Leto 2021 boste začeli marca z dirko v Parizu, nato pa vas čaka naporno poletje, Tour de France in poletne Olimpijske igre v Tokiu. Kako zahtevna bo, v primerjavi z lansko, vaša letošnja sezona? Vsaka sezona je po svoje zahtevna, želim pa si, da bi imela letošnja bolj ustaljeni ri- tem od lanske. V mislih imam predvsem ritem, ki smo ga športniki vajeni, če že ne dru- gega, vsaj po datumih dirk, ki smo jih bili vajeni. S tega vidi- ka bi bila letošnja sezona lah- ko malo manj naporna ali, če se izrazim malo drugače, malo manj natrpana v primerjavi z lansko. Ali so zaradi načrtovanega urnika tekmovanj za letošnjo sezono vaši treningi še bolj intenzivni? Ali se na te obre- menitve še posebej pripravlja- te? Sledim preizkušenemu na- črtu priprav, ki jih imam vsako leto, in trenutno sem na pri- pravah na Tenerifih. Letošnje priprave niso nič kaj bolj po- sebne oziroma drugačne od tistih iz prejšnjih let. Zagoto- vo pa vsako leto stremimo k temu, da so vsi treningi, ki jih opravljamo, čedalje bolj kako- vostni. Poleg tega je skrivnosti med nami v ekipi čedalje manj, na koncu pa upamo, da vse skupaj pripomore k temu, da smo kar najbolje pripravljeni na dirke. Kje načrtujete, da boste opra- vili večino priprav na dirke v 2021? Poudaril bi višinske pripra- ve, ki trajajo tri tedne. Ravno opravljam prve na Tenerifih, maja bomo odšli v Sierra Ne- vado, za tem pa zadnji sklop priprav opravili v francoskem Tignesu. Na katere kolesarje, poleg na vas, seveda, naj bomo letos še posebej pozorni? Imate v mislih kakšnega svojega fa- vorita? Posebnega favorita nimam, vsekakor pa pozornost usmerite na vse Slovence! Ali vam katera od letoš- njih dirk oziroma rezultat na njej pomeni kaj več kot druge? To je zelo težko vprašanje. Povem vam, da je vsaka zma- ga zelo trdo prigarana in po mojem mnenju jih mediji in mi sami naredimo kot velike zma- ge. Vseeno pa v kolesarstvu največ štejejo dirke, kot so Tour de France, olimpijade, grand touri, monumenti … Če bi morali izbirati, zmaga na Tour de France ali zlato na Olimpijskih igrah? Tu ne bi želel izbirati, ker bi rad osvojil oboje! Zaradi izjemnih uspehov ste postali športnik leta 2020. Katero izmed dirk lanskega leta bi posebej izpostavili? Najbolj bi izpostavil zmago na najstarejši kolesarski dirki Liege–Bastogne–Liege. Tudi drugi rezultati, ki sem jih dose- 22 Šport Primož Roglič med vzponom na eni od ključnih dirk olimpijskih iger v Riu de Janeiru 2016 (foto: Phil Walter/Getty Images) te na vse Slovence!« gel, so bili resnično neverjetni, a vseeno je ta zmaga ponovno prebudila v meni željo po novih uspehih, in pozneje sem osvojil še Vuelto. Kolikšen odstotek vaših tre- ningov zajemajo psihološke priprave? Težko bi ravno govoril v odstotkih, ampak menim, da psihološko stanje sovpada s fi- zično pripravo. Saj prav gotovo velja, da boljši, kot si, bolj si tudi samozavesten. Na kolesu včasih preživim tudi po sedem ur na dan in tako se tudi psihološko pripravim na vse velike izzive, ki me čakajo. Kaj najraje počnete v prostem času? Trenutno v prostem času bolj počivam, saj sem s svojo ekipo ravno med pripravami. Dnevni ritem je zdaj popoldne name- njen počitku, dobri hrani ter masaži. Kaj pa vaša rutina pred dirko, imate morda kakšen poseben ritual? Posebnih ritualov nimam in tudi vraževeren nisem. Konec koncev se je res precej težko prisiliti, da iz sebe vedno izti- sneš maksimum, ker je mejo mogočega včasih kar težko določiti. Ravno v tem delu se želim na vsako dirko posebej pripraviti, da ko štartam, štar- tam z mislijo, da lahko najdem določene meje znotraj sebe. Na koncu pa rezultat pove, kaj to pomeni. Na kaj pomislite, ko slišite be- sedi železnica ali vlak? Ja, na železnico in vlak! Na žalost nimam veliko izkušenj z vožnjami z vlaki po Sloveni- ji, vseeno pa mi misli najprej uidejo k Transibirski železnici, mogoče pomislim na kakšen lep vlak ter na vožnjo z vlakom po Švici in seveda po Sloveniji, iz Zagorja do Ljubljane. Katero je bilo vaše najljubše potovanje? Seveda so potovanja precej dragocena v trenutnih časih, in gotovo mi je bilo najbolj všeč, ko smo lahko po končani Vuel- ti nekaj časa preživeli skupaj z družino v Švici. Če bi lahko na pot po svetu vzeli samo manjši nahrbtnik, kaj bi bilo v njem? Mislite nahrbtnik in kolo ali samo nahrbtnik? (smeh) Za za- četek bi vzel plastenko vode, sendvič ter denarnico. Pogovarjal se je Črt Snoj Konec dirke na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru avgusta 2016 (foto: Aleš Fevžer) 23 Revija Slovenskih železnic – februar 2021 Šport Vlak pri Čajni pod Dobračem Z vlakom v Potoče Gorniki in kolesarji se odpra- vimo v Ziljsko dolino, v najzaho- dnejšo slovensko vas na avstrij- skem Koroškem, od tam pa se povzpnemo na Poludnik (1.999 m) v Karnijske Alpe. Ziljska železnica Ime je dobila po reki Zilji (Gail), ki izvira v avstrijski zvezni deželi Vzhodna Tirolska in se izliva v Dravo pri Beljaku. Ziljsko dolino (Gailtal) na jugu omeju- jejo Karnijske Alpe, na severu pa Ziljske Alpe, ki proti zahodu preidejo v Lienške Dolomite. Leta 1894 je bila od Podklo- štra (Arnoldstein) ob Rudolfovi železnici do Šmohorja (Her- magor) v Ziljski dolini zgrajena enotirna železniška proga, ki so jo med prvo svetovno vojno podaljšali do postaje Koče-Mu- ta (Kötschach-Mauthen). Zara- di nerentabilnosti so v voznem redu 2016/17 ukinili potniški promet med Šmohorjem in Ko- čami, odsek med Podkloštrom in Šmohorjem pa so elektrifici- rali. V poletni sezoni zdaj turi- stom omogočajo »kolesarjenje« z drezino po ukinjenem odseku proge med nekdanjima pos- tajama Koče-Muta in Radnja vas-Jenik. Več o tem je na splet- ni strani www.gailtalbahn.at Potoče (Potschach) Vas leži tri kilometre jugo- vzhodno od Šmohorja, ki je središče Ziljske doline. V času slovenske kneževine Karantani- Z namenom ohranjanja slovenske kulturne dediščine in kot pri- pomoček za izletnike navajamo slovenska imena postaj od Be- ljaka do Koč: 1. Beljak-zah. žel. postaja (Villach Westbahnhof), 2. Beljaške Toplice (Villach Warmbad), {priključek Karavanške železnice}, 3. Brnca (Fürnitz), 4. Podturje (Neuhaus), 5. Peče (Pöckau), 6. Podklošter (Arnoldstein), {odcep Ziljske železnice} 7. Čajna (Nötsch), 8. Smerče (Emmersdorf im Gailtal), 9. Štefan- -Blače (St.Stefan-Vorderberg), 10. Goriče-Borlje (Görtschach- -Förolach), 11. Preseško jezero (Pressegger See), 12. Bela-Kin- burg (Vellach-Khünburg), 13. Šmohor (Hermagor), 14. Postrane (Postran), 15. Vočiče (Watschig), 16. Dobro polje ali Dropolje (Tröpolach), 17. Radnja vas – Jejnik ali Jenik (Rattendorf-Jenig), 18. Bajdek (Waidegg), 19. Cirknica ali Cirkno na Zilji (Kirchbach im Gailtal), 20. Rajze ali Riže (Reisach), 21. ?(Gundersheim), 22. Dole na Zilji (Dellach im Gailtal), 23. Fara ali Sv. Danijel (St. Daniel) in 24. Koče-Muta (Kötschach-Mauthen). Vlak v Čajni pod Dobračem Železniška postaja Goriče-Borlje 24 Namig za izlet je in vse do 15. stoletja se je go- vorilo slovensko do izvira Zilje, danes pa samo še do Potoč. Vas spada v občino Šmohor, v kateri po podatkih iz 2004 govori slo- vensko še 69 občanov. Potoče imajo 61 prebivalcev in so leta 2011 dobile uradno dvojezično (nemško-slovensko) krajevno tablo. Domača podružnična cerkev Sv. Marije spada v dvo- jezično župnijo Brdo (Egg). Po vaseh Brdo in Dole (Dellach), ki ima tudi dvojezično krajev- no tablo, se imenujeta Brška (Egger Alm, 1422 m) in Dolska (Dellacher Alm, 1362 m) plani- na v Karnijskih Alpah, nad nji- ma pa leži Poludniška planina (Poludniger Alm, 1708 m). Na vseh treh planinah domačini še govorijo v slovenskem ziljskem narečju in postrežejo z doma- čim sirom. Slaba dva kilometra zahodno od Potoč leži Modrinja vas (Möderndorf), kjer je v ob- novljenem gradu urejen muzej, posvečen Ziljski dolini. Z vlakom iz Slovenije Do železniške postaje Beljak (Villach) se v času posodobitve predora Karavanke pripeljemo z nadomestnim avtobusom iz Ljubljane ali pa po Dravski železnici iz Maribora (z vlakom SŽ do Pliberka), nato pa vožnjo nadaljujemo po Rudolfovi in Ziljski železnici do Šmohorja (Hermagor, 590 m, eno uro vožnje iz Beljaka). Od postaje se po cesti napotimo v smeri Modrinje vasi. V Potoče zavi- jemo pred mostom čez Ziljo na levo, v Modrinjo vas pa za mostom na desno. Iz Šmohorja se po strmi in ovinkasti asfalti- rani cesti povzpnemo do Brške planine (13 km, dve uri s kole- som, dobre tri ure hoje). Pravi raj za kolesarje je štiri kilometre dolg asfaltiran odsek ceste od Brške do Dolske planine, ki vodi ob Brškem jezeru in s katerega imamo lep pogled na Poludnik. Kolesarji se iz Dolske na Polu- dniško planino povzpnemo po makadamski cesti (5 km, 40 minut), gorniki pa po markirani bližnjici (45 minut), od tam pa je na vrh Poludnika (1999 m) še 45 minut hoje (lahko). Ime Poludnik (nemško-italijansko Poludnig) izhaja iz slovenske- ga poimenovanja Poldnik, to je gora, ki po soncu kaže pol- dan. Z vrha Poludnika, ki leži na avstrijsko-italijanski državni meji, se nam odpirajo čudoviti razgledi na Ziljsko dolino ter na Ziljske, Karnijske in Julijske Alpe. Ob vrnitvi gorniki sestopimo po zahodnem grebenu naravnost do Brške planine (dve uri), od tam pa je do Šmohorja še dve uri in pol hoje ali pa 40 minut spusta s kolesom. Želim vam prijetno turo! Rado Smerdel Železniška postaja Šmohor Vrh Poludnika in Ziljske Alpe Brško jezero Zahodne Julijske Alpe s Poludnika 25 Namig za izlet Z dobro fotografijo je podobno kot s knjigo: na prvi mah se bralcu mudi izvedeti vsebino, pri drugem branju pa se lahko brez nestrpnosti posveča detajlom, ceni bogastvo pripovedi in uživa ob besednem mojstrstvu avtorja. Z železniško fotografijo je podob- no: amaterji se nagonsko želimo čim bolj približati lokomotivi in jo v poziciji ¾ ujeti v objektiv, pri čemer naj bodo tehnični detajli čim bolj razpoznavni. Vse kaj drugega je ujeti vzdušje, umestiti lokomotivo/vlak v okolje in vzpostaviti komunikacijo s tretjim – z opazovalcem. Tu se pokaže zrelost, umetniški domet fotografa. Pisec tehle vrstic je prepričan, da je tudi naše muzejske vlake mo- goče dokumentirati na umetniški, poetičen način. Ta prispevek naj pokaže razliko med takšno fotografijo in tehnično ilustracijo vseh sedmih lokomotiv, ki so ali so bile v voznem stanju za potrebe projekta Muzejski vlak. Prva lokomotiva, ki so jo za muzejske potrebe obudili v življenje, je bila 18-005, imenitna brzovozna lokomotiva Južne železnice. Pet lokomotiv te vrste je nazadnje službovalo na koroški progi med Mariborom in Dravogradom. Ko je naš muzejski vlak v okviru proslav 110-letnice proge Za- greb–Reka gostoval v tem pristaniškem mestu, se je piscu posrečil posnetek s pogledom z ladje na vlak, ki vozi po industrijskem tiru tik ob obali. Vreme je bilo neprijazno, deževno, a ravno v pravem trenutku je skozi oblake posijalo sonce. Ta lokomotiva je bila obremenjena z nekaj tehničnimi težavami, vagoni pa še niso bili usposobljeni za vožnjo s potniki na odprti progi. Zato smo leta 1986, ko je zaživel projekt Muzejski vlak, ob- novili drugo, primernejšo lokomotivo, namreč 17-006, vagoni pa so morali v delavnico na temeljito usposabljanje. Takoj prvo leto si je muzejski vlak prislužil celoletni turistični nagelj, priznanje TV Slovenija, požel pa je tudi veliko zanimanje v inozemstvu. Mladi avstrijski železniški navdušenec Roland Beier si je naslednje leto naložil nemajhen trud in je za dober posnetek splezal na pobočje nasproti železniškega mostu čez Blejski vintgar, imel pa je tudi srečo s svetlobo – ta soteska je večji del dneva v senci. Uspeh nam je dal krila, tako da smo že leta 1987 usposobili še eno parno lokomotivo in še drugi muzejski vlak, »brzovlak«, sestavljen iz historičnih štiriosnikov. Izbor je padel na lokomotivo 03-002, med najimenitnejšimi v naši zbirki, saj je bila v nasprotju z drugimi, ki so delovale po vsej avstrijski polovici monarhije, leta 1910 koncipirana nalašč za vožnjo brzovlakov med Ljubljano in Trstom. Takrat je pomenila presežek tako glede lastnosti kot glede estetike. Na testnih vožnjah je razvila dobrih 1500 namesto pričakovanih 1000 konjskih moči in dosegla hitrost skoraj 130 kilometrov na uro, čeprav naj bi zmogla »le« 100 km/h. Ker se je tako dobro iz- kazala, so jih začeli izdelovati tudi za druge proge Južne železnice, tudi v Budimpešti za vleko ekspresov ob Blatnem jezeru. Po raz- padu monarhije so lokomotive ostale v vseh državah naslednicah in le v Italiji so vse razrezali v staro železo. Slovenija, Avstrija in Madžarska pa so razumele veličino tega dosežka in ohranile vsaka Mar je železnica lahko poetična? Lokomotiva serije 18, nekoč 629 Južne železnice (risba iz knjige Heribert Schröpfer, Triebfahrzeuge österreichischer Eisenbahnen, alba, Düsseldorf, 1989) Lokomotiva 18-005 in slovenski muzejski vlak na Reki 14. 4. 1983. Foto: Mladen Bogić Lokomotive serije 17 so bile zasnovane za primestne vlake v okolici Budimpešte. Risba: Jožef Trpin Lokomotiva 17-006 z muzejskim vlakom na mostu čez Vintgar, 13. 8. 1987. Foto: Roland Beier 26 Zanimivosti po eno. V določenem obdobju so bile vse tri v voznem stanju in se dvakrat sestale – prvič na Dunaju in drugič v začetku junija 1996 v Celju na proslavi 150-letnice železnic na Slovenskem. Vse tri sestre smo postavili na isti tir – menda so kramljale pozno v noč in s e spominjale mladih dni. Sam Čehov bi jih bil vesel! Ker nam je tako dobro šlo, nismo odnehali in smo naslednjega leta usposobili še eno lokomotivo, tokrat 06-018, kraljico naših tirov, koncipirano in izdelano v Berlinu po zgledu na najmodernej- še nemške lokomotive. V okviru reparacij na račun prve svetovne vojne je bilo dobavljenih 110 takšnih lokomotiv v treh izvedbah – brzovozni, potniški in tovorni. Bile so prilagojene razmeram in vrstam premogov pri nas. Zdaj se je glas o nas razširil po Evropi in dosegel Veliko Britanijo. K nam je začel zahajati Dave Collier, profesionalni fotograf tehniške dediščine. Z navdušenjem in predanostjo še vedno spremlja naše vlake. Tako se mu je leta 2013 posrečila imenitna fotografija, ki bi je bil vesel sam Joseph Mallord William Turner (1775-1851), britanski krajinar in marinist, ki je že leta 1844 naslikal pravca- to impresijo z naslovom Dež, para in hitrost – Velika zahodna železnica. Dave je na postaji Bled Jezero pozno popoldne zaman čakal na primerno svetlobo. Na slepo srečo je z avtom pohitel pred vlak in pri Podhomu je med deževnimi oblaki posijalo sonce. Leta 1991 se nam je nepričakovano pridružila četrta lokomoti- va. V železarno na Jesenicah je namreč prišlo devet lokomotiv serije 33 kot staro železo na lastnih kolesih. Nemudoma smo sprožili reševalno akcijo. Šest lokomotiv je odšlo v Avstrijo za dvainpol- kratno količino starega železa, mi pa smo dobili tri najboljše v zameno za ekvivalent starega železa. Lokomotive so bile malone v voznem stanju in greh bi bil, če ne bi ene med njimi usposobili. Izbrali smo 33-037. Lokomotiva serije 03, nekoč serija 109 Južne železnice. Risba: Jožef Trpin Tri sestre, madžarska, avstrijska in slovenska, so se v Celju zbrale za nastop. Foto: Mladen Bogić Lokomotiva serije 06 – sloviti Borsig – za brzovlake v gorah. Risba: Jožef Trpin Lokomotiva 06-018 z muzejskim vlakom, Podhom, 25. 5. 2013. Foto: Dave Collier Serija 33 je nastala v Nemčiji za potrebe 2. svetovne vojne. Risba: Jožef Trpin Lokomotiva 33-037 z muzejskim vlakom na viaduktu Avče 20. 8. 2016. Foto: Ben Collier 27 Revija Slovenskih železnic – februar 2021 Zanimivosti Te lokomotive, v Nemčiji vrsta 52, so obremenjene z zgodo- vinsko krivdo: ko so Nemci spoznali, da so moderne lokomotive izpred vojne preobčutljive za surove vojne razmere, so sprožili pro- dukcijo teh poenostavljenih, nadvse robustnih lokomotiv. V treh letih jih je bilo izdelanih več kot 6000. Razširile so se vsepovsod po Evropi in po vojni nosile na svojih plečih breme povojne obnove, tako da so se spremenile v svoje nasprotje: iz vojnih lokomotiv so postale lokomotive miru. Lokomotiva 33-037 je odtlej glavna nosilka vleke muzejskih vlakov. Leta 1994 je po zaslugi blagega mariborskega lokalpatriotizma nastal še en – štajerski muzejski vlak. Usposobljenih je bilo pet historičnih vagonov, za vleko pa je bila izbrana imenitna staroav- strijska serija 25. Štajerski muzejski vlak je vozil v alternaciji z drugima dvema, leta 2015 pa se je uveljavil nov projekt: vlak je v poletni sezoni začel redno, vsako soboto voziti med Celjem in Podčetrtkom. Tu je spet nastopil Dave Collier in posnel nekaj izvrstnih fotografij. Piscu tehle vrstic je še posebno pri srcu slika, ki jo najbolje opredeli Antoine de Saint-Exupéry: »Nekoč je bila lokomotiva ljudem pošast iz jekla, kaj pa je danes drugega kot skromen prijatelj, ki se oglasi vsak večer ob šestih?« Naj končamo s pravljico: v muzeju imamo po srečnem naključ- ju tudi delujočo ozkotirno lokomotivo 71-012, ki pa razen 150 metrov dolgega ozkega tira na našem dvorišču nima proge, da bi lahko pošteno pretegnila svoje ude. Ko so v češkem mestu Jindřichův Hradec leta 2006 praznova- li 100-letnico svojega razsežnega ozkotirnega omrežja, so našo lokomotivo povabili k praznovanju. In je šla! Čehi so ji našli dva primerna potniška vagončka in ta vlak je vozil več dni po vsem 90 kilometrov dolgem omrežju JHMD. Piscu tehle vrstic se je posrečila spodnja slika, ki še najbolj spominja na pravljico Želez- nica v Boljunskem gozdu. Leta 1955 jo je napisal Denys Wat- kins-Pitchford. V njej palčki zgradijo železnico, da se vsak dan lahko odpeljejo na delo v rudnik, hudobni škrati pa jim jo hočejo podreti. Vprašanje, zastavljeno v naslovu, je s tem odgovorjeno: železni- ca vsekakor vsebuje element poetičnosti, od dovzetnosti gledalca pa je odvisno, ali ga bo zaznal in sprejel. Mladen Bogić Gre mar za isto zgodbo in so palčki pravkar pripeljali vlak iz Sovjega lesa? Foto: Mladen Bogić Lokomotiva 71-012, prvotno serija SHS 3000, je nazadnje službovala v Železarni Jesenice. Serija 25, avstrijska 270, je zelo uporabna tovorna lokomotiva za lokalne proge. Risba: Jožef Trpin Lokomotiva 25-026 in štajerski muzejski vlak, Šmarje pri Jelšah, 12. 9. 2015. Foto: Dave Collier 28 Zanimivosti V oklepaju piše: rojen na vlaku Gospod Anton Penko je le- tos praznoval devetdeset let. O njegovem izjemno zanimivem rojstvu so mu pripovedovale njegove sestre in drugi družin- ski člani, o tem pa obstaja tudi več pisnih virov, med drugim zapis iz rojstne matične knjige župnišča v Tržiču. Konec janu- arja smo se z gospodom Pen- kom pogovarjali v Novi Gorici. Ali bi nam lahko več povedali o vašem rojstvu na vlaku? O mojem rojstvu so mi naj- več pripovedovale moje sestre. Naša družina je takrat živela v Tržiču. Ko je moja visoko- noseča mati obiskala tamkaj- šnjega zdravnika, jo je ta ne- mudoma napotil v ljubljansko porodnišnico. Takrat v naših krajih še ni- smo imeli rešilcev ali avtobusov. Mati in moj stric sta zato sedla na vlak do Kranja in tam pre- stopila na vlak proti Ljubljani. Ta pa se je prav kmalu, že pred Medvodami, ustavil. Porod se je namreč že začel. Bilo je jutro, 25. januarja 1931, ko sem se rodil. Povedali so mi tudi, da na vlaku seveda ni bilo nobenih ustreznih pri- pomočkov a li tkanin, zato me je stric povil kar v svojo srajco. Osebje na vlaku je nato pokli- calo v Ljubljano, od koder je do Medvod prihitel rešilec in nas odpeljal v ljubljansko bolnišni- co. Tam so zapisali kraj rojstva: Ljubljana. Kako ste našli druge vire? Ker me je ta zgodba zelo za- nimala, sem se vedno želel pre- pričati, ali sem bil res rojen na vlaku. S sinovo pomočjo sem pri župniku v Tržiču našel zapis v rojstni matični knjigi, v kateri je pod mojim imenom v okle- paju opomba: rojen na vlaku. Ali so vam povedali tudi, kakšen vlak je vozil takrat? Vozila naj bi zelo stara par- na lokomotiva z dvema vago- noma. Rodil sem se namreč v času, ko so obstajale še Jugo- slovanske državne železnice . Na vlakih je bilo takrat precej manj ljudi, saj se še ni toliko potovalo kakor danes. Ste se nato še srečevali z vlaki ali železnico? Ko sem bil še otrok, smo živeli revno, denarja v družini skorajda nismo imeli. Živeli smo v veliki hiši za štiri družine. Z železnico pa se pozneje, kljub temu, da sem se rodil na vlaku, nisem veliko srečeval. Spomnim se, da sva se med vojno s sestro odpeljala z vlakom v Kranj, kjer sva od vrat do vrat prosila za kakšen krompir ali pest fižola. Po vojni sem se zaposlil v Bombažni predilnici in tkalnici Tržič (BPT) in kmalu srečal svo- jo življenjsko sopotnico. Z ženo sva se nato odselila na Primor- sko, in tukaj živim še danes. Že- leznica mi je bila vedno všeč, in prav vesel sem, da sva s sinom našla tudi pisne vire o mojem rojstvu. Pogovarjal se je Martin Šober 29 Zanimivosti Anton Penko Petindvajsetega januarja 1931 sta se mlada nosečnica in njen brat po napotitvi zdravnika iz Tržiča odpravila v ljubljan- sko porodnišnico. Hitrih reševalnih vozil, kot jih poznamo da- nes, tedaj v tistih krajih še ni bilo, drugega prevoza nista imela, zato je bila vožnja z vlakom njuna edina izbira. Vendar pa je narava prehitela človeška predvidevanja, in na vlaku pri Med- vodah se je rodil Anton. Zapis v rojstni knjigi župnišča v Tržiču. www.novaproga.si