Mercator glasilo delovnega kolektiva Mercator leto xv. ljubuana, junij 1977 šr. 5 V današnji številki med drugim objavljamo: Slavnostno zasedanje delavskega sveta in izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij SOZD Mercator / Prvo zasedanje delavskega sveta SOZD Mercator j Izidi volitev delegatov v delavski svet SOZD Mercator - V Dragi tovariš TITO Danes smo na slavnostni seji delavskega sveta in izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij sestavljene organizacije združenega dela Mercator proslavili veličastne jubileje delavskega razreda in njegove avantgarde Komunistične partije Jugoslavije, ki so tako tesno prepleteni s tvojo revolucionarno potjo in življenjem. Te revolucionarne mejnike smo povezali z našim prispevkom v razvoju ustavne preobrazbe in uresničevanja Zakona o združenem delu. Pred mesecem smo se delavci v 33 temeljnih organizacijah združenega dela in 10 delovnih organizacijah odločili za združitev v sestavljeno organizacijo združenega dela Mercator. To je sedaj velika organizacija, v kateri združuje delo 7500 delavcev na območjih socialističneih republik Slovenije, Hrvatske in Srbije v dejavnostih kmetijstva, proizvodnje, trgovine in gostinstva. Napravili smo prve, a gotove korake v nove družbenoekonomske odnose. Imamo trdno organizacijo Zveze komunistov, ki je v dosedanjem delu pokazala, da je sposobna prevzemati odgovornosti za razvoj in uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov. Vemo, kaj hočemo in kaj zmoremo: razviti in uveljaviti moramo take odnose, da bomo delavci odločali o pogojih in rezultatih svojega dela in pospešiti dohodkovno povezovanje, ki je po našem prepričanju pot v stabilnejše gospodarjenje. Srečni smo, da si v teh dneh, ko praznujemo 40-letnico ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije in 40-letnico tvojega prihoda na čelo Komunistične partije Jugoslavije ter tvoj življenjski jubilej, med nami, v Sloveniji. Čutimo, kot bi ti vsakdo stisnil roko in se ti zahvalil za tvoje veliko delo in ljubezen, ki si jo dal svojim bratsko povezanim narodom, za tvoje ideje in dejanja, j katerimi si usmerjal naš velik družbenoekonomski razvoj in napredek ter želimo, da bi se še dolgo veselil z nami svojih in skupnih uspehov — zdrav in srečen. V Ljubljani, 5. maja 1977 Delegati delavskega sveta in izvršnih organov družbenopolitičnih organizacij SOZD Mercator i : Titu tretjič Red narodnega heroja Na slavnostni seji centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije so v torek dopoldne predsedniku republike in predsedniku ZKJ Josipu Brozu Titu izročili tretji Red narodnega heroja. O revolucionarnem liku Josipa Broza je na Slavnostni seji govoril dr. Vladimir Bakarič, Red narodnega heroja pa je predsedniku Titu v imenu Skupščine SFRJ podelil njen predsednik Kiro Gligorov. SOZD Mercator ob velikih jubilejih Slavnostno zasedanje delavskega sveta in izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij SOZD Mercator V počastitev 40-Ietnice ustanovnega kongresa KP Slovenije, 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo KP Jugoslavije in njegove 85-letnice je bilo 5. maja 1977 v Festivalni dvorani, Ljubljana, Trg VII. kongresa ZKJ 1, slavnostno zasedanje delavskega sveta in izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij SOZD Mercator. Slavnostno sejo je začela predsednica delavskega sveta SOZD tovarišica Jasna Žagar ter poudarila, da revolucionarne mejnike in veličastnem jubileju zgodovine delegatskega gibanja in njegove avantgarde — Komunistične partije Slovenije in Jugoslavije — povezujemo z lastnim deležem v razvoju ustavne preobrazbe in uresničevanja zakona o združenem delu. Udeleženci slavnostnega zasedanja so bili: — delegati delavskega sveta sestavljene organizacije združenega dela in delegati prejšnjega sestava skupnega delavskega sveta delovne organizacije Mercator; — člani oziroma delegati izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij; — sveta Zveze komunistov, koordinacijskega odbora osnovnih organizacij sindikata in konference Zveze socialistične mladine; — delegacije 33 temeljnih in 10 delovnih organizacij ter delovnih skupnosti, ki so jih sestavljali: predsedniki delavskih svetov, sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov, predsedniki konference in osnovnih organizacij sindikata, predsedniki osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine in direktorji. Slavnostni seji so se pridružili gostje: — tov. Miha Marinko, član sveta federacije; — tov. Tone Bole, član predsedstva Socialistične republike Slovenije; — tovariš Roman Albreht, podpredsednik Izvršnega sveta skupščine Socialistične republike Slovenije: — tovariš Lojze Fortuna, generalni sekretar Gospodarske zbornice Socialistične republike Slovenije; — tovariš Franc Koščak, predsednik republiškega odbora sindikata delavcev trgovine; — tovariš Tone Jereb, predsednik republiškega odbora sindikata za kmetijstvo, tobačno in živilsko industrijo; — tovarišica Mira Frol, sekretar republiškega odbora sindikata delavcev trgovine; — tovariš Stane Vrhovec, podpredsednik skupščine mesta Ljubljane; — tovarišica Tončka Habič, predsednica zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane; — tovariš Darko Perovšek, sekretar komiteja občinske konference Zveze komunistov Ljubljana Vič-Rudnik; — tovariš Janez Čebulj, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Ljubljana Vič-Rudnik; — tovariš Franc Martinec, predsednik Izvršnega, sveta skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik; — predsedniki skupščin občin, kjer imajo sedež temeljne oziroma delovne organizacije in nekdanji sodelavci. Slavnostni govornik na slavnostnem zasedanju je bila tovarišica Ivanka Vrhovčak. V kulturnem programu je sodeloval oktet »Glas« iz Ljubljane. TOVARIŠICA IVANKA VRHOVČAK JE DEJALA: Z današnjo slovestnostjo se pridružujemo vsem delavcem in delovnim ljudem, ki širom naše domovine, še posebno v teh dneh, povezujemo svoj boj za uveljavitev novih družbenoekonomskih odnosov, na podlagi nove ustave in Zakona o združenem delu, z najveličastnejšim obdobjem delavskega in komunističnega gibanja in izvori naše revolucije. Pred 40 leti se je Komunistična partija Slovenije bila edina sposobna postaviti na stran svojega naroda, mu dati pespektivo in prevzeti odgovornost za njegovo usodo — z enotnim akcijskim programom, sprejetim v obliki Manifesta na ustanovnem kongresu KP Slovenije. Ta program je zrasel iz bogatih izkušenj boja slovenskega delavskega razreda zoper socialno izkoriščanje, nasilje in narodno zaitranje meščanske reakcije. Zato je Manifest tudi lahko ugotovil, da je »za rešitev •slovenskega naroda«, edina pot v združevanju vseh demokratičnih sil, ki jim je pri srcu slovenskega naroda« da je »slovenski delavski razred kot najbolj zaveden, napreden in organiziran del slovenskega naroda zgodovinsko odgovoren za njegovo prihodnost«, da si »slovenski narod lahko zagotovi svoj obstoj in demokratični razvoj le v skupni borbi enakopravnih narodov Jugoslavije« in da je »jamstvo mednarodnega miru in zaščita malih narodov v ko-letktivni obrambi vseh ogroženih narodov proti fašizmu«. Na dan 40. obletnice teh velikih dogodkov je na slovesnosti v Trbovljah govoril tovariš Miha Marinko. Komunist — revolucionar, ki je živel in soustvarjal ta veliki čas, je razložil na izjemno lep način vso veličino in zgodovinski pomen delovanja Komunistične partije Jugoslavije, oprte na delavski razred Jugoslavije in napredne množice. Tedanje in vse poznejše generacije in naš skupni boj za ista načela je povezal z osrednjo osebnostjo naše revolucije, zmage, svobode, samoupravne socialistične Jugoslavije in bratsko povezanih enakopravnih narodov in narodnosti — tovarišem Titom. Dejal je: »Ime Josipa Broza je zablestelo v najtemnejših trenutkih zgodovine naše Komunistične partije. Ime Josipa Broza je postalo pojem za človeka, ki govori tako kot misli, ki veruje v ustvarjalno revolucionarno silo množic, že takrat, ko eje na čelu zagrebških komunistov odločno z argumenti nastopil proti notranjim frakecijskim razprtijam v Komunistični partiji. S tem dejanjem je stopil na čelo partije.« Komunistična partija Jugoslavije je pod Titovim vodstvom v vseh štirih desetletjih kot avantgarda delavnega razreda častno izpolnjevala in Spolnila svojo odgovornost. Zvesta Svojim programskim, marksističnim načelom, usodno povezana z ljudstvom in njegovimi interesi, je prižgala sredi pobesnele Evrope upor Proti fašizmu in vodila izjemen štiriletni narodnoosvobodilni boj, v katerem smo si vsi narodi Jugoslavije, bratsko povezani, v krvi izborili srnago nad fašizmom, svojo svobodo 'n neodvisnost. Zato smo tudi 1948. leta tako odločno obstopili svojo Komunistično partijo in zavrnili zlovešče poskuse Informbiroja. Po Petih letih socialistične izgradnje, naglega ekonomskfega vzpona pa je delavski razred Jugoslavije s sprejemom Zakona o samoupravljanju začel svoje novo obdobje. Tedaj je tovariš Tito v Ljudski skupščini govoril o tem zgodovinskem dejanju, o dalekosežnosti zakona in dejal: »Geslo — tovarne delavcem, zemljo kmetom, ni abstraktno propagandistično geslo, temveč vsebuje globok vsebinski smisel. Vsebuje eelotni program socialističnih odno-sov v proizvodnji, tako glede družbene lastnine, kakor pravic in dolžnosti delavca. Za voljo tega ga lahko 'n celo moramo uresničiti v praksi, ee mislimo zares graditi socializem.« S ,tem Titovim napotilom smo krenili na našo samoupravno pot, ležko, strmo, z mnogimi prepreka-tni, vendar zmagovito in uspešno za naš celotni družbenoekonomski napredek, za človeka. Zato smo tako ponosni in tako navezani na Tita, zato zaupamo ?voji Zvezi komunistov, njeni ideji 'n njenim dejanjem. Zato je to, kar danes z novo Ustavo in Zakonom o združenem delu spreminjamo in na novo ustvarjamo v naši družbi, tako Pomembno za delavski razred in vse delovne ljudi v boju za resnično °svoboditev človeka, za humane s°cialistične samoupravne odnose. Tovarišice in tovariši? V Mercatorju smo sprejeli Zakon 0 združenem delu kot možnost in Priložnost, da si ustvarimo z novimi družbenoekonomskimi odnosi nove Podlage za razvoj celovite samou-Pfavne osebnosti vsakega delavca in njegov vpliv na sadove sedanjega in minulega dela. Zdaj, ko smo storili začetne ko-fake v notranji ustavni preozbrazbi, le prav, da si povemo, kaj smo dobro °Pravili na tej naši poti, kaj pa ostaja nied ndlogami, ki jih moramo vztrajno reševati dalje. Kritično Preverjanje lastnega dela in ravnanj, arora biti stalno vodilo in gibalo našega samoupravnega življenja. ^*°ra biti vzgib, ki nas bo povezoval v,Prizadevanjih za uveljavitev prisluh interesov delavcev, temeljnih in delovnih organizacij združenega ^ hkrati pa nas mora usposabljati 2a sporazumevanje, za podrejanje posameznih — skupnim interesom in ciljem. Tega smo se pravzaprav naučili v tem preteklem obdobju, še posebno v letu razprave in sprejemanja Zakona o združenem delu, ko smo na mnogih, mnogih sestankih v delovnih in samoupravnih skupinah ter zborih primerjali svoje samoupravne razmere z Zakonom o združenem delu, postavljali cilje združevanja dela in sredstev in potem vztrajno iskali konkretne rešitve, kako poslej v vsakodnevni samoupravni praksi, tako različni kot smo, s tako različnimi navadami in intere- si, uresničiti skupne cilje. To delo ni bilo lahko. Pri tem ni vedno šlo toliko za odpore, za nekatere posameznike, ki niso mogli iz svoje kože in drobnolastniških navad. Pomembnejše in težje je bilo poiskati, na podlagi Zakona o združenem delu, svoje izvirne rešitve, take, ki bodo ustrezale teritorialno razvejanim in po dejavnosti raznolikim organizacijam združenega dela, ki se povezujejo v Mercatorju, potrebam OZD, ki so se sredi iskanja in uveljavljanja novega združevale in ki so spreminjale in spremenile fizionomijo Mercatorja, in pa glede na vztrajna prizadevanja — potisniti v ospredje spreminjanja razmer — uveljavljanje novih dohodkovnih odnosov tako znotraj Mercatorjevih OZD kot v dohodkovnem povezovanju z drugimi OZD. Samoupravni sporazum o združitvi v SOZD Mercator smo oblikovali dobre pol leta. Vsaka opredelitev, vsak stavek, vsaka beseda je postajala čedalje pomembnejša, v javni raazpravi je dejavno sodelovalo vsak dan več delavcev. Eno izmed osnovnih izhodišč na naših sestankih je namreč bilo, da želimo SOZD, ki bo tudi zaživela svoje polnokrvno samoupravno dohodkovno življenje. 29. marca so se delavci na referendumu, na podlagi Samoupravnega sporazuma, odločili za združitev v sestavljeno organizacijo združenega dela Mercator z neomejeno subsidiarno odgovornostjo. To ni bilo formalno dejanje, še manj pa formalni zaključek te naše etape v razvoju samoupravnih odnosov, ampak je izredno visoka udeležba na referendumih in uspešen izid referendumov odrazil razpoloženje in zavest delavcev, da želijo združiti svoje-delo in sredstva v okviru sestavljene organizacije združenega dela in v tej obliki samoupravne organiziranosti povezovati svoje interese in uresničiti tudi vse vsebinske potrebe in cilje združevanja. Seveda ta samoupravni uspeh ni nastal sam po sebi. To, da je čedalje več delavcev na sestankih in v drugih razpravah izražalo svoja mnenja, poglede, dvome, zahtevalo odgovore in predlagalo vsebinske rešitve, ta množični interes in sodelovanj e so zanetili mnogi, mnogi aktivisti, delegati organov sindikata in samoupravnih organov, komunisti in drugi napredni delavci vseh delov delovnega procesa potem, ko smo se na delovnem sestanku, v podobnem sestavu kot na današnji slovenosti, dogovorili, kaj hočemo in kaj moramo doseči v tej etapi ustavne preobrazbe in kaj smo tudi sposobni spremeniti glede na lasten razvoj samoupravnih odnosov. Sprejeli smo akcijski program z opredelitvijo odgovornosti, ki ga je idejno zasnovala in usmerjala njegovo uresničevanje organizacije Zveze komunistov v Mercatorju. Zato je tudi zanjo bilo to razgibano obdobje velika preizkušnja in potrditev, da je idejno in akcijsko sposobna prevzemati odgovornost za razvoj in uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov in razvijanje vseh oblik neposrednega in delegatskega odločanja. Svojo odgovornost in vlogo pa mora Zveza komunistov v Mercatorju in vse druge subjektivne sile uveljaviti tudi poslej. Plebiscitarno sprejet Samoupravni sporazum, ta naš temeljni samoupravni dokument in program sedanjega samoupravnega obnašanja, bo potrebno na enak način, kot je bil sprejet, tudi resničiti. Uspeh celotne naše začetne vsebinske akcije zavisi od našega nadaljnjega dela in ravnanja, od spoznanja, da gre za proces preobrazbe, ki se nekaterih naših temeljnih in delovnih organizacij ter delovnih skupnosti še ni prav dotaknil, in ki mora zato prerasti v celovito neprekinjeno akcijo, v kakovost samoupravljanja in dohodkovnih odnosov, postati mora način našega mišljenja in dela, da bomo sposobni izbirati med posameznimi in skupnimi interesi. Dostikrat mislimo, da zavisijo premiki, kakovostne spremembe v samoupravnih odnosih od vodilnih delavcev delovne skupnosti SOZD. Da, tudi od njih, glede na odgovornost in naloge, ki jih imajo. V resnici pa je uveljavljanje novih odnosov množično gibanje, odvisno od najširšega kroga delavcev v temeljnih in delovnih organizacijah združenega dela. Zato bomo morali poslej bolj vztrajno preusmerjati celotno politično delovanje in akcijo od dogovorov v organih družbenopolitičnih organizacij in njimi ter vodilnimi in strokovnimi delavci delovne skupnosti, torej ozkih krogov, forumov, posredniškega in arbiterskega političnega delovanja, v temeljno in delovno organizacijo združenega dela, med delavce. Delavci morajo videti in občutiti v ZK idejno in akcijsko jedro svojega boja, v sindikalni organizaciji pa svojo množično razredno organizacijo, kjer bodo komunisti z dejanji potrjevali svojo vlogo in odgovornost, v kateri in preko katere bodo lahko delavci uveljavili svoj položaj in tu odložili in rešili vse velike in drobne stiske, ki spremljajo naš vsakdan. Zveza komunistov, sindikati in Zveza socialistične mladine morajo postati enotna fronta socialističnih sil v vsaki temeljni in delovni organizaciji ter delovni skupnosti, ki bo spravila v tek bistveno gibalo samoupravnih odnosov — delegatski sistem. Danes dopoldne konstituiran delavski svet SOZD in v minulih dneh konstituirani delavski sveti temeljnih in delovnih organizacij, morajo novo vsebino naših medsebojnih odnosov uresničevati in uveljavljati po novem — to je v neprekinjeni izmenjavi mnenj in usmeritev med delegatsko osnovo — torej med delavci in delegatsko sestavljenim organom upravljanja. Preko delegatskih odnosov moramo uresničevati dogovore, ki so nas združili v SOZD. In prepričani smo lahko, če bodo delavci, seveda redno in pravilno obveščeni ustvarjali preko svojih delegatov razpoloženje v delavskih svetih, potem ne bodimo zaskrbljeni, kako bomo usklajevali skupne interese, kako krepili hkrati temeljne organizacije združenega dela in vse druge oblike združevanja dela in sredstev, torej tudi SOZD. Delavci v Mercatorju so vselej, ko so imeli priložnost in možnost izpričati svojo samoupravno zavest, pokazati odlike dobrega gospodarja, izraziti solidarnost in vzajemnost ter uveljaviti svojo voljo za skupne interese — to tudi storili. Če se je v preteklem obdobju, v spreminjanju naših razmer kje zaustavljalo, potem to ni bilo med delavci. Tovarišice in tovariši. V samoupravnem sporazumu o združevanju v SOZD Mercator, smo si zgradili nekaj mostov, preko katerih bomomorali poslej, če se želimo srečevati, sporazumevati in dogovarjati ter tako snovati skupni in usklajeni razvoj temeljnih in delovnih organizacij, si razdeliti delo in specializacijo v proizvodnji hrane, živilski predelavi in prometu živilskih proizvodov in drugega blaga in čimbolj zadovoljiti potrebe potrošnikov in občanov; — dalje, če želimo povečati proizvodnjo in promet, produktivnost dela in s tem večji dohodek združenih temeljnih in delovnih organizacij, se dolgoročno povezati in združevati delo in sredstva s proizvajalnimi in drugimi organizacijami združenega dela, ukrepati za povečanje družbenega standarda in standarda delavcev, razvijati solidarnost in krepiti socialno varnost delavcev in navezovati pristno sodelovanje s KS, SIS, DPS, DPO in potrošniki. To je le nekaj poglavitnih ciljev, ki jih vsebuje samoupravni sporazum o združitvi v SOZD. Zdaj je potrebno v življenju tudi resnično usmeriti korak preko teh mostov in se pri tem ravnati po vseh tistih dogovorih v samoupravnem sporazumu, ki omogočajo in ki pogojujejo uresničitev skupnih ciljev. Dobro jih poznamo, ker smo se v snovanju sporazuma najdlje ustavili ob njih, saj pomenijo pravo bi- stvo novih samoupravnih dohodkovnih odnosov in zahtevajo slovo od starih ozko teritorialnih in ozko podjetniških interesov ter drobno lastniških nagibov. Dovolite mi, da omenim nekatere med njimi, ki jih bomo morali, glede na razmere in potrebe Mercatorja uvrstiti med prednostne naloge. Gre za postopno usposobitev interne banke, ki mora iz dosedanjih oblik in značilnosti finančnega poslovanja prerasti v finančno .samoupravno organizacijo temeljnih in delovnih organizacij. Razdrobljena finančna sredstva na pol skrita in zakovana na žiro računih temeljnih in delovnih organizacij pač ne morejo biti niti v prid boljšemu gospodarjenju in večanju dohodka temeljnih in delovnih organizacij, niti skupnemu rezultatu in razvoju Mercatorja. Zato je interna banka eden izmed preizkusnih kamnov uveljavljanja samoupravnega dohodkovnega povezovanja, v katerem ohranja temeljna in delovna organizacija vso samostojnost v razpolaganju s sredstvi preko svojih žiro računov, vendar daje prosta sredstva v obtok, v oplajanje drugim članicam, š katerimi je povezana tudi v skupnem poslovanju ih skupni finančni politiki. Posebno odgovorne naloge imamo v Mercatorju do razvoja kmetijskih organizacij. Sama združitev dela in sredstev v SOZD še zdaleč ne zagotavlja uresničevanja vseh tistih čtevilnih interesov in razvojnih možnosti, ki so vodili kmetijske organizacije v SČ)ZD Mercator. Združitev dela in sredstev kmetijskih organizacij s trgovskimi organizacijami in njihovo gosto razpredeno mrežo ter organizacijami s proizvodnimi, hladilniškimi, gostinskimi in zunanjetrgovinskimi dejavnostmi, zahteva aktivnejši odnos trgovine in predelovalne industrije do primarne kmetijske proizvodnje. To pomeni, da bodo morale kmetijske proizvodne in trgovinske organizacije, na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD in na podlagi samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev proizvodnih in trgovinskih organizacij — skupaj načrtovati proizvodnjo in prodajo in razvijati ter pridelovati tiste kmetijske pridelke, ki jih rta tržišču še vedno primanjkuje — to je predvsem meso in povrtnine. Dohodkovno povezovanje med družbeno in zasebno kmetijsko proizvodnjo in samoupravno organiziranje zasebnih kmetov, je danes v središču družbenih prizadevanj. Zato si moramo v Mercatorju v celoti prizadevati, da bodo kmetijske organizacije v SOZD lahko nosilke dohodkovnih povezav z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci, da bo-doorganizacijsko in tehnološko trdne organizacije z dobrim proizvodnim in prodajnim zaledjem in da bodo preko vseh oblik samoupravnega povezovanja in skupnega odločanja ustvarjale, negovale in ohranjale medsebojno zaupanje. Če je danes v Sloveniji še blizu 90 °Ic razdrobljenih zasebnih kmetijskih površin, na drugi strani pa primanjkuje na trgu zlasti nekaterih vrst pridelkov, ali pa jih pridelujemo neracionalno, potem je na dlani naš skupni interes in naloga, da s samoupravnim povezovanjem družbeno organiziramo in usposobimo zasebnega kmeta za donostno tržno proizvodnjo. Posebej zahtevne naloge čakajo zunanjetrgovinske temeljne in delovne organizacije v dohodkovnem povezovanju tako znotraj SOZD Mercator kot z drugimi organizacijami združenega dela, s katerimi navezujejo poslovne stike. Pri tem je seveda teža nalog prav na področju izvoznih prizadevanj in pa v raziskavi domačega trga, da bi ga oskrbeli iz uvoza s tistimi izdelki, ki jih doma ne proizvajamo, so pa v strukturi potrošnje potrebni. Naš dohodkovni položaj ni ugoden. Po zaključnem računu smo, spričo skromnih delitvenih razmerij, lahko razporedili zelo malo sredstev za naložbe.v razširjeno in enostavno reprodukcijo. To Seveda ni v skladu niti s širšimi družbenimi potrebami pri razvoju prodajne mreže in drugih zmogljivosti iz naših dejavnosti, niti ni spodubdno za naše razvojne načrte, pa naj gre za investicijski razvoj, funkcionalno dopolnitev in modernizacijo obstoječih zmogljivosti ali za naložbe v izboljšanje delavčevih delovnih in življenjskih razmer. Od tod naš izrazit interes in aktiven prispevek za čimprejšnjo uveljavitev dohodkovnih odnosov, ne glede na to, da gre med OZD, s katerimi gradimo nove dohodkovne odnose (na podlagi trajnega poslovnega sodelovanja in združevanja dela in sredstev), za vrsto OZD, pretežno prehrambene industrije, ki ne ustvarjajo toliko, da bi pokrile lastne potrebe; prav tako pa OZD, ki prodajamo to blago — z razliko v ceni ne pokrivamo svojih stroškov in tako je ta dohodkovni prostor premajhen za delitev, glede na vloženo delo in sredstva. Vendar smo prepričani, da je pot do stabilnejšega gospodarjenja in politike cen prav v dohodkovnem povezovanju. Sestavine takega povezovanja — od načrtovanja, skupno proizvodno — prodajnih načrtov, določanja skupne prodajne in reprodukcijske cene, rjzikov, ustvarjanja in dplitve skupnega prihodka, sodelovanja s potrošniki in drugih — kažejo potrebo, da se drugače organiziramo, da delamo bolj odgovorno in da svojo učinkovitost povečujemo prav z združevanjem dela in sredstev. Vse to za nas ni novo. Že dve leti sta problema produktivnosti in ekonomičnosti glavni nalogi v stabilizacijskih programih. In ta vztrajna prizadevanja vseh delavcev so dala sad, predvsem v zmanjšanju zalog in zmanjšanju stroškov. To so realne vzpodbude, ki že preraščajo v stalno skupno akcijo in ta ima svoj odsev v letnih in srednje- r°čnih razvojnih načrtih. Vendar se Moramo zdaj osredotočiti na dva nied seboj povezana in nosilna člena boljših gospodarskih uspehov in to sta produktivnost dela in delitev osebnih dohodkov na podlagi rezul-tatov dela. Tudi to ne bo samodejni Proces z uspešnim koncem, če ga ne bomo s politično in samoupravno organizirano ter vodeno akcijo sPravili v gibanje, ki mora zajeti vsako samoupravno in delovno okolje, vsakega delavca. Učinki dpla, storilnost, kakovost opravije-nih nalog, ažurnost, natančnost, odgovornost, prihranki itd. morajo biti prvine, s katerimi primerjamo 'fied sebj svoj prispevek, pa tudi sprejet osebni dohodek. Z ovredno-!enjem teh prvin začnimo čislati delo 'vn ceniti dobrega delavca ter zavra-cati neproduktivno delo in neproduktivnega delavca. Pri uveljavlja-nju delitve po delu morajo zdaj Prevladati v vseh okoljih tiste sile, bsti delavci, ki vidijo v tem največji rezultat samoupravljanja — to je, da delavci sami odločamo o pogojih in ^zultatih skupnega in svojega dela, da vidijo v tem pravičnejše odnose j^ed nami, večji delovni in dohodkovni učinek in zato boljše možnosti 2a osebni in skupni napredek ter razvoj. Eden izmed pomembnih ciljev, ki nas je združil in ki daje vsem delav-Jeiri, ki združujemo svoje delo v Mercatorjevih temeljnih in delovnih 0fganizacijah ter delovnih skupno-?bh večjo socialno varnost, je, da bomo sprejemali skupne ukrepe za Povečanje družbenega standarda in sfandarda delavcev. Ti ukrepi so s|cer že nasplošno izražena sestavna naših letnih in srednjeročnih načrtov, vendar o njih nismo še Zdaleč tako temeljito razmislili, in se ungovorili, kako jih bomo reševali, kot smo to storili za druge sestavine naše poslovne politike. Pokazali smo premalo volje, da bi tudi to, kar imamo na področju družbenega standarda, na primer, za začetek počitniške zmogljivosti, združili in ustanovili svojo samoupravno interesno skupnost za oddih in rekreacijo, v kateri bi poslej mogli bolj načrtno in kakovostno urejati ta pomemben delavčev interes. Pri tem ne gre samo za združevanje interesov na ravni SOZD, ampak za celo vrsto možnosti, ki nam jih ponuja področno povezovanje in povezovanj e po dej avnostih temeljnih in delovnih organizacij. Primer takega povezovanja bo v bližnji prihodnosti odprta zdravstvena ambulanta za delavce Mercatorja ljubljanskega območja. Sicer pa moramo vedeti, da bomo bolj prožni v urejanju delavčeve življenjske ravni, če bomo na sploh spremenili svoj odnos do urejanja teh vprašanj, kar bi morali najprej odraziti naši letni in razvojni načrti. Tako pa pogosto potiskamo družbeno prehrano, stanovanjsko politiko, štipendiranje in izobraževanje, rekreacijsko dejavnost, kulturno življenje, letovanje in druge osnovne človekove potrebe, v zadnje poglavje naših razvojnih načrtov, namesto da bi bile delavčeve življenjske potrebe cilj, ki nas mora predvsem navajati, da bomo delali več in boljše, cilj, ki nas mora vzpodbujati k večji produktivnosti in boljšemu gospodarjenju, da bi ustvarili več dohodka za svoje sedanje in prihodnje celovite potrebe. To pomeni, da se bomo morali potruditi čimprej razumeti, da TOZD in druge oblike združevanja dela in sredstev niso formalne oblike naše organiziranosti, samo novo ime za organizacijo, v kateri delamo v starih odnosih, ampak da so predvsem naš nov življenjski prostor, v katerem združeni delavci gospodarimo z družbenimi sredstvi in z dohodkom, ki smo ga sami ustvarili, skrbimo, na podlagi dogovorjenih principov, za celotni razvoj. Zato smo poslej edini odgovorni, koliko in kako bomo skladno razvijali svoje dejavnosti, koliko moramo ustvariti, da bomo pokrili tudi potrebe osebnega in družbenega standarda in koliko bomo združili sredstev z delavci drugih OZD za delo in razvoj širše družbene skupnosti. Pri tem nas mora voditi eno temeljnih izhodišč socialističnih samoupravnih odnosov t.j. solidarnost in vzajemnost. Vsak delavec, vsaka temeljna in delovna organizacije bi morala občutiti svojo pripadnost SOZD Mercator, v katero smo se združili prav zato, da bomo z združevanjem dela in sredstev, s samoupravnim usklajevanjem interesov vsak dan bogatejši in vsak dan bolj sposobni se povezovati, ne samo SOZD, ampak tudi z drugimi OZD. Tovarišice in tovariši. Veliko razlogov imamo, da smo lahko ponosni na svoj dosedanji razvoj, na skupno delo in uspehe. V Mercatorju smo si ustvarili podlago za take mesebojne odnose, v katerih bomo združeni delavci mogli zaživeti kot svobodni upravljale! in graditelji lastnega napredka in sreče in se uveljaviti kot subjekti upravljanja, razpolaganja s sredstvi in sadovi svojega dela. Zdaj je od vsakega med nami odvisno, kako hitro in kako kakovostno bomo svoje naloge uresničevali. Ustavne preobrazbe in usmeritev Zakona o združenem delu, na osnovi katerih smo si zasnovali in sprejeli lastni samoupravni sporazum o združitvi v SOZD, ne morejo uresničevati posamezniki, ampak samoupravno in politično organizirani delavci, svestni svoje vloge in nalog v kontinuirani bitki za nove družbenoekonomske odnose v združenem delu. Srečni smo, da lahko prve, a sigurne začetne korake v nove odnose povežemo s 40-letno revolucionarno potjo naše Komunistične partije in Zveze komunistov in da smemo z njimi skromno voščiti tovarišu Titu, legendarnemu tvorcu in voditelju naše revolucije, najiskrenejšemu tovarišu vseh delovnih ljudi, za njegov revolucionarni in življenjski jubilej z željo, da bi nas še dolgo vodil čil in srečen. »Zadnji dve leti sem bila sekretarka naše osnovne organizacije Zveze komunistov,« pripoveduje zgovorna Jasna. »Priznam, da sem si prav v tem času pridobila veliko novega, obilico novih spoznanj. Prav ob tej funkciji sem se začela ukvarjati z vsem, kar zadeva politično življenje, gospodarjenje, investicije, pa kadrovsko politiko in kup drtigega. No, pred tem pa sem aktivno sodelovala v mladinski organizaciji, bila sem v izvšnem odboru sindikata, delegat v delavskem svetu. No, zaradi vsega tega sem zdaj to zadolžitev toliko lažje sprejela. Resda me je prav na začetku malo skrbelo, saj doslej Mercatorja nisem poznala in še veliko bo treba, da se seznanim z vsem potrebnim. Prepričana sem, da bo pri delu pomagalo vseh 43 delegatov. In ne le oni. Pomoč pričakujem od strokovnih služb, pa od predsednikov delavskih svetov, direktorjev, generalnega direktorja in seveda družbenopolitičnih organizacij. Rada bi, da bi delo steklo gladko, da bi se o vsem pravočasno pogovorili. Gradiva za seje morajo biti dobro pripravljena. In to vsaj 15 dni pred vsako sejo, tako da jih delegati dobe pravočasno v roke in se na delo Delavskega sveta lahko tudi temeljito pripravijo. Tu bo potrebna tesna povezava z informativnim centrom, ki tudi pripravlja gradiva in zbira materiale. Všeč mi je, da so tudi v naprej pripravljeni predlogi sklepov, saj se s tem seje ne vlečejo. Pomembno vlogo pri tem delu mora odigrati tudi naš časopis Mercator, ki naj bo res pravi informator. Mislim, da je potrebno, da prav v našem glasilu objavimo dnevni red naslendnje seje, pa seveda pregled sklepov, izvšenih in neizvršenih. Moram povedati tudi to, da mi je kopico .koristnih napotkov za delo dala tovarišica Slavka Damjanovič, bivša predsednica Skupnega delavskega sveta podjetja Mercator, ki podjetje dobro pozna. In tudi dele- gate. Delavski svet SOZD ima velike naloge. Važno je, da se vsi zavedamo, da opuščamo družbeno-eko-nomske temelje, na katerih temelji upravljanje v imenu delavcev in gradimo temelje, na katerih bo delavec nosilec in spremljevalec družbene reprodukcije in družbe v celoti. SOZD je nova oblika organiziranja in prav vsi delavci, zaposleni v Mercatorju, moramo tudi začeti misliti po novem. Delegati moramo resnično zastopati delavce, interese prav vseh, v celoti. Moramo upoštevati in uresničevati samoupravni sporazum o združevanju v SOZD Mercator. V začetku vem, da bo morda malo težko, a prav zato moramo najti ustrezno povezavo.« To je povedala tovarišica Jasna Žagar, predsednica delavskega sveta SOZD Mercator in poudarila, da bo svojo dolžnost opravljala tako vestno in točno, kot delo na delovnem mestu deviznega referenta. Želimo ji veliko uspehov! MILE BITENC Prvo zasedanje delavskega sveta SOZD Mercatoi Novo izvoljeni delegati delavskega sveta SOZD Mercator so se sestali na 1. zasedanju dne 5. 5.1977 zaradi konstituiranja ter obravnavali ostala vprašanja po naslednjem dnevnem redu: POROČILO KOMISIJE ZA IZVEDBO REFERENDUMA O SPREJEMU SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽITVI V SOZD MERCATOR Po skoraj enoletni razpravi med delavci o samoupravnem organiziranju združenega dela v Mercatorju in uveljavljanju določil ustave in zakona o združenem delu so bili 29. marca 1977 v vseh OZD, ki se združujejo v SOZD Mercator. Izidi referenduma so bili objavljeni v aprilski številki glasila Mercator. Poročilo izvedbi referenduma je na zasedanju podala predsednica komisije za izvedbo referenduma tov. Ivanka Vrhovčak. Skupni delavski svet delovne organizacije Mercator je na 5. zasedanju dne 11.3. 1977 imenoval komisijo za izvedbo referenduma v sestavi: Ivanka Vrhovčak — predsednik, Marjan Pogačnik in Rudi Zavrl — člana, za namestnike članov komisije pa Vasja Butina, Dušana Moleta in Ivana Majerleta. Naloga komisije je bila predvsem, da skrbi za zakonito izvedbo referenduma, da usklajuje delo komisij v TOZD oziroma DO, daje strokovna in tehnična navodila, zagotavlja ustrezno gradivo ter ugotavlja in razglaša izid referenduma in o tem poroča delavskemu svetu SOZD. Komisija je sklicala sestanke z odgovornimi strokovnimi delavci in predsedniki komisij za izvedbo referenduma v TOZD in DO v 5 — skupinah, glede na podobnost samoupravnih opravil vN zvezi z izvedbo referenduma. Na teh posvetih so se udeleženci podrobno seznanili s pripravo in izvedbo postopkov. Člani komisije so tudi v osebnih in pismenih stikih s strokovnimi službami in komisijami za izvedbo referenduma, usmerjali celotno delo. 29. marca so se delavci \seh TOZD in DO odločali na referendumih o združitvi v SOZD Mercator, kmetje-kooperantjepa glede na svoje specifične razmere, v nedeljo, 27. marca. Iz poročil komisij za izvedbo referenduma v TOZD in DO je razvidno, da so v vseh TOZD in DO opravili vse postopke in izvedli referendum v skladu z zakonom. Skupni izid referenduma za združitev v SOZD Mercator je: od 7.351 se je referendumskega glasovanja udeležilo 6.756 ali 91,9% volivnih upravičencev; za združitev v SOZD Mercator pa se je odločilo 6.194 ali 84,3%. Tako je referendum in odločitev, da se TOZD oziroma DO združuje v SOZD Mercator uspel, z izjemo Gostinskega pojdetja Vič, kjer se delavci z glasovanjem niso odločili za DO Mercator — Hoteli-gostinstvo in s tem tudi ne za SOZD Mercator, kljub temu, da je bil izid glasovanja za SOZD Mercator pozitiven. Tako je komisija svojo nalogo v celoti uresničila in to toliko bolj uspešno, ker so v TOZD in DO zadolženi strokovni delavci in aktivisti družbenopolitičnih organizacij vestno opravili svoj del nalog. POROČILO KOMISIJE ZA IZVEDBO VOLITEV DELEGATOV V DELAVSKI SVET SOZD V skladu s sklepom 5. zasednja SDS so bile dne 19. aprila 1977 v vseh TOZD in v Delovni skupnosti SOZD, razen v Agrokombinatu TOZD Kooperacija, kjer so bile 3-4. 1977, v DO Preskrba Krško, kjer so bile 29. 3. 1977 in v obeh TOZD Kmetijskega kombinata Sevnica, kjer so bile 29. 3.1977, volitve delegatov v delavski svet SOZD. Poročilo o izvedbi volitev je na zasedanju podala predsednica komisije tov-Ivanka Vrhovčak. Izvedbo volitev delegatov v delavski svet SOZD je vodila ista komisija kot za izvedbo referenduma o sprejemu samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD. Prav tako so bile naloge in opravila za izvedbo volitev izvedena po istem postopku kot za referendum. Iz poročil o izidu volitev v TOZD in DO ter Delovne skupnosti SOZD Mercator je razvidno, da so bili izvoljeni v delavski svet SOZD Mercator delegatke in delegati, ki so objavljeni v posebni tabeli. Pripomb na poročilo komisij za izvedbo volitev v TOZD in DO, komisija za izvedbo volitev delegatov v delavski svet SOZD Mercator ni imela. Na predlog verifikacijske komisije v sestavi: Jože Repše — predsednik, Alojz Bizjak in Ciril Svetel] — člana, so delegati verificirali mandate novo izvoljenih delegatov- Izidi volitev delegatov v delavski svet SOZD OZD Delegat Delovno mesto Rojen Volilni upravi- čenci Volilo Udeležba v % - Štev. glasov % ZA PROTI % Neve- Štev. Ijavno % glas. za ost. deleg. % 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 _ MERCATOR - ROŽNIK TOZD Dolomiti Janežič Jožica poslovodja 10.3.1935 484 452 93,4 176 36,4 33 6,82 243 50,1 TOZD Golovec Brvar Viktor poslovodja 14.4.1922 470 441 93,8 394 83,8 44 9,4 3 0,64 - - TOZD Grmada Mohar Peter v.d.nam .dir .TOZD 21.4.1937 430 388 90,2 294 68,4 - - 1 0,2 93 21,6 TOZD Metlika Videtič Janez poslovodja 10.4.1941 75 75 100 74 98,7 - - 1 1,3 - TOZD Gradišče Bartolj Janez skladiščnik 14.12.1939 64 64 100 47 73,4 - - 1 1,6 16 25 TOZD Preskrba Frantar Anton uprav, blagov 3.1.1933 138 130 94,2 124 89,9 1 0,7 5 3,6 - TOZD Jelka Lovšin Draga računovodja 29.5.1921 95 92 96,9 85 89,5 - - 7 7,4 - TOZD Veleblagovnica Beograd Ikonič Dragan nam .poslovodja 1.9.1949 275 223 81,1 122 44,4 _ _ 4 1,5 64 23,3 Mercator - velepreskrba TOZD Hladilnica Čarman ing .Ladislav teh-vodja 29.6.1940 41 39 95,2 33 80,5 - 6 14,6 - - TOZD Investa Žakelj dr .Ciril vod. fin. sektorja 8.7.1914 35 30 85,7 25 71,4 - - - 5 14,3 TOZD Standard Repše Jože poslovodja 162-.1947 240 212 88,3 109 45,4 - 6 2,5 97 40,4 tozd tmi Selan Janez vodja komerc. 5.1.1922 334 285 85,3 273 81,7 12 3,6 - - - TOZD Trgopromet Čmak Rudi poslovodja 25.10.1943 215 180 83,7 99 46,1 - 3 1,4 78 36,3 TOZD Grosist Radej Niko šef .papir .odd. 7.12.1936 451 402 89,1 392 86,9 - 10 2,2 - - Mercator - hoteli gostinstvo Tozd Kavarna Evropa Svetel j Ciril vod. izmen. strež . 29.8.1928 49 48 98 46 93,9 - - 2 4,1 TOZD Kavarna-bar Nebotičnik Dane Metka KV servirka 14.2.1946 23 20 87 14 60,9 - - 2 8,7 4 17,4 TOZD Ilirija Meglen Janez vodja strežbe 24.4.1943 231 194 84 173 74,9 - - 21 9,1 Tozd Jelka Grahek Alojz poslovodja 12.4.1940 59 54 91,5 52 88,1 2 3,4 - - TOZD Sremič Dimič Irena analitik 16.3.1952 59 58 98,3 54 91,5 - - 4 6,9 Mercator - agrokombinat TOZD Kmetijstvo z Uslugami Filipčič Anton delovodja 13.1.1919 278 222 79,9 205 73,8 15 5,4 2 0,7 - TOZD Kooperac. Bizjak Alojz kmet .pospeš. 2.7.1929 549 488 88,9 450 81,9 22 4,1 16 2,9 - Mercator - kmetijski kombinat Sevnica TOZD Proizvodnja- trgovina Hribar Franc poslovodja 7.6.1939 88 TOZD Obrat za kooperacijo Tomažin Alojz kmet-kooperant 26.7.1927 290 Mercator - Slovenija sadje TOZD Hlad.Zalog Lahajner Branko šef komerciale 4.5.1944 64 TOZD Hlad.Bohova Jakac Dušan ref .nabave 11.2.1924 78 TOZD Trgovina Žagar Jasna TOZD Maloobmejni dev. ref .uvoza 14.1.1944 79 Promet Dvoršek Dušan sam.ref.zun.tr. 22.6.1939 6 Mercator - gostinsko podjetje IDRIJA TOZD Hotel Nanos Sedej Katja vodja kuhinje 17.4.1956 33 TOZD Pod gradom Rupnik Ivanka blag .administr. 15.5.1936 20 TOZD Kavarna Idr .Mikuž Marija računovodja 29.7.1932 11 Mercator - contal TOZD Cibes Radovan Janez TOZD Conimex Rokavina-Tičer serviser I 28.2.1945 71 Tatjana ref.zun.trg. I 3.7.1942 186 MERCATOR - EMBA Kušar Jože Mercator-Pano- vod .komerc .sl. 3.3.1943 87 nija Lasič Franc računovodja 10.8.1940 780 MERCATOR -RUDAR Ferjančič Jelka vod. komerciale 27.11.1950 239 Mercator - sadje Zelenjava Dolinšek Franc komerc .direkt. 9.1.1926 377 Mercator - uni- VERZAL Zver Štefan kadrovik 22.11.1943 250 Mercator - SLOGA Kolmanič Jože poslovodja 10.7.1928 154 Mercator - preskrba Manček Vili poslovodja 2.7.1936 219 MERCATOR - ZARJA Kovačič Anica vod .spl .službe 18.7.1944 208 Mercator - ^OtroŠNIK Galun Marija trg .poslovodja 14.4.1948 86 Mercator - stp HRASTNIK Laznik Karmen likvidator 20.9.1930 117 ^elov .skupnost ^®ZD Srdič Alenka vod .pl .anal.odd. 29.7.1948 138 87 98,9 79 89,8 3 3,4 5 5,7 - — 281 96,9 259 89,3 9 3,1 13 4,5 - - 57 89,1 53 82,8 _ _ 4 6,3 _ 70 89,7 69 88,5 - - 1 1,3 - - 77 97,5 75 95 1 1,3 1 1,3 - - 6 100 6 100 - - - - - - 32 96,9 32 96,9 _ _ _ _ _ _ 20 100 19 95 1 5 - - - - 11 100 10 91 1 9,1 - - — 59 83,1 57 80,3 - - 2 2,9 - - 172 92,5 169 90,9 2 1,1 1 0,5 - - 82 94,3 80 92 - - 2 2,3 - - 708 90,8 666 85,4 8 1 34 4,4 - - 232 97,1 192 80,3 - - 1 0,4 39 16,3 361 95,8 342 90,8 11 3 8 2,1 - - 248 99,2 237 94,8 4 1,6 7 2,8 - - 145 94,2 139 90,3 6 3,9 - - - - 203 92,7 171 78,1 32 14,6 - - - - 197 94,7 190 91,4 3 1,4 4 1,9 - - 86 100 83 96,5 - - 3 3,5 - - 116 99,2 116 99,2 1 0,9 - - - - 129 93,5 127 92 _ - 2 1,5 _ _ j^REJEM ZAČASNEGA ROTOVNIKA O DELU DELAVNEGA SVETA Na predlog tovarišice Slavke uarnjanovič, ki je vodila zasedanje in v skladu z določili 48. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mercator, so delegati sprejeli poslovnik o delu organov samoupravljanja podjetja Mercator Ljubljana, kot začasni poslovnik o delu delavskega sveta SOZD Mercator in njihovega izvršilnega organa. VOLITVE PREDSEDNIKA IN NAMESTNIKA PREDSEDNIKA DELAVSKEGA SVETA V skladu z določili sprejetega poslovnika je prevzel nadalnje vodenje ddavtkegai sveta — do izvotlitve predsednika in namestnika ^predsednika — najstarejši delegat tovariš Janez Selan, ki je obrazložil potek in način volitev. Tovariš Marjan Gradišar, predsednik koordinacijskega odbora OOS, je poročal o predlogu družbenopolitičnih organizacij oziroma njihovih izvršilnih organov, v katerih so sodelovali tudi predstavniki OZD, ki so se v SOZD vključile z referendumom 19. 4. 1977. Predlog je bil sprejet na seji dne 22. 4. 1977, na podlagi katerega sta bila v pred-kandidacijskem postopku evidneti-rana kot možna kandidata: za predsednika tovarišica Jasna Žagar in Mercator — Slovenija sadje, TOZD Trgovina in za namestnika predsednika Niko Radej, Mercator — Vele-preskrba. TOZD Grosist. V obrazložitvi je povedal: tovarišica Jasna Žagar je rojena 14.1.1944 v Kočevskem Rogu in si je kot mladinka udeleževala delovnih ackij. Je članica ZK od 1973. leta, in sekretarska OOZK, delegat v delavskem svetu Mercator — Slovenija sadje in aktivno sodeluje v sindikalni organizaciji, zaposlena je na delovnem mestu devizni referent uvoza; tovariš Niko Radej je rojen 7.12.1936 v Ljubljani, čla ZK od 1974. leta predsednik OOS, delegat v delavskem svetu TOZD, v preteklem mandatnem obdobju namestnik predsednika skupnega DS ter je zaposlen na delovnem mestu šefa papirnega oddelka. Na podlagi taj-nihv volitev, ki jih je izvedla komisija v sestavi: Alenka Srdič — predsednik, Anica Kovačič in Janez Videtič — člana, sta bila izvoljena.— za predsednika delavskega sveta SOŽD Mercator tovarišica Jasna ŽAGAR, delegatka Mercator — Slovenija sadje — TOZD Trgovina;— za namestnika predsednika delavskega sveta SOZD Mercator tovariš Niko RADEJ, delegat Mercator-Velepreskrba, TOZD Grosist. Po izvolitvi je nadaljnje vodenje zasedanja prevzela tovarišica Jasna Žagar, ki se je uvodoma v svojem in v namestnikovem imenu zahvalila za zaupanje, ki jima je bilo izkazano z izvolitvijo ter pri tem izrazila pričakovanje, da jima bodo pri opravlje-nju te odgovorne naloge pomagali in sodelovali vse delegatke in delegati. Imenovanje vršilcev dolžnosti individualnega poslovodnega organa in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi Poleg sprejema samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mercator in izvolitev delegatov delavskega sveta je bilo potrebno za konstituiranje in registracijo SOZD imenovati tudi vršilca dolžnosti individualnega poslovodnega organa — generalnega direktorja ter zaradi nemotenega dela v Delovni skupnosti SOZD pa vršilce dolžnosti delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi— direktorje sektorjev. Tovariš Marjan Gradišar, pred- sednik koordinacijskega odbora OSS, je podal predlog za imenovanje vršilcev dolžnosti, ki so jih evidentirali izvršilni organi družbenopolitičnih organizacij na skupni razširjeni seji dne 22. 4.1977. Delegati so predlog družbenopolitičnih organizacij v celoti sprejeli ter soglasno z javnim glasovanje sprejeli naslednji sklep: Do imenovanja individualnega poslovodnega organa — generalnega direktorja SOZD tovariš Miran Goslar; — za v. d. namestnika generalnega direktorja SOZD tovariš Vukadin Nedeljkovič — za v. d. direktorja komercialnega sektorja tovariš Franc Prvin-šek; — za v. d. direktorja razvojno-planskega sektorja tovariš Jože Čandek; — za v. d. direktorja interne banke tovariš Izidor Rejc; — za v. d. direktorja knjigovodskega sektorja tovarišica Breda Čandek; — za v. d. direktorja sektorja za avtomatsko obdelavo podatkov tovariš Emil Korošec; — za v. d. direktorja splošnega sektorja tovariš Marjan Pogačnik. Imenovanje komisije za pripravo osnutka samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev Delovne skupnosti in uporabnikov njihovih storitev ter statutov delovnih organizacij in statuta SOZD Na predlog tovariša Marjana Gradišar ja, predsednika koordinacijskega odbora OOS, ter po predhodni obravnavi na razširjeni seji družbenopolitičnih organizacij dne 22. 4. 1977, so bili v komisijo za pripravo osnutka samoupravnega sporazuma o medsebojnih obveznostih in odgovornostih delavcev Delovne skupnosti in uporabnikov njihovih storitev ter osnutka statuta SOZD in DO imenovani: — predsednik: Lojze Briški, Delovna skupnost Mercator-Velepreskrba; — člani: Drago Arhar, Delovna skupnost Mercator-Rožnik; Dušan Dolinar, Mercator— Hoteli-gostin-stvo, TOZD Ilirija; Gabrovšek Edvard, Mercator — Contal, Blaž Kolar, Mercator — Agrokombinat Krško, Delovna skupnost; Ivan Majerle, Mercator - Velepreskrba, TOZD Grosist; Emil Povše, Mercator — Velepreskrba, TOZD Grosist; Vukadin Nedeljkovič, Delovna skupnost SOZD; Alenka Srdič, Delovna skupnost SOZD. Dopolnitev srednjeročnega programa dela in razvoja SOZD na področju investicij, določitev operativnega plana investicij za leto 1977 in določitev stopnje združevanja sredstev Tovariš Jože Čandek je poročal, da v srednjeročnem programu dela in razvoja SOZD, ki niso zajete predvidene investicije TOZD Hotel Ilirija ter predlagal, da se le-ta dopolni s predvidenimi investicijami: Restavracija Keršič, Hotel Bor, Restavracija Kolodvor in Medvode (adaptacija) v skupni vrednosti 43.002.000 din. Nadalje je tudi poročal, da je strokovna služba na podlagi sklepa 5. zasedanja SDS pripravila predlog operativnega plana investicij za leto 1977 ter na njegovi osnovi in na osnovi določil samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD ter zaključnega računa izračunala stopnjo, ki jo bo potrebno združevati od osnove, določene v samoupravnem sporazumu za realizacijo operativnega plana za leto 1977. Poleg tega je potrebno imenovati posebno strokovno komisijo za pregled investicijskih programov za objekte po srednjeročnem programu SOZD. Na podlagi razprave so delegati sprejeli naslednji sklep: — dopolni se srednjeročni načrt dela in razvoja SOZD Mercator za obdobje 1977-1980 na področju investicijskih vlaganj za Mercator — Hoteli-gostinstvo, TOZD Hotel Ilirija; — sprejme se operativni plan investicij za leto 1977 za SOZD Mercator; — v letu 1977 se združuje 50% od osnove, določene v 28. členu samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mercator za realizacijo operativnega plana investicij za leto 1977 in druge namene predvidene v samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD Mercator; — imenuje se strokovna komisija za pregled investicijskih programov za objekte o srednjeročnem programu razvoja SOZD Mercator za obdobje 1977-1980 v sestavi: Rudolf Breznik — predsednik, Edo Božič in Izidor Rejc — člana. Naloga komisije je, da investicijski program pregleda, prouči in oceni ter poda investitorju svoje strokovno mnenje. Ocena mora vsebovati zlasti ekonomski, tehnološki, socialni in ekološki vidik investicije. Potrditev imenovanja članov v organe Tovarne sladkorja v Ormožu v ustanavljanju in Poslovne skupnosti za sladkor Na predlog generalnega direktorja tovariša Mirana Goslarja so bili v organe Tovarne sladkorja v Ormožu v ustanavljanju in Poslovno skupnost za sladkor imenovani: — za članico sveta Tovarne sladkorja v Ormožu tovarišica Anica Lukaček, direktorica Mercator — Zarja Ormož; — za delegata za člana glavne komisije za izbor najboljšega ponudnika za dobavo tehnologije in opreme za Tovarno sladkorja v Ormožu tovariša Iva Brovča, Mercator — Contal, direktor TOZD Conimex; — za predstavnika v izvršilnem odboru Poslovne skupnosti za sladkor tovariš Konrad Sintler, Mercator — Velepreskrba, direktor TOZD Grosist. Tov. Miran Goslar v. d. generalnega direktorja se je ob zaključku zasedanja zahvalil za zaupanje, ki so ga njemu in njegovim sodelavcem izkazali delegati delavskega sveta z imenovanjem za vršilce dolžnosti-Poudaril je, da je bilo sodelovanje z dosedanjimi delegati SDS uspešno, predvsem v zadnjem obdobju, v zvezi s pripravami za novo samoupravno organiziranost Mercatorja v, skladu z določili zakona o združenem delu. Začenja se nova in še težja pot v nadalnjem utrjevanju medsebojnih odnosov. Upoštevati je treba, da je bistvena razlika med starim in sedanjim Mercatorjem. SOZD Mercator je namreč organizacijska oblika, ki je nastala in še nastaja z združevanjem dejavnosti, ki bi lahko obstajale tudi same zase in imajo tudi sedaj z združitvijo v SOZD zelo veliko samostojnost v poslovanju. Stopnja medsebojne povezanosti je zelo različna. Od visoke pa do takšne, kjer je dohodkovna povezanost in odvisnost zelo majhna. Zato je SOZD take narave težje notranje utrditi, kot tiste, ki so proizvodnjo med seboj bolj soodvisne. Zato je zelo pomembno, da se uveljavi in utrdi skupna volja in razvija zavestna pripravljenost za dograjevanje in dopolnjevanje medsebojnih odnosov v medsebojnem sodelovanju. Pri tem pa imajo , izredno pomembno vlogo delegati delavskega sveta. Skupno morajo poiskati najboljša pota in načine za skupno reševanje teh odnosov. Delegati morajo postati in biti nosilci povezovanja in sodelovanja tako v TOZD in DO kot v SOZD-Veliko odgovornost imamo do kmetijskih in proizvodnih organizacij, predvsem na področju njihovega ^ vključevanja v blagovne tokove in zagotavljanju plasmaja njihovih proizvodov v široko trgovsko mrežo Mercatorja. Ob koncu je zaželel še uspešnejšega sodelovanja z zavest- ! jo, da bo zlasti začetek delovanja SOZD zelo težak in da bosta pri tem odločilini naslednji dve leti, ko se bomo medsebojno še bolj povezovali in temeljiteje spoznali. Delegate delavskega sveta čaka še velika in odgovorna naloga, da bomo uresničili vse tisto, za kar smo se do sedaj že dogovorili in za kar se bomo še v bodoče dogovarjali in sporazumevali. Predsednici delavskega sveta in njenemu namestniku ter vsem delegatom je zaželel uspešno in plodovito skupno delo, da bomo lahko ob koncu vsakega poslovnega leta ugotavljali pozitivne rezultate in to ne samo v finančnem smislu, ampak tudi v medsebojnih, humanih in človeških odnosih. Škot pride s svojo pravkar poročeno soprogo domov iz magistrata, odvije čokolado in jo prelomi na tri dele, rekoč: En košček za tebe, en košček za mene, ostalo pa bo za najine otroke! Šesto zasedanje skupnega delavskega sveta Na 6. in zadnjem zasedanju skup-Jega delavskega sveta podjetja Mercator, bilo je 5. maja 1977 so ^e'egati potem, ko so sprejeli poročilo o izvrševanju sklepov in potrdili Zapisnik 5. zasedanja skupnega delavskega sveta podjetja z dne 11. Htarca 1977, obravnavali vsebinska vPtašanja po naslednjem dnevnem redu: 1. ANALIZA ZAKLJUČNEGA RAČUNA PODJETJA Mercator za leto 1976 — Poročilo je na zasedanju podal di-rektor razvojno-planskega sektorja !°v. Jože Čandek, ki je v svojem 'Zvajanju posebej poudaril, da je pri pceni finančnih rezultatov temeljnih 'n delovnih organizacij v lanskem letu treba upoštevati vse sistemske ukrepe, ki so bili sprejeti, kar velja Predvsem za Zakon o zavarovanju pa je bilo v letu 1976 doseženega kar 6% več celotnega dohodka kot v letu 1975. Rast porabljenih sredstev je bila za 1 % manjša od rasti celotnega dohodka. Povečala pa se je udeležba nabavne vrednosti v porabljenih sredstvih, porabljenega materiala in storitev, dočim je udeležba ostalih stroškov padla. Večina temeljnih oziroma delovnih organizacij skrbno gospodari, posebno pri tistih stroških, na katere ima direkten vpliv. Revalorizacija osnovnih sredstev, izvedena ob zaključnem računu za leto 1975, ter uporaba novega Zakona o amortizaciji za nekaterimi manjšimi spremembami stopenj, vplivata na obseg amortizacijskih sredstev. Amortizacija po predpisanih stopnjah je za 36% višja, amortizacija nad predpisanimi stopnjami pa je za 37% manjša. Višina družbenega proizvoda je večja Sklicano 2. zasedanje delavskega sveta SOZD Predsednica delavskega sveta SOZD Mercator n. sub. o. Jasna £agar sklicuje 2. zasedanje delavskega sveta v četrtek, dne 16. junija 1977, ob 10. uri v sejni dvorani Mercator Emba, Ljubljana, Slovenčeva ulica 21 z naslednjim predlogom dnevnega reda: 1. Pregled izvrševanja sklepov in potrditev zapisnika 1. zasedanja 2. Sprejem poslovnika o delu delavskega sveta ter stalnih ali obča-snih strokovnih komisij ali delovnih teles 3. Obravnava periodičnega obračuna za 1. tromesečje 1977 4. Izvolitev izvršilnega odbora 5. Izvolitev komisije za spremljanje uresničevanja in izvajanja Zakona o združenem delu 6. Izvolitev komisije za spremljanje in izvajanje programa za stahi-tizacijo gospodarjenja 7. Sprejem sklepa o ureditvi izdajateljskih razmerij med TOZD in HO, združenih v SOZD Mercator n. sub. o. in med glasilom delovnega kolektiva Mercator 8- Prenos obdelave podatkov na Republiški računski center in nakup terminalske opreme 9. Finansiranje nogometnega kluba »Mercator« v letu 1977 10. Prodaja osnovnega sredstva v Delovni skupnosti SOZD H. Razno. srn'* me^ uporabniki družbenih oh -6V ter Zakon o ugotavljanju in 1^. računavanju celotnega dohodka, so bistveno posegli tako v poslo-2an.J.e temeljnih in delovnih organi-Do i ^ot tu>)0i da tudi njih ne predstavljamo v tej številki našega časopisa. Marjana martinec je ?aPoslena v TOZD Tovarna mesnih Jelkov na mestu vodje obračuna Poslovalnic — servisne službe. Že od e,a 1963 ko se je zaposlila v TMI s?dehije v delu izvršilnega odbora 'odikata in večkrat v tem času je °Pravljala, tako kot tudi v tej ^ndatni dobi, dolžnost predsednice. .Priznanje je prejela na predlog snovne organizacije sindikata OZD TMI, kjer jo kot sindikalno ^olavko dobro cenijo. Sama pravi .a Jo prav to delo močno navezuje it •>., doslej razen v delu sindikata ' Ml sodelovala tudi v sindikatu i £'nskem in mestnem merilu. v Priznanja, ki ga je prejela je zek ^ ^eIa in zagotavlja, da bo posle .. ‘o v sindikatu opravljala še z več-J"d veseljem. ^'OA PRIMOŽIČ je prav gotove s ^nrsikomu od nas poznana, sa km° jo kot odlično sindikalno delavi v°’ ki ji »leži« predvsem rekreacija ^šem časopisu že predstavili. s: za zasluge, ki jih ima pri delu ^ "dikatu v TOZD Grmada je letos ^Jela lepo priznanje, toaleta 1969, ko je prišla v Merca-r Je začela svoje delo na družbe-^[PMitičnem področju. Sprva \ adini in pri počitniški zvezi, ka-dei'*e Je prevzemala zadolžitve v avskem svetu in sindikatu. Qr rav v zadnjih letih je v TOZD re,tnada močno zaživela športna in vvreacijska dejavnost. Zasluga za y8re prav Idi Primožič. prj Prašali smo jo, kaj ji pomeni nanje. Takole je odgovorila: *ahk Vse tiste Pros,e ure> l3' j’h za d°. Posvetila drugemu delu, sem nje v V s'n<^*katu dobila to prizna-rad • takem delu uživam, saj imam ln šport, rada sem med ljudmi. Pa ne samo v službi, tudi, ko sem doma, posvetim veliko časa rekreaciji. Tako vzgajam tudi svoje otroke in verjetno jim ne bo žal. No, priznanje mi pomeni tudi velike obveze za naprej. Vendar moram povedati, da so mi pri delu veliko pomagali tudi ostali člani sindikata in prav njim se moram za priznanje tudi zahvaliti. DUŠAN MOLE je kot vodja splošnega in kadrovskega sektorja zaposlen v TOZD Grosist od avgusta 1974, pred tem pa je bil osem let upravnik Centralnih skladišč Mercator. V tem času je opravljal dolžnost tajnika sindikata in sekretarja osnovne organizacije Zveze komunistov v Mercatorju, od lani pa je namestnik sekretarja te osnovne organizacije. Izven podjetja že vrsto let aktivno sodeluje v družbenopolitičnih organizacijah v okviru Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Opravlja celo vrsto zelo zahtevnih funkcij, ki mu nalagajo precej odgovornosti. Med drugim je predsednik komisije za organiziranost in kadre pri občinskem sindikalnem svetu Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, predsednik administrativno-finančne komisije pri občinski konferenci SZDL in pa še član raznih komisij. Letos je za svoje uspešno in aktivno delo v organih sindikalne organizacije dobil lepo priznanje. Vendar pa to ni njegovo prvo priznanje, saj je bil za svoje požrtvovalno delo že večkrat odlikovan. Srebrnega znaka Zveze sindikatov je bil, kot sam pravi zelo vesel, vendar pa se zaveda, da ga to priznanje zavezuje, da bo še aktivneje sodeloval tako v sindikalni kot v drugih družbenopolitičnih organizacijah. Vsem dobitnikom priznanj v imenu Mercatorja iskreno čestitamo! . DANICA GERIČ MILE BITENC Srebrni znak sindikatov, ki ga je dobila Ida Primožič Brez besed DOPISNIKI POROČAJO Branko Kampuš — DO Panonija MERCATORJEVO SREČANJE V PTUJU Tradicionalno, letos že četrto srečanje potrošnikov, proizvajalcev in delavcev v trgovini, ki ga je v drugi polovici maja organizirala DO Panonija v Kidričevem, je ponovni dokaz, da postaja ta prireditev v Ptuju ena izmed najbolj priljubljenih. Na prireditvi se je zbralo več kot šeststo ljudi, ki so se ob prijetnih zvokih ansambla Novi fosili s pevci Ivico Šerfezijem, Višnjo Korbar, Džurd-žico Miličevič ter ansamblom Jožeta Krežeta s pevcem Rudijem Trajner-jem, zabavali tja do jutranjih ur naslednjega dne. Zal je bila dvorana za vse premajhna, saj je kljub dodatnim prostorom ostalo več kot sto ljudi brez vstopnic. Pokrovitelj tega srečanja je bila Pivovarna Laško. Aranžiran je miz in dvorane je prevzela domača ekipa aranžerjev, pod strokovnim vodstvom tovariša Oroviča, gostom pa so stregli domači gostinski delavci DO Panonija. Poleg ostalih, ki so sodelovali pri organiziranju tega srečanja je bila tudi Keramična industrija iz Liboj, ki nas je presenetila s posebnim, v ta namen izdelanim keramičnim svečnikom v obliki črke »M«, v značilni Mercatorjevi barvi in obliki. Skratka, na Mercatorjevem srečanju v Ptuju je bilo veselo in prijetno. Uspeh in uveljavitev te prireditve v Ptuju nas obvezuje, da se potrudimo tudi v prihodnje. Stevo Došenovič — TOZD Hladilnica POKAL MLADOSTI TOZD HLADILNICA V počastitev letošnjih jubilejev in ob Dnevu mladosti je osnovna organizacija zveze socialistične mladine Tovarne mesnih izdelkov organizirala športno tekmovanje v štirih panogah: v kegljanju, streljanju, malem nogometu in šahu. Tekmovanja se je udeležilo osemdeset delavcev TOZD Tovarne mesnih izdelkov in Hladilnica ter DO Sadje-zelenjava. V kegljanju je prvo mesto osvojila TMI, drugo Hladilnica in tretje mesto Sadje-zelenjava. Med posamezniki pa je bil najboljši Kodrnja iz TMI s 452 podrtimi keglji. V šahu je prvo mesto dosegla Hladilnica, s samo eno izgubljeno partijo. Pokal Mladosti Tole so predstavniki DO Sadje-zelenjava, ki so se udeležili tekmovanja Nadaljevanje na 18. strani m. 14 MERCATOR Delovne in temeljne organizacije, ki so združene v Mercator sestavljeno organizacijo združenega dela za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitev, n. sub. o., Ljubljana 1* MERCATOR — ROŽNIK, trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo, sub. o., s sedežem v Ljubljani, Aškerčeva 5, a) TOZD »Dolomiti«, trgovina na debelo, drobno in gostinstvo, n. sub. Ljubljana, Tržaška 37-b, b) TOZD »Golovec«, trgovina na drobno in gostinstvo, n. sub. o., Ljubljana, Mesarska 6, c) TOZD »Grmada«, trgovina na drobno in gostinstvo, n. sub. o., Ljubljana, Vojkova 45, č) TOZD »Metlika«, trgovina na debelo in drobno, gostinstvo in storitve, n- sub. o., Metlika, Cesta bratstva in enotnosti 58, d) TOZD »Gradišče«, trgovina na drobno in gostinstvo, n. sub. o., Treb-nje, Golijev trg 11, e) TOZD »Preskrba«, trgovina na drobno in gostinstvo, n. sub. o., Tržič, Trg svobode 27, 0 TOZD »Jelka«, trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo, n. sub. o., Ribnica, Šeškova 52, g) TOZD »Veleblagovnica Beograd«, trgovina na debelo in drobno, gostinske, turistične in obrtne storitve, n. sub. o., Novi Beograd, Ulica Pal-^ira Togliattia 7. 2- MERCATOR — VELEPRESKRBA, proizvodnja, trgovina in storitve, sub. o., s sedežem v Ljubljani, Ciril-Metodov trgi, a) TOZD »Hladilnica«, hladilniška dejavnost, n. sub. o., Ljubljana, "lesarska 6, b) TOZD »Investa«, inženiring, projektiranje, promet z opremo, repro-^aterialom, leasing, n. sub. o., Ljubljana, Ciril-Metodov trg 1, c) TOZD »Standard«, trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo, n. sub. Novo mesto, Glavni trg 3, c) TOZD »TMI«, tovarna mesnih izdelkov, n. sub. o., Ljubljana, Mesarska 1, d) TOZD »Trgopromet«, trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo, n. Sub. o., Kočevje, Ljubljanska c. 18, e) TOZD »Grosist«, trgovina na debelo, n. sub. o., Ljubljana, Aškerčeva A a) TOZD »Hladilnica«, o. sub. o., Zalog, b) TOZD »Hladilnica«, o. sub. o., Bohova, Hoče pri Mariboru, c) TOZD »Trgovina«, o. sub. o., Ljubljana, č) TOZD »Maloobmejni promet«, o. sub. o., Volčja Draga 7. MERCATOR — GOSTINSKO PODJETJE IDRIJA, n. sol. o., s sedežem v Idriji, Staneta Rozmana 37 a) TOZD »Kavarna Idrija«, o. sub. o., Idrija, Trg maršala Tita 1, b) TOZD »Hotel Nanos«, o. sub. o., Idrija, Staneta Rozmana 37, c) TOZD »Pod gradom«, o. sub. o., IDRJA, Prelovševa 5 8. MERCATOR — CONTAL, trgovina in servis, n. sol. o., s sedežem v Ljubljani, Beethovnova 11 a) TOZD »Cibes«, servis, n. sub. o., Ljubljana, Cankarjeva 3, b) TOZD »Conimex«, zunanja in notranja trgovina, n. sub. o., Ljubljana, Beethovnova 11, 9. MERCATOR — EMBA, živilska industrija, p. o., s sedežem v Ljubljani, Slovenčeva 21, 10. MERCATOR — PANONIJA, trgovina na debelo in drobno, gostinstvo, proizvodnja in storitve, p. o., s sedežem v Ptuju, Osojnikova 1, 11. MERCATOR — RUDAR, trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo, p. o., s sedežem v Idriji, Ljubljanska S, 12. MERCATOR — SADJE ZELENJAVA, veletržnica s kmetijskimi pridelki, p. o., s sedežem v Ljubljani, Poljanska 46-a, 13. MERCATOR — UNIVERZAL, trgovina na malo, p. o., s sedežem v Lendavi, Partizanska 22, 14. MERCATOR — SLOGA, trgovina na veliko in malo ter gostinstvo, p. o. , s sedežem v Gornji Radgoni, Partizanska 12-a, 15. MERCATOR — ZARJA, trgovsko podjetje na veliko in malo, p. o., s sedežem v Ormožu, Mestni trg 4, 16. MERCATOR — PRESKRBA, trgovsko podjetje na debelo in drobno, p. o., s sedežem v Krškem, Cesta krških žrtev 47, 17. MERCATOR — POTROŠNIK, trgovina na drobno in gostinstvo, p. o., s sedežem v Lenartu v Slovenskih Goricah, Trg osvoboditve 15, 18. MERCATOR — SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE HRASTNIK, p. o., s sedežem v Hrastniku, Aleša Kaplja 6. 3- MERCATOR — HOTELI-GOSTINSTVO, gostinske, hotelske in kamniške storitve, n. sub. o., s sedežem v Ljubljani, Trg prekomorskih brigad a) TOZD »Kavarna Evropa«, n. sub. o., Ljubljana, Gosposvetska 2, b) TOZD »Kavarna —bar Nebotičnik«, n. sub. o., jubljana, Kidričeva 1, c) TOZD »Ilirija«, gostinstvo, n. sub. o., Ljubljana, Trg prekomorskih °r>gad 4, č) TOZD »Jelka«, gostinstvo, n. sub. o., Hrastnik, Cesta L maja št. 76, d) TOZD »Sremič«, gostinstvo, n. sub. o., Krško, Kolodvorska 2, Mercator — AGROKOMBINAT, proizvodno in trgovsko podjetje, ^ sol. o., s sedežem v Krškem, Cesta krških žrtev 52, a) TOZD »Kmetijstvo z uslugami«, n. sol. o.. Krško Cesta krških žretev b) TOZD »Kooperacija«, n. sol. o., Krško, Cesta krških žrtev 52 s- Mercator — kmetijski kombinat sevnica, n. sol. o., s Sedežem v Sevnici, Glavni trg 41 a) TOZD »Proizvoduja-trgovina«, n. sol. o., Sevnica, b) TOZD »Obrat za kooperacijo«, n. sol. o., Sevnica Mercator — Slovenija sadje, trgovsko, izvozno-uvozno proi- ''°dno, predelovalno in uslužnostno podjetje, n. sol. o., s sedežem v Liublia-nb Miklošičeva 10 Skrajšane firme oziroma imena temeljnih in delovnih organizacij ki so združene v MERCATOR, sestavljeno organizacijo združenega dela za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitev, n. sub. o., Ljubljana: 1. MERCATOR — ROŽNIK, n. sub. o. a) TOZD »Dolomiti«, n. sub. o. b) TOZD »Golovec«, n. sub. o. c) TOZD »Grmada«, n. sub. o. d) TOZD »Metlika«, n. sub. o. ?. MERCATOR — ROŽNIK, n. sub. o. a) TOZD »Dolomiti«, n. sub. o. b) TOZD »Golovec«, n. sub. o. c) TOZD »Grmada«, n. sub. o. d) TOZD »Metlika«, n. sub. o. e) TOZD »Gradišče«, n. sub. o. f) TOZD »Preskrba«, n. sub. o. g) TOZD »Jelka«, n. sub. o. h) TOZD »Veleblagovnica Beograd«, n. sub. o. 2. MERCATOR — VELEPRESKRBA, n. sub. o. a) TOZD »Hladilnica«, n. sub. o. b)TOZD »Investa«, n. sub. o. c) TOZD »Standard«, n. sub. o. d) TOZD »TMI«, n. sub. o. e) TOZD »Trgopromet«, n. sub. o. f) TOZD »Grosist«, n. sub. o. SKRAJŠANE FIRME OZIROMA IMENA DELOVNIH IN TEMELJNIH ORGANIZACIJ 3. MERCATOR —HG, n. sub. o. a) TOZD »Kavarna Evropa«, n. sub. o. b) TOZD »Kavarna-bar Nebotičnik«, n. sub. o. c) TOZD »Ilirija«, n. sub. o. d) TOZD »Jelka«, n. sub. o. e) TOZD »Sremič«, n. sub. o. 4. MERCATOR — AGROKOMBINAT, n. sol. o. a) TOZD »Kmetijstvo z uslugami«, n. sol. o. b) TOZD »Kooperacija«, n. sol. o. 5. MERCATOR — KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA, n. sol. o. a) TOZD »Proizvodnja-trgo-vina, n. sol. o. b) TOZD »Obrat za kooperacijo«, n. sol. o. 6. MERCATOR — SLOVENIJA SADJE, n. sol. o. a) TOZD »Hladilnica«, o. sub. o., Zalog b) TOZD »Hladilnica«, o. sub. o., Bohova c) TOZD »Trgovina«, o. sub. o. d) TOZD »Maloobmejni promet«, o. sub. o. 7. MERCATOR — GOSTINSKO PODJETJE IDRIJA, N. SOL. O. A) TOZD »Kavarna Idrija«, o. sub. o. b) TOZD »Hotel Nanos«, o. sub. o. c) TOZD »Pod gradom«, o. sub. o. 8. MERCATOR — CONTAL, n. sol. o. a) TOZD »Cibes«, n. sub. o. b) TOZD »Conimex«, n. sub. o. 9. MERCATOR — EMBA, p. o. 10. MERCATOR — PANONIJA, p. o. 11. MERCATOR — RUDAR, p. o. 12. MERCATOR — SADJE ZELENJAVA, p. o. 13. MERCATOR — UNIVER-- ZAL, p. o. 14. MERCATOR — SLOGA, p. o. 15. MERCATOR —ZARJA, p. o. 16. MERCATOR — PRE- SKRBA, p. o. 17. MERCATOR — PO- TROŠNIK, p. o. 18. MERCATOR — STP HRASTNIK, p. o. 18. MERCATOR — p. o. HRASTNIK, p. o. Mercator Sestavljena organizacija /uženega dela MERCATOR Ljubljana, SOZD Mercator LJUBLJANA D. SK. SOZD D. SK. D. O D. SK. D. O GRMADA Ljubljana STANDARD Novo mesto GRADIŠČE Trebnje METLIKA Metlika INVESTA Ljubljana PRESKRBA Tržič TMI Ljubljana TRGOPROMET Kočevje HLADILNICA Ljubljana GOLOVEC Ljubljana GROSIST Ljubljana DOLOMITI Ljubljana JELKA Ribnica VELEBLAGOV- NICA Beograd MERCATOR ROŽNIK Ljubljana MERCATOR VELE- PRESKRBA Ljubljana ^cATOR >AL Dijana MERCATOR SLOVENIJA SADJE Ljubljana 1 D. SK. D. 0 TRGOVINA Ljubljana HLADILNICA Zalog HLADILNICA Bohova Maribor D. SK. D. O D. SK. D. O OBRAT ZA KOOPERACIJO Sevnica KOOPERACIJA Krško KMETIJSTVO Z USLUGAMI Krško PROIZVODNJA TRGOVINA Sevnica MERCATOR KMETIJSKI KOMBINAT Sevnica MERCATOR AGRO- KOMBINAT Krško D. SK. D. O JELKA Hrastnik KAV, — EVROPA Ljubljana KAV, — BAR NEBOTIČNIK Ljubljana MERCATOR HOTELI — GOSTINSTVO Ljubljana MALOOBMEJ. PROMET Volčja draga ILIRIJA Ljubljana HOTEL SREMIČ Krško Mercator D. SK. D. O KAV.— IDRIJA Idrija POD GRADOM Idrija HOTEL NANOS Idrija MERCATOR GOSTINSKO PODJETJE Idrija ^CAT0r legenda DELOV. SKUP TOZD DELOVNA ORGANI- ZACIJA Nadaljevanje s 14. strani Ekipa TOZD Hladilnica na igrišču pred začetkom tekmovanja Serenčeš (Hladilnica) z 72 krogi in Bajc (TMI) z 69 krogi sta bila najboljša v streljanju z zračno puško, ekipno pa je zmagala Hladilnica s 328 krogi, sledita ji TMI katere strelci so, dosegli 321 krogov in Sadje-zelenjava z 290 krogi. Ekipa Hladilnice je slavila zmago tudi v malem nogometu, saj so premagali ekipo Sadje-zelenjava s 7:2 in ekipo TMI s 6:1. Ker se je tekma med TMI in Sadje-zelanjava končala neodločeno 3:3 je drugo mesto pripadlo TMI. Na zaključni prireditvi v prostorih restavracije TMI je imela predsednica osnovne organizacije ZSM TMI, tovarišica Gašperšič priložnostni govor. Potem je tovariš Darko Bajec, referent za šport in rekreacijo podelil ekipam diplome, ekipa TOZD Hladilnica pe je kot zmagovalka dobila pokal Mladosti. Z RAZUMEVANJEM IN VOLJO SE VSE DOSEŽE TOZD'Hladilnica slavi letos 15-letnico, skupaj z njo pa praznuje tudi Franc Adamlje, saj dela tu že od vsega začetka. Zaposlen je na de- lovnem mestu vodje skladiščne službe. Kot dober in vesten delavec, je bil lani izbran za predsednika delavskega sveta v svoji temeljni organizaciji združenega dela, poleg tega je tudi član sveta za medse- Franc Adamlje že 15 let v TMI bojna razmerja, blagajne vzajemne pomoči, komisije za zasebne dohodke. Delavski svet TOZD Hladilnica šteje enajst delegatov, ki zastopajo vse štiri oddelke. Sestajajo se enkrat mesečno, po potrebi pa tudi večkrat. Tovariš Adamlje nam je povedal, da se vsi delegati zavedajo, da je v sedanjem mandatnem obdobju pred njimi še posebno odgovorna naloga: izvajanje Zakona o združenem delu, predvsem v zvezi z nagrajevanjem po rezultatih dela, združevanjem v DO Velepreskrba ter usklajevanje samoupravnih aktov. Tovariš Adamlje je še poudaril, da na svojih sestankih posebej pozorno razpravljajo o varstvu pri delu in zdravstveni preventivi zaradi posebnih pogojev dela. Tovariš Adamlje pa ni aktiven le v svoji delovni organizaciji, ampak deluje tudi v svoji krajevni skupnosti Škofljica, tako, da mu ne ostane mnogo prostega časa. Vendar pa mu to breme ni pretežko, saj pravi, da se z razumevanjem in voljo doseže vse. Tone Janša — Idrija V IDRIJI ODPRT NOV GOSTINSKI OBJEKT DO Mercator — Gostinstvo Idrija, ki vključuje TOZD Nanos, Pod gradom in Kavarno je 1. maja izročilo svojemu namenu nov gostinski objekt pred partizansko bolnišnico Franjo v Novakih pri Cerknem. Otvoritev gostinskega objekta je bila tudi osrednja proslava ob delavskem prazniku v idrijski občini in so se je udeležili sekretar OK ZKS Idrija Vladimir Zajc, sekretar občinskega sindikalnega sveta Adolf Podobnik, predsednik turističnega društva Cerkno Pavel Makuc in skupina Franjevcev, preživelih članov osebja partizanske bolnišnice ter številni občani. Objekt je predal namenu direktor podjetja Ivan Polanec, o pomenu partizanskega turizma pa je govoril dr. Viktor Voljčak, ustanovitelj in prvi upravnik bolnišnice. Partizanski turizem v idrijski občini in posebej na Cerkljanskem tako dobiva tudi svoje materialne osnove za razvoj. Številni spomeniki Direktor DO Gostinstvo Idrija odpira nov gostinski objekt pred slovensko vojno partizansko bolnišnico Franja v Novakih pri Cerknem N.0B od bolnišnice Franje, spome-nika sedeminštiridesetim padlim ^čajnikom partijske šole v Cerknem, spomenika sedemindevetde-j*etim padlim na Poreznu v Jesenici, “° rojstne hiše Franceta Bevka v ‘-akojci, osnovne šole-spomenika ‘|OB Cerkno, na partizanske livarne Slovenija na Vojskem in drugih zanimivih obeležij, dajejo obiskovalcem te občine celovit prikaz graditve državnosti slovenskega naroda v NOB. Obiskovalci, ki jih je j^ak dan več, saj jih je bilo lani v ^°lnišnici Franji petdeset tisoč, so o°lgo pogrešali objekte, kakršen je npvi bife pri Franji. Po ogledu bol-^šnice jim namreč niso nudili niti kulturno urejenih sanitarij, kaj šele Požirka pijače, jedače ali prenočiš-Ce- Vsega tega je zdaj, ko so gostinci 'u turistični delavci zastavili skupne Uačrte, že precej. Pomembno mesto kavzema tudi novi bife Gostinstva tdrija. Na proslavi so sodelovali otroci zaposlenih v DO Potrošnik in pevski zbor osnovne šole Vladko Majhen iz Zgornje Ščavnice Gostinski objekt je zgrajen v °bliki kozolca in se izredno lepo kjjuč uje s spomeniškim varstvom asčiteno naravno okolje. V ospre-JU ima pokrito ploščad z okrog 40 edeži, kjer dobijo turisti prve stro-ovne napotke pred vstopom v sote-k° Pasic, kjer stoji bolnišnica. Po mnenju strokovnjakov je tudi °tranjost bifeja izredno funkcio-alna. Načrte za gradnjo je izdelal • 'ulje za projektiranje v Idriji, izva-, lec del pa je bil idrijski Zidgrad. ^nvesticija je veljala 1,8 milijona 'narjev, v obliki kreditov pa sta jo P°magali financirati Ljubljanska auka in občinski sklad skupnih rezerv. DO Potrošnik PROSLAVA IN OBISK ČEBIN V počastitev 40-letnice ustanovitve Zveze komunistov Slovenije in 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo Zveze komunistov Jugoslavije in njegove 85-letnice je sindikalna organizacija v DO Potrošnik organizirala ogled Čebin in proslavo, ki se je je med drugim udeležil tudi predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Lenart, tovariš Franjo Mur-šec. Za pester kulturni program so poskrbeli pionirji osnovne šole Vladko Majhen in Zgornje Ščavnice, pionirska godba na pihala iz Lenarta in otroci zaposlenih. Marjan Gradišar — TOZD Preskrba Tržič V soboto, 21. maja, je naša TOZD priredila slavnostno proslavo v počastitev pomembnih političnih jubilejev in tovariša Tita v dvorani paviljona NOB v Tržiču. Prireditvi so razen naših delavcev prisostvovali še: podpredsednik SO Tržič, tovariš Franc Kopač; sekretar OK ZKS Tržič, tovariš Janez Piškur; sekretar OK SZDL Tržič, tovariš Jože Klofutar; predstavnik PM Tržič, tovariš Lojze Trstenjak in predstavnik Radia Tržič, tovariš Jakob Kepic. Slavnostni govornik je bil Marjan Gradišar, ki je orisal pomen usta- novnega kongresa Komunistične partije Slovenije, prihoda tovariša Tita na čelo naše partije in njegovega življenjskega jubileja. Nadalje je govoril o novi samoupravni organiziranosti Mercatorja, vlogi družbenopolitičnih organizacij, o nalogah TOZD in skupnih nalogah za uveljavitev določil zakona o združenem delu. Na proslavi v paviljonu NOB v Tržiču je bil slavnostni govornik tovariš Marjan Gradišar V kulturnem programu so sodelovali pevci bratje Zupan, recitatorji, učenci Glasbene šole Tržič in kulturna sekcija mladih naše TOZD. Ob zaključku pa smo poslali pozdravno brzojavko tovarišu Titu ter podelili priznanja za dosežene športne rezultate. ••tinska slika na Čebinah pred hišo, kjer je bil pred 40. leti ustanovni kongres Zveze komunistov Slovenije Franc Erlah — TOZD Preskrba Tržič V počastitev jubilejnih obletnic smo v naši TOZD pripravili več športnih tekmovanj, in sicer: v kegljanju za ženske in moške posamezno, v streljanju za ženske in moške posamezno in v namiznem tenisu ter v šahu. Prvim trem v vsaki panogi smo namenili lepe nagrade in to za prvo mesto lepe pokale, za drugo knjgo TITO — Srečanja z državniki sveta, ter za tretje mesto pismene diplome. V kegljanju za moške je nastopilo 17 tekmovalcev. Rezultati so takšni: 1 1. mesto Jože Hribar 2. mesto Stane Jereb 3. mesto Joco Kuzmanovski. V isti disciplini so sodelovale tudi ženske. Tekmovalo je 10 naših delavk. Prva tri mesta pa so si priborile naslednje: 1. mesto Lili Popov 2. mesto Cvetka Kristan 3. mesto Francka Klemenc. V streljanju za ženske so nastopile samo tri tekmovalke, uvrstile pa so se takole: prva je bila Lučka Krajnik, druga Stanka Horvat, tretja pa Cvetka Kristan. V isti disciplini za moške je sodelovalo 20 tekmovalcev. Mesta pa so si razdelili takole: 1. mesto Janez Malovrh 2. mesto Jože Mokorel 3. mesto Joco Kuzmanovski V namiznem tenisu je sodelovalo 12 tekmovalcev. Prva tri mesta pa so dosegli: 1. mesto Janez Malovrh 2. mesto Marjan Praprotnik 3. mesto Joco Kuzmanovski V šahu je sodelovalo 6 tekmovalcev. Prva tri mesta pa so dosegli: 1. mesto Ruda Plevanč 2. mesto Franc Elah 3. mesto Zdenko Borič V imenu športne komisije pri OO sindikata naše TOZD Preskrbe vsem nagrajencem za dosežena mesta iskreno čestitam, vsem ostalim zaposlenim pa želim, da se bodočih tekmovanj udeležijo v čim večjem številu, saj je vsaka rekreacija samo v prid dobremu počutju. Vsem želimo sporočiti tudi to, da je naša TOZD Preskrba letos prvič sodelovala na pohodu ob žici okupirane Ljubljane. Ekipa je štela 13 delavk in delavcev. Lepa sončna sobota, prijetno vzdušje in spoznanja z drugimi delavci Mercatorja nam bodo ostala v trajnem spominu in lahko že danes povemo, da se bomo v prihodnje teh pohodov udeležili v še večjem številu. Prav tako smo se udeležili občinskega tekmovanja v kegljanju v borbenih partijah v počastitev delavskega praznika 1. maja. Med več kot dvajsetimi ekipami smo dosegli solidno 10 mesto. Naša TOZD sodeluje tudi v občinski rokometni ligi, v kateri tekmujejo nekatere močne ekipe, ki so pred letom sodelovale v conskih ligah. Glede na to pa je razumljivo, da so rezultati bolj slabi. V do sedaj odigranih 6 kolih smo samo enkrat zmagali, petkrat pa smo izgubili. Pred pričetkom tega tekmovanja smo bili seznanjeni, da bodo v tej ligi sodelovale samo sindikalne ekipe delovnih organizacij, ne pa tudi ligaške ekipe. Zaradi tega smo prijavili tako ekipo, ki bi bila sposobna doseči boljše rezultate. Ob koncu bi radi obvestili vse člane Mercatorja, da predvidevamo še nekatera tekmovanja v delovnih organizacijah občine in zelo si želimo športnega sodelovanja in tekmovanja z našimi TOZD in DO širom po Sloveniji. Vse ljubitelje športa in rekreacije vabimo na igrišče. Dokažimo vsem, da smo poleg našega poklica — trgovca, tudi dobri športniki rekreativci. Francka Klemenc prejema priznanje za doseženo tretje mesto v kegljanju* Dosežen kakovosten napredek Družbenopolitične organizacije Slovenije v krepitvi ljudske obrambe Družbenopolitične in družbene organizacije Slovenije so v minulem obdobju, na temelju resolucij X. kongresa ZKJ in VIL kongresa ZKS, nove ustave ter drugih dokumentov, razvile uspešno družbenopolitično dejavnost na področju ljudske obrambe pri uveljavljanju in razvijanju zamisli SLO in je v tej politični akciji dosežen kakovosten napredek, pri vgrajevanju zasnov ljudske obrambe v celoten družbenopolitični in ekonomski sistem in s tem tudi dvig ravni obrambnih priprav in usposobljenosti sistema ljudske obrambe. Ugotoviti moramo — so poudarili na republiškem posvetovanju o ljudski obrambi, ki ga je organizirala republiška konferenca SZDL, da je potrebno v prihodnje kljub pozitivnim rezultatom, ki jih beležimo, več ali manj v vseh družbenih sredinah, napore družbenih dejavnikov stop- njevati, da bi dosegli končni cilj, kot ga nakazujejo sklepni dokumenti Zveze komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacij za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite. V posameznih sredinah oziroma strukturah, bodo zato nujni — večja ustvarjalnost, analitično poglabljanje nalog, večja sistematičnost, usmerjanje v opredeljevanje in uresničevanje posebnih nalog posameznih družbenopolitičnih j0 družbenih organizacij ter večja skladnost njihovega dela, tako da bomo v prihodnje še bolj učinkovitejši in racionalnejši. Slednje je obveza — je rečeno v nalogah s posvetovanja — za vse družbene in družbenopolitične organe in vodstva, ki so po svojih pristojnostih in vlogi odgovorni na področju ljudske obrambe in morajo v bodoče še izboljšati sistem, načine in vsebino svojega dela, tako da bo ljudska obramba resničn0 postala sestavni del siceršnje nji' hove funkcije, da bo zajeta in oprf' deljena v srednjeročnih načrtih družbeno-gospodarskega razvoja, upoštevaje perspektivne in bližnje cilje, njena izvedba pa zagotovljena z ustreznimi finančno-materialnim1 sredstvi na podlagi samoupravnega družbenega dogovarjanja posameZ' nih nosilcev obrambnih priprav. P11 tem je osrednja naloga družbenopo' litičnih in družbenih organizacij, zlasti Zveze komunistov, vodenje in izpeljava takšne družbenopolitični akcije, ki bo v sedanji samouprav*11 preobrazbi naše družbe zagotovil3 in omogočala razvijati aktivno vlog*1 delovnega človeka in občana ko o si b v fi ti k n Si d k c n ci n C( sl P' k di 1; ja Vs 0] ic sc v< n oi ol Pi a: b« ?£ te * te žl Iji tu St Iji p< hi 0| Sl ol n< in Pc Pc sr, Pc 1: te k, sc hj vi 'ji Ur ot de Pc hc ot >0! lil °snovnega nosilca pravic in dolžnosti tudi na področju ljudske obram-be. Na kratko pomeni to, da moramo ! bodoče še odločneje presegati ‘°rumsko delo in akcije prenesti v •željne samoupravne skupnosti, v *aterih delovni ljudje In občani neposredno uresničujejo svoje S®nioupravne in politične pravice, dolžnosti in odgovornosti. Cepitev sistema ljudske °brambe Izboljšanje načina dela družbe-^političnih in družbenih organiza-C|J ter njihovih vodstev, načrtova-n)e, usklajevanje ter aktiviranje Ca)otne družbene baze in delegatih skupščin na vseh ravneh, še Posebej pa zborov delovnih ljudi v e|tieljnih organizacijah združenega ^e'a, mora biti v prihodnje osnovna |!ller aktivnosti za hitrejše podružb-Janje ljudske obrambe. V uresniče-anju te pomembne idejnopolitične jioge morajo aktivno in ustvarjalno delovati vsi družbeni subjekti, Se družbenopolitične ih družbene : rSanizacije, katerih delo povezuje n usklajuje SZDL. s 'zredno pomembna naloga — kot v° Poudarili na posvetovanju — je za Se družbene dejavnike v nasled-Jern srednjeročnem planskem 0, tiobju krepitev sistema ljudske s,Qrarnbe v temeljnih samoupravnih (j Upnostih, v skladu z ustavnimi oiočili o njihovem vsebinskem Juublikovanju, v skladu z novim u konom o ljudski obrambi in druž-? Ui zaščiti, varnosti in notranjih 2 tievah v republiki, kakor tudi z konom o združenem delu. Na •Uelju teh dokumentov je nujno ^gotovih takšno organiziranost ^eljnih samoupravnih skupnosti, ijasu TOZD in KS, da bodo usposob- 'udi za samoupravno delovanje v na področju ljudske obrambe. S( v krajevnih skupnostih, ki v si-h um ljudske obrambe predstav-p J° osnovne družbene celice, je n rebno doseči tesnejšo poveza-0 st ^seh samoupravnih in drugih Sjlaniziranih subjektov — TOZD, društev in drugih združenj n0 anov, uskladiti interese in dejav- stl na področju ljudske obrambe p0na tej osnovi načrtovati skupne in p'umezne naloge ter zagotoviti Sf.Jfubna materialna in finančna p^tva. Jo je tudi pot do izdelave p^ameznega in skupnega vojnega teiur krajevnih skupnosti in na icrgj JU tega tudi usmeritev za kon-sob no utrjevanje obrambne spo-p- nosti KS, kot celote in vsakega uf®a dela' v|0 trievanje zavesti in aktivna Ijpf. delovnih ljudi in občanov v tlop j.1 obrambi je osnovna moral-Urg 0 .'tična zahteva in vrednota pri obraničevanju zasnove ljudske dp;. utbe. Zato morajo vsi družbeni Ravniki tej nalogi v prihodnje Postiti veliko več pozornosti. °bliu bn° ie razvijati najrazličnejše teStl ? političnega dela, ki bodo nii. ,le povezovale interese delov- 'judi in občanov na področju ljudske obrambe, z interesi in akcijami, ki v samoupravni družbi tečejo nasploh in jih spodbujati k aktivni vlogi pri njihovem uresničevanju. Ena od temeljnih nalog pri tem je vsekakor živa politična aktivnost in dejavnost osnovnih družbenopolitičnih in družbenihi organizacij v KS in v TOZD, v katerih ima zveza komunistov posebno integrativno in usmerjevalno vlogo ter poživitev dejavnosti zborov občanov in delovnih ljudi, na katerih se bo pri obravnavi problemov in nalog s področja ljudske obrambe izrazila njihova neposredna aktivnost, tj. aktivnost osnovnih nosilcev izvajanja obrambnih nalog. Še zlasti je potrebno razviti oblike družbenopolitičnega dela v večjih mestih, da bi se v razmeroma velikih krajevnih organizacijah lažje vzpostavili čimbolj neposredni stiki z občani. Nujna je tudi večja in organizirana pomoč KS in TOZD. Neposredna pomoč mora biti ustrezno organizirana in usklajena z občinskimi, pa tudi republiškimi dejavniki za izpopolnjevanje vseh tistih nalog, ki presegajo možnosti in zmogljivosti KS in TOZD in nalog, ki jih le-tem določajo občinske družbenopolitične skupnosti. Pri tem vsem moramo opozoriti tudi na pojave nekaterih občinskih upravnih organov, ki pri izvajanju nalog obravnavajo KS kot podaljšano roko občinske uprave, kar seveda nasprotuje ustavnemu položaju temeljnih samoupravnih skupnosti, to je bistvu krajevne samouprave. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANI E Da bi dosegli nadaljnje uspehe na področju usposabljanja je neizogibno izdelati posebne letne programe izobraževanja za prebivalstvo ter za vse vodstvene strukture na vseh ravneh v republiki in občini. Poskrbeti je treba, da bodo programi vzgoje in izobraževanja usklajeni tako njihovi strokovni kot tudi idejnopolitični vsebini ter zagotovljeni pogoji za njihovo uspešno izvajanje. Ti so predvsem organizacijske in materialne narave in odvisni od usposobljenosti kadrov, ki program izvajajo. Vse to pa zahteva več usklajenega usmerjanja odgovornih nosilcev vzgoje in izobraževanja v republiki in občini. Glede usposabljanja mladih pomeni dokument Predsedstva ZKJ in predsedstva SFRJ »O idejnih in programskih temeljih usposabljanja mladih za aktivno udeležbo v ljudski obrambi in v družbeni samozaščiti«, podlago za določanje konkretnih programov usposabljanja z idejnega in doktrinarnega vidika. Vsak del programa zahteva od vseh dejavnikov nadaljnje programsko razčlenitev, kar zahteva odločno zavzemanje za stalno medsebojno sodelovanje in usklajevanje nalog, ki izhajajo iz navedenega dokumenta in v okviru koordinacijskih odborov za družbeno izobraževanje pri konferencah SZDL doseči enotnost politične akcije. Zveza komunistov, Socialistična Mestna zveza za telesno kulturo Ljubljana je organizirala 8. trim tekmovanje Ljubljane v veleslalomu. Tekmovanja v Kranjski gori se je udeležila tudi Mercatorjeva ekipa zveza, Zveza socialistične mladine in Zveza združenj borcev NOV kot tudi vsi družbeni dejavniki morajo v svoje programe vključiti tudi te naloge in redno ocenjevati, kako jih uresničujejo v prakso. Svojo aktivnost morajo usmeriti predvsem na idejnopolitično in moralno usposabljanje ter vzgojo mladih, kar je temeljnega pomena, da se mladi zavestno zavzemajo za ljudsko obrambo. Tudi vodilni kadri, ki delujejo v najrazličnejših družbenopolitičnih in drugih organizacijah, se morajo odslej enotno usposabljati upoštevajoč specifičnost njihove aktivnosti. Vsebino programov številnih dejavnikov, ki vzgajajo in izobražujejo mlade ljudi v šolah, v družbenopolitičnih in v drugih organizacijah, morajo vsi odgovorni družbeni organi vsebinsko izpopolnjevati tako, da bodo mladi ljudje lahko uspešno opravljali svoje naloge na področju obrambe. Pri krepitvi obrambnih priprav se mora v bodoče zagotoviti posebna pozornost in razviti na ustvarjalnem znan-stveno-raziskovalnem delu, na nadaljnji ' teoretično znanstveni razvoj zasnove SLO kot tudi celotnega sistema ljudske obrambe in njihovega delovanja tako, da najracionalnejše odgovori vedno novim zahtevam sodobne vojne. To hkrati pomeni, da je potrebno tudi teritorialno obrambo razvijati na zahtevi, da bo znotraj samoupravnega sistema celovitejša vojna organizacija oboroženega ljudstva po svoji vlogi ter nalogah sposobna v najtežji morebitni varianti agresorja zagotoviti dolgotrajen odpor proti agresorju in zadržati visoko moralnopolitično raven delovnih ljudi in občanov ter enot, na osnovi tega pa preraščanje v vseljudski oborožen odpor. Temu cilju morajo biti podrejene vse naše obrambne priprave, tudi na vseh drugih družbenih področjih, zlasti pa vse današnje materialno-tehnične priprave in snovanje perspektivnih nalog družbenoekonomskega razvoja, kakor tudi organiziranje, izvajanje in vsebina idejnopolitične vzgoje in usposabljanja nasploh. Kadrovske potrebe za nosilce obrambnih priprav je v bodoče potrebno planirati dolgoročno, posebno pozornost pa nameniti njihovemu sistematičnemu idejnopolitičnemu in celovitemu usposabljanju za različne dolžnosti v vseh sredinah. Pri izvajanju politične informativne dejavnosti moramo posvetiti posebno skrb organiziranosti množičnega obveščanja in informiranje o nalogah s področja ljudske obrambe. Odločnejše moramo odpravljati kampanjsko delo, obrambne naloge vse bolj prikazovati kot redni in sestavni del našega družbenega, ekonomskega in političnega sistema, odklanjati vsak senzacionalizem in ljudsko obrambo celovito ter nenehno vgrajevati v vsa dogaja-nja.Izredno je pomembno stalno in pravočasno politično obveščanje o pripravah na obrambo v miru in v vojni. Iz tega izhajata pomembnost nalog in tudi politična odgovornost vodstev in organov, ki se ukvarjajo s temi nalogami, je zaključeno na posvetovanju. SVETISLAV NIKOLIČ Brez besed — Tale na sliki je neverjetno podoben tvojemu očetu! S sprejema mladih v Zvezo komunistov Dvanajstega maja je bila zadnja seja osnovne organizacije Zveze komunistov Delovne skupnosti Mercator, ki jo je vodila sekretarka Jožica Blaznik. Zaradi nove organiziranosti Mercatorja je bila potrebna tudi reorganizacija osnovne organizacije. Tako bodo poslej imeli svojo osnovno organizacijo Zveze komunistov delavci uprave SOZD Mercator in DO Rožnik, komunisti iz Kavarne Evropa bodo skupaj z Nebotičnikom ustanovili svojo osnovno organizacijo, komunisti Hladilnice pa se bodo vključili v delo OOZK Tovarne mesnih izdelkov. Zadnja seja v starem sestavu pa je bila hkrati tudi svečana, saj smo v vrste komunistov sprejeli dva mlada delavca. To sta Marina Čemažar iz DO Rožnik in Stane Majcen iz TOZD Kavarna Evropa. Ob sprejemu v ZK je tovarišica Blaznikova mladima komunistoma dejala naslednje: »DRAGA MLADA KOMUNISTA«! V članstvo Zveze komunistov vstopata ravno v času, ko praznujemo 40 let ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije, ob 40-letnici prihoda tov. TITA na čelo partije in ob njegovem 85. rojstnem dnevu. Na današnjem sprejemu v članstvo ZKvama ne bom govorila o vlogi in nalogah članov ZK, poudarila bi le to, da so komunisti tisti najo^ločnejši del delavcev, ki žene delavsko gibanje vedno naprej. Komunisti moramo biti notranja idejna in politična gibalna sila samoupravljanja s tem, da pomagamo odkrivati prave današnje in jutrišnje interese ter pogoje in sredstva za njihovo uresničevanje. Tako bo Zveza komunistov najuspešnejše opravila vlogo pri organiziranju demokratičnih in humanističnih akcij za revolucionarno družbeno preobrazbo. Želela bi vama povedati, da mora Zveza komunistov razširjati zanimanje delavcev za njihove lastne interese in da bodo znali razreševati probleme ožjih področij delovanja posameznika in delovne organizacije kot celote. Obsežne in težavne naloge, ki izhajajo iz načel nove ustave in zakona o združenem delu in ki jih uresničuje naš delavski razred pod vodstvom komunistične partije pričajo, da vodila idejna družbena vloga ZK v naši družbi ni le potrebna marveč je tudi ena od bistvenih funkcij samoupravnega družbenega sistema. Ob vajinem vstopu v članstvo ZK ne bom govorila kaj komunist sme in česa ne sme, povedala bi le to, da biti član ZK ni noben privilegij; od komunista pričakujejo ljudje konkretne zglede ter skladje med besedami in dejanji. Prav mladi ljudje so na taka neskladja posebno občutljivi in nagnjeni k temu, da napake enega komunista posplošujejo na vse ostale komuniste. Bom zaključila z besedami tovariša TITA, ki pravi: Naša revolucija ni končana, čakajo nas velike naloge, pri graditvi socializma še nismo dosegli vsega tistega, za kar si prizadevamo; zato od vaju upravičeno pričakujemo, da se bosta v to nalogo uspešno vključila in pomagala uresničevati cilje, ki so bili pred 40 leti sprejeti na ustanovnem kongresu KP Slovenije.« Dve leti in pol v novi tovarni Dve leti in pol je odkar so se delavci TOZD Emba preselili v novo tovarno. Vsi se še spominjamo starih prostorov na Celovški cesti, kjer so delavci v težkih delovnih razmerah in na strojih, ki jih je razvoj tehnologije prerasel, dosegli nadpovprečne delovne uspehe. Odrekali so se družbenemu standardu, osebnim dohodkom, pripravljeni so bili delati ob vsakem času, dasiravno tvorijo pretežni del kolektiva ženske, vse z enim samim ciljem, da si postavijo novo tovarno. LANI 7300 TON PROIZVODNJE Tovarna je zrasla in temu primerno tudi poslovni rezultati. Lansko leto so kljub nekaterim težavam dosegli zadovoljive uspehe. Kakor na celotno gospodarstvo so tudi na poslovanje TOZD Emba vplivale bistvene zakonske spremembe, predvsem zakon o zavarovanju med uporabniki družbenih sredstev, zaradi katerega je v aprilu padla prodaja za 50 odstotkov. Pozneje se je počasi normalizirala in do konca leta so uspehi nadoknadili zamujeno. Drugi činitelj, ki je tudi vplival na izkaz poslovanja je bil spremenjen način obračanja celotnega dohodka to je obračun po plačani realizaciji, ki ni primerljiv z načinom obračuna v letu 1975 in prav tako ne nasproti planu. ' Kljub vsemu so z veliko mero prizadevnosti uspeli uresničiti prvotno postavljen plan kar 98-od-stotno. V primerjavi z letom 1975 je celotni dohodek porasel za 3,5 % in znaša 190 milijonov dinarjev, bruto dohodek pa je padel za 3,8 % kar je odraz stalnega zviševanja cen storitev in pomožnih materialov. Pokazatelj produktivnosti in fizičnega obsega poslovanja je porasel za 19%. PLODNA TLA ZA DELEGATSKI SISTEM Skladno z gospodarsko rastjo pa se je razvijalo tudi samoupravljanje. Bili so med prvimi, ki so se leta 1972 organizirali v temeljno organizacijo združenega dela. Njihova skrb ni bila samo doseči hitrejši razvoj samoupravnih odnosov v svoji TOZD, ampak tudi samoupravno združevanje dela in sredstev z delavci drugih temeljnih organizacij združenih v Mercatorju. Samoupravljanja pa ne bi mogli tako uspešno razvijati brez aktivnosti družbenopolitičnih organizacij-Delegati v samoupravnih organih io člani družbenopolitičnih organizacij so bili pri svojem delu zavzeti, čeravno pa moramo ob tem spomniti tudi na to, da so bile v preteklosti včasih njihove odločitve enostranske in niso bile v prid poenotenju stališč v Mercatorju. Vendar pU" stimo zdaj pretekle stvari ob strani) saj so se odnosi v tem pogledu v zadnjem času bistveno izboljšali, P? si raje poglejmo kakšni so pogoj1 dela delegatov in kako uresničujejo delegatski sistem. Kolektiv šteje le 85 zaposlenih, k1 delajo v eni delovni sredini, zato ]e delo delegatov tu veliko lažje kot pa> na primer, v neki trgovski TOZD’ kjer so delavci raztreseni po poslovalnicah v različnih krajih. Tu je delegatski sistem laže zaživel, ker sta delegat in baza na enem mestu. Delegatka delavskega sveta tovarišica Milena Kušlan je o delu dele" gatov menila takole: »Naše strokovne službe priprav; Ijajo gradivo za sestanke v pismenj obliki, ki jih delegati prejmejo vsaj tri dni pred zasedanjem. V materialu so navedeni že tudi predlogi sklepov in predlagatelji. , Naš delavski svet sestavlja delegatov. Sestajamo se po 14. ud-Delegati že pred sestankom obveščamo svoje delovne sredine o dnev- Janez Kaštrun, predsednik delavskega sveta TOZD Emba Milena Kušlan, delegatka delavskega sveta v TOZD Emba. E ut nt gi d( ta se je th se 0| sf M ttc di: lh ce ja] je ?e »i 8a št< 2f ki ta ga sa Pc U\ sa Ih ta li 'ti Pc •e I ri; »a i tu, ok ] E ^rška Hvala dela v Embi že 20 let. Kot izkušena delavka »pakira« kavo na ^imodenernejšem Hesserjevem avtomatu. npm redu, o vsebini točk in predlo-''h sklepov. Gradiva so delavcem Vstopna tudi na oglasni deski, prav ako tudi zapisniki.« Tovariš Janez Kaštrun, ki je pred-,ednik delavskega sveta TOZD, pa Povedal: »Smo majhen kolektiv in se lahko ®ed seboj pomenimo. Med odmori e dostikrat pogovorimo o tem in °nem, ker nas delegate ostali delavci Prašujejo po vseh stvareh, ki jih bomo ali pa smo jih obravnavali na samoupravnem organu. Dostikrat se tudi posamezniki obračajo name, da bi jim svetoval ali pomagal rešiti probleme, ki jih težijo. Delegatski sistem je pri nas zaživel iz dveh razlogov, ker nas je malo in ker so naši ljudje že toliko dozoreli, da so spoznali njegovo nujnost in koristnost. Pri nas je med zaposlenimi kar 75 odstotkov žensk, ki mi- slijo in delajo po novem, torej niso ukvirjene le v delo na delovnem mestu in doma v gospodinjstvu, ampak so postale tudi sposobne samoupravljalke, ki rešujejo vse težave v poslovnem življenju svoje TOZD. V delavskem svetu je največ delavk oziroma delavcev iz neposredne proizvodnje, tretjino pa tvorijo mladi. Na dnevnem redu zasedanj imamo zmeraj tudi poročilo delegata o delu skupnega delavskega sveta. Odločitve na zborih delavcev so bile do sedaj še vedno enake, kot smo sklepali na sestankih delavskega sveta in tudi to kaže, da smo vsi dobro seznanjeni s tematiko in da odločamo tako, kot bo za kolektiv najbolje.« SKRB ZA DELAVCA Če so se nekdaj odrekali marsičemu pa temu ni tako danes. Veliko skrb posvečajo v TOZD stanovanjskim vprašanjem, letovanju delavcev, športu in kulturi. Stanovanjske probleme rešujejo sproti. Za stanovanja odvajajo 9 % od bruto osebnih dohodkov. Delavcem pomagajo s posojili, vse sile pa angažirajo, da tistim, ki so kreditno sposobni pomagajo priti do solidarnostnega stanovanja. Delavci TOZD Emba lahko poceni letujejo v počitniškem domu v Gozdu Martuljku, ki je odprt vse leto. Za posteljo odštejejo 7 do 10 din in še malenkostno turistično takso, za prehrano pa morajo poskrbeti sami, bodisi zunaj, lahko pa si jo pripravijo v kuhinjah, ki so jim na voljo v domu. Dopust lahko preživljajo tudi ob morju, kjer imajo postavljeni dve prikolici. Za prikolico plačajo dnevno 60,00 din in turistično takso. Vsako leto se sproti odločajo, v kateri kraj ju bodo postavili. Tudi za kulturne in športne dobrine je poskrbljeno. Delavci lahko koristijo vstopnice za plavanje in abonmajske sedeže v Mestnem in Šentjakobskem gledališču. Lepo napreduje aktivnost ekipe malega nogometa, ki je dosegla uspehe v trim ligi. Dogovarjajo se že o z osnovno šolo France Bevk za najem telovadnice, da bi v športno in rekreacijsko dejavnost vključili tudi ženske. Vsako leto organizirajo tudi izlet za celotni kolektiv, kamor povabijo tudi nekdanje člane kolektiva, ki so upokojeni in ki so prispevali velik dežel k pri uresničitvi dolgoletnega cilja, izgradnje nove tovarne. NADA RIHTAR O . 'skontno prodajalno na Krekovem Tu 2. Kupcem nudi po enakih j . yse tisto kot diskontna proda-Ha v Tobačni ulici, izbira blaga pa fdor * C u Pripojitvijo Sadje-zelenjava k ercatorju smo pridobili nekaj prodajaln, med njimi tudi trR "" Cer|ah -ia v' ž 'opoljnjena z raznovrstno svežo ,!• arijavo in sadjem ter z zelenjav-in sadnimi konzervami. ga adni čaj, izdelek iz Embe, ki smo i:( Predstavili kot novost v prejšnji 2Qn'^i’srno doslej lahko kupovali v |(j*'gramski embalaži. Pred krat-rC1 Pa so ga v Embi začeli embali-’ tudi v 100-gramske kartončke. d lsri, ki radi pojedo kaj posebne-Sa’ včasih sežejo po polžih. V naših pQ °Postrežbah se dobe skoraj llvVs°d, največkrat pa prihajajo iz Sa.°2a. A so prav verjetno domači, pQl Kmetijski kombinat Sevnica Qze organizirano odkupuje. In od ? Potujejo v svet. Ut - D Golovec je konec aprila v odprl prenovljeno trgovino ip r’ Trostu«. Tako je zdaj Litijanom p^ohČanom na voljo večja izbira HniStVa’ akustičnih aparatov, bele rialn'ke, svetil, instalacijskega mate-Č'n drugo. "at e*3 n°Va Kmetijski kombi-tUd. ^vnica ima v svojem sestavu o^rgovsko dejavnost. V Sevnici in ]v lci ima nekaj trgovin in mesnic. ne 25 maja pa so v Sevnici odprli svojo prvo samopostrežno prodajalno. DO Panonija je 14. maja v Gorišnici odprla novo trgovino z bifejem s 600 kvadratnimi metri bruto prodajne površine. Od tega je 280 kvadratnih metrov neto prodajnih prostorov. Trgovina je sodobno opremljena, med drugim ima tudi celotno hladilno opremo. Pričakujejo, da bo promet v enem letu dosegel dve milijardi starih dinarjev. Trgovina je v centru Ptujskega polja in je od vaških trgovin največja in najbolj popolna v severovzhodni Sloveniji. Naša nova DO Contal že dlje časa pomaga osnovni šoli iz Višnje gore, in sicer na ta način, da pomaga pri nabavi učnih pripomočkov. Letos so priredili skupno proslavo ob Dnevu mladosti in ob tej priložnosti poslali pozdravno brzojavko tovarišu Titu. Zbrala: MILE BITENC DANICA GERIČ Svetujte mi zares nekaj dobrega, prosi gost natakarja, ko mu vnaprej moli napitnino. Natakar vzame napitnino in zašepeta gostu: Pojdite raje v drugi lokal! Sodnik obtoženemu: Zakaj ste točtiiku izbili pet zob? Obtoženi: Prisežem tovariš sodnik, da jih ni imel več...! Tale posnetek smo napravili v mesnici naše DO Kmetijski kombinat v Sevnici. Mesno predelovalna industrija je namreč ena izmed njihovih dejavnosti. Sveže meso, pa najsi bo govedina, svinjina ali teletina je v njihovih mesnicah vedno moč dobiti. Razen tega pa se lahko pohvalijo tudi z lastnimi^ mesnimi izdelki odlične kakovosti. Kaj ponudijo iz lastne predelave? Ljubljansko salamo, tirolsko, po- sebno, navadno, tlačenko, pa kranjske klobase, hrenovke, prekajeno slanino, vratovino in druge izdelke. Kot posebnost pa izdelujejo salamo iz govejega mesa. Tako iz svojega obrata mesnin zalagajo osem lastnih mesnic in ostale živilske trgovine, prodaja pa seže celo na primorsko.. Na sliki: mesnica v Šmarjah in mesar Julij Oreškovič. MILE BITENC /" Metki Žabkar v slovo Globoko nas je presunila novica, ko smo tistega aprilskega dne zvedeli, da je za vedno odšla od nas sodelavka Metka Žabkar. Komaj 37 let ji je bilo, ko je po dolgi in mučni bolezni zapustila sodelavce, doma pa moža in tri otroke. Pravzaprav jo je dolga bolezen že pred dvema letoma oddvojila od našega kolektiva, saj je bila takrat invalidsko upokojena. Nekdanjo vestno sodelavko bomo ohranili v prijetnem spominu! Kolektiv TOZD TMI V___________________________J Pred vhodom v ljubljanski Nebotičnik, kjer ima naša TOZD svojo kavarno in bar, je pred kratkim zasvetil oranžni »M«. PRAV NA DAN MLADOSTI so v Sevnici dobili novo trgovino. Naša nova DO Kmetijski kombinat Sevnica je v centru mesfa odprla novo samopostrežbo, ki ponudi pradvsem res veliko izbiro mesa in mesnih izdelkov vseh vrst ter sadja in zelenjave. To bo tudi v naprej glavna naloga te trgovine, ki hkrati ponudi tudi ostalo živilsko blago in nekaj gospodinjskih potrebščin. Ofe OTVORITVI NOVE SAMOPOSTREŽBE, prve, ki jo ima KK Sevnica, smo pripravili za potrošnike degustacijo. Naša Emba je ponudila kavo, Delamaris Mercator sardino, Kolinska Thomy program, Koestlin pa je sodeloval s pecivom. Kupcem Paloma izdelkov smo v imenu Sladkogorske podarjali robčke Paloma. Ni potrebno posebej poudarjati, da so kupci to sprejeli z velikim navdušenjem. OB NAŠEM OBISKU V SEVNICI pa smo prodajalnam delovne organizacije Kmetijski kombinat Sevnica tudi navzven dali obeležje Mercatorja. Prodajalne v Sevnici in okolici smo opremili z nalepkami Mercator, naš aranžer pa je uredil tudi notranjost nekaterih prodajaln. Pri aranžiranju smo razen sezonske dekoracije uporabili reklamne elemente proizvajalcev, s katerimi sodelujemo pri skupni ekonomski propagandi. Pelinkovec 67, proizvod Petovie iz Ptuja poznamo pri nas v drugačni embalaži. V takšnih steklenicah pa ga prodajajo po Italiji, kamor ga izvaža naša trgovina. Več o tem njihovem uspehu bomo zapisali v naslednji številki. Veliko prodajo traktorjev in samo-nakladalcev za seno. Poslovodja Pogled na prodajalno, izpred katere ^laž Zagrajšek je s prometom zado- f je nek kmet prav v času našega obi- J ska odpeljal novo prikolice Pred osmimi meseci je Kmetijski kombinat v Sevnici odprl novo trgovino za prodajo kmetijske mehanizacije, raznih orodij, nadomestnih delov ter tudi drobnega orodja za vrtičkarje. Pohvalijo se lahko z izredno visokim prometom. Ta pa bi bil lahko še večji, če ne bi pri nabavi zadevali na razne probleme. Kupcev je vedno veliko saj v šit' šem okolišu, razen v Krškem, podobne trgovine. MILE BITENC Pred kratkim je bilo drugo republiško tekmovanje učencev šol za prodajale® v tehniki in aranžiranju izložb. Nekateri izmed njih so praktični preizkus znanja opravljali v naših prodajalnah. Na sliki: izložba z izdelki Fructal-Alk° $„ v prodajalni v Puharjevi ulici v Ljubljani Po poteh partizanske Ljubljane P0hodTrgtak°- P|>t P°d n°8e ^ ČelU d0,ge k0,0ne ^ Dark° BajeC’ k'16 Ta,n S° naS Pričakovalli še sodelavci iz TOZD Grmada in Hladilnica. P°tem nas je skoraj 150 krenilo na skupno pot. Končali smo tam, kot lani. Na prijetnem pikniku za Savo. Plinski posnetek je nastal tik pred odhodom na pot. Kar dosti nas je bilo, kajne? Letošnji množični pohod »Po poteh partizanske Ljubljane« je po številu udeležencev postal rekorden. V soboto, 7. maja je po poteh okupirane Ljubljane odšlo več kot 60.00 ljudi. Ko smo se lani delavci Mercatorja prvič udeležili pohoda organizirano smo sklenili, da bomo v prihodnje odšli na to pot v še večjem številu. Letos se je obrnilo in tako se lahko tokrat pohvalimo s številno udeležbo. Okrog 150 nas je bilo, ki smo skupaj krenili na 10.000 naetrov dolgo pot. In prvič tudi organizirano sodelovali z ostalimi temeljnimi organizacijami združenega dela. Darko Bajec, ki je pred kratkim prevzel skrb za šport in rekreacijo v Mercatorju je k sodelovanju pridobil delavce iz uprave SOZD Mercator, DO Rožnik, DO Emba, Sadje-zelenjava, TOZD Grmada, Golovec, Dolomiti, TMI in Investa. MILE BITENC S svečanosti v vojašnici Maršala Tita V ponedeljek 9. maja so v vojašnici Maršala Tita pripravile proslavo za svoje delavce Mercatorjeve temeljne organizacije združenega dela Tovarna mesnih izdelkov, Hladilnica in Golovec ter delovna organizacija Sadje-zele-njava. Revolucionarno pot Maršala Tita je v svojem govoru orisal major Vučkovič, komandant kasarne, v kulturnem delu programa pa so nastopili recitatorji in pevski zbor osnovne šole Toneta Tomšiča ter delavci Mercatorja. Hkrati s proslavo 40-letnice KPS, 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo partije in njihovega osebnega jubileja ter Dneva zmage, so udeleženci proslave, med katerimi so bili tudi predstavniki krajevne skupnosti Poljane, počastili spomin na 35. obletnico smrti narodnega heroja Toneta Tomšiča. Ob tej priložnosti so delavci Mercatorja pred spomenik padlim v vojašnici Maršala Tita položili spominski venec. MILE BITENC Delavci Mercatorja so pred spomenik padlim borcem v vojašnici Maršala Tita položili spominski venec. Na zagrebškem velesejmu smo prejeli DIPLOMO ZA NAJLEPŠI RAZSTAVNI PROSTOR V prejšnji številki Mercatorja smo pisali o naši uspešni predstavitvi na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani. Tokrat pa lahko zapišemo nekaj besed o še večjem uspehu: o sodelovanju na spomladanskem Zagrebškem vesesejmu. Lani jeseni smo se prvič predstavili na novem, kar 362 kvadratnih metrov velikem razstavnem prostoru. Z nekaterimi manjšimi spremembami smo v Zagreb odšli tudi letos. Potrudili smo se, vsak po svojih močeh, da bi na razstavnem prostoru čimbolje in čimlepše predstavili našo dejavnost. Prvič smo razstavljali skupaj z nekaterimi delovnimi organizacijami, ki so se pred kratkim zaživele v Mercatorju. Tako smo razen običajne predstavitve naše trgovske dejavnosti (maloprodaje in zunanje trgovine) in preko DO Amba in TOZD Zaščita iz Kidričevega, letos pokazali tudi dejavnost TOZD TMI in DO Sadje-zelenjava, Sloveni ja-sadje, Kmetijskega kombinata Sevnica in Agrokombinata Krško. Prav to sodelovanje pa je popestrilo naše razstavne police. Naj omenimo samo velike količine lepega sadja in zelenjave, pa vino, hmelj in drugo. In morda je prav to botrovalo našemu uspehu. Uprava sejma nam je podelila lično diplomo kot priznanje za najlepše urejeni razstavni prostor v paviljonu živilske industrije. To pa je lepo priznanje za nas vse, ki smo na sejmu sodelovali. Pa tu ne mislim samo na naše temeljne in delovne organizacije, ki so pripra- vile blago za razstavo. Veliko delo je opravil oddelek ekonomske propagande in seveda aranžerji. Takšen uspeh pa za nas vse po- meni obvezo za v naprej. Kajb« tokrat se je pokazalo, da se je trud bogato izplačal. MILE BITENC -X .c' x <■>: ■/ -*x. ''v,- • • V- V >, "'k* •X;X . ^ . ■X* ^ itii! lili nole diplomo tozd grmada za boljšo ^eskrbo Samopostrežba pri Ruskem carju ^ePrav je bil na dan otvoritve dež, je nekaj najbolj Komaj 6-letni fantič, ki je kot prvi kupec dobil ztrajnih kupcev čakalo že nekaj ur prej. veliko čokolado, je pred trgovino čakal še od pol šestih zjutraj. Pa si jo je prav res zaslužil. Takole lepo urejena trgovina je pričakala prve goste in kupce. Ljubljana je v aprilu dobila še Samopostrežba na Bratovševi eno, sodobno samopostrežno pro- ploščadi je v upravljanju TOZD dajalno. Pravzaprav so z njo največ Grmada, ki je tudi nosilec investici- pridobili stanovalci velike stano- je, vredne preko milijardo starih vanjske soseske pri Ruskem carju, dinarjev; k temu je v višini 70% s ki so bili doslej s preskrbo osnovnih krediti pomagala Ljubljanska življenjskih potrebščin nezadovolj- banka. ni. Prodajalna, ki je moderno oprem- Velika stanovanjska soseska pri Ruskem carju je končno dobila težko pričakovano trgovino. Ijena, spet je z deli sodelovala naša TOZD Investa, ponudi pestro izbiro vseh tistih živil, ki jih potrebujemo vsak dan. Pohvale vredna je mesnica s klasično strežbo, pa pestra delikatesa in tudi (vsaj ob otvoritvi) velika ponudba sadja in zelenjave. Morda naj za lažjo predstavitev navedem še nekaj številk: prodajna površina meri 210 kvadratnih metrov; torej s skladiščnim prostorom ne bo problemov, kot pri večini ostalih prodajaln. TOZD Grmada pa za boljšo preskrbo na ljubljanskem področju še v letošnjem letu načrtuje novo samopostrežno trgovino z bifejem, v Vižmarjih, razširitev SP v Dravljah in na Rožanski ter posodobitev bifeja v Domžalah. MILE BITENC SPOZNAVAJMO NAŠE DOBAVITELJE Kolinska Kolinska Ljubljana, TOZD za predelavo krompirja na Mimi na Dolenjskem je dopolnila svoj osnovni proizvodni program z izdelki instant otroške hrane pod skupnim imenom BEBI. Kolekcija BEBI zajema zdrobove kosmiče, zdrobove kosmiče s kaka-vaom, riževe kosmiče in JABOLČNE KOSMIČE Z ZDROBOM IN VITAMINI. BEBI dodatki pomenijo velik napredek v prehrani otrok kot dopolnilna prehrana. Tudi starejši bodo radi segli po kolekciji BEBI, saj so tudi zanje zdrobovi, riževi in JABOLČNI KOSMIČI lahko okusna popestritev prehrane. Izdelki BEBI so mnogo bolj kvalitetni kot pa sam zdrob, riž ali jabolka, saj so obogateni z vitamini in drugimi dodatki, ki so potrebni otrokom in odraslim. Pri kuhanju kravje mleko delno izgubi svoje kvalitetne sestavine. Prav z dodatki BEBI pa ponovno vrnemo mleku njegovo polno vrednost in še več — oplemenitimo jo. Kolekcija BEBI je tudi zelo praktična saj odpade kuhanje. Zdrobove kosmiče, zdrobove kosmiče s kakavom in riževe kosmiče raztopimo v toplem mleku, JABOLČNE KOSMIČE pa samo v vodi. Hitra priprava je dobrodošla zlasti zaposlenim materam v mestih in na podeželju. Zaradi praktičnosti priprave je uporabna kot nalašč tudi v vzgojnovarstvenih zavodih in otroških bolnišnicah. Še posebno se moramo zaustaviti pri BEBI JABOLČNIH KOSMIČIH. Tako kot vsa kolekcija BEBI so tudi JABOLČNI KOSMIČI delo Kolinska domačih strokovnjakov. Za vso kolekcijo je značilno, da je izdelana iz domačih prvorazrednih surovin. Vso BEBI kolekcijo proizvaja Sodelovanje s proizvajalci na področju skupne ekonomske propagande nam nalaga nekatere obveznosti. Med drugim je to tudi aranži-ranje izložb, ki pa jih imamo, žal, bolj malo. Takole smo v prodajulni na Trgu francoske revolucije v Ljubljani predstavili Pizzo, izdelek HP Kolinska Kolinska v instant kvaliteti. Podlaga za zdrobove kosmiče je zdrob, za riževe riž, za JABOLČNE KOSMIČE pa prvorazredna domača jabolka. Predelava je takšna, da JABOLČNI KOSMIČI zadržijo vse sestavine svežih jabolk. Prav zaradi tega JABOLČNI KOSMIČI vsebujejo toliko vitaminov, posebno Bi in Bi. BEBI JABOLČNI KOSMIČI niso uporabni samo kot normalna otroška hrana, ampak jih lahko uporabljamo kot posebno dietno prehrano otrok in odraslih. Sladokuscem bodo BEBI JABOLČNI KOSMIČI z dodatkom smetane, orehov ali cimeta postali okusna poslastica. Vse mešanice BEBI smemo pričeti uporabljati pri otrocih od 3. meseca starosti dalje, ko že jedo polno mleko, in to na stekleničko. Kosmiči kot kaša pa se kasneje že lahko uporabljajo kot samostojni obrok. Kosmičev ni priporočljivo uporabljati pri otrocih, ki so nagnjeni k debelosti. Previdnost pa je potrebna tudi pri rahitičnih otrocih. V takih primerih je potrebno, da se matere posvetujejo z zdravnikom v otroški posvetovalnici. Kolekcija BEBI je posebno dobrodošla pri slabotnih otrocih. Vse priznanje gre KOLINSKI, saj je s kolekcijo BEBI storila korak naprej pri prehrani otrok. Da bi se mamice lažje odločile za nakup ene ali druge vrste kosmičev BEBI, ki jih bodo dajale svojim malčkom, in da bo odločitev lažja, ko bodo stale pred trgovinskim pultom, navajamo osnovne značilnosti posameznih vrst kosmičev. JABOLČNI KOSMIČI Priprava: V 2 decilitra prekuhane, tople vode vmešajte 25 do 30 gramov (5—7 velikih zvrhanih žlic) kosmičev. Dodajte 2—3 kavne žličke sladkorja in obrok je pripravljen. Vsak obrok pripravite na novo. Bebi jabolčni kosmiči so primerni za prehrano v vseh starostnih obdobjih, dojenčkom pa se lahko dajejo od dokončanega tretjega meseca dalje. Glavne sestavine: jabolka, pšenični zdrob, pšenična moka, škrob, sladkor, vitamini. 100 gramov jaboljčnih kosmičev vsebuje: vitamina Bi 0,7 mg vitamina Bz 1,5 mg askorbinske kisline 50,0 mg niacina 8,0 mg BEBI ZDROBOVI KOSMIČI a) Priprava zadrobove kaše za stekleničko: V 2 dl prekuhanega toplega mleka v mešajte 10—12 g (dve veliki jušni žlici) zdrobovih kosmičev. Dodajte po okusu sladkor in obrok je pripravljen. Vsak obrok je potrebno pripraviti na novo! b) Priprava zdrobove kaše: 1. 2 dl prekuhanega toplega mleka zlijte na krožnik. 2. Vmešajte 20g (4 velike zvrhane jušne žlice) zdrobovih kosmičev. Po okusu dodajte sladkor i*1 obrok je že pripravljen. Glavne sestavine so: pšenični zdrob, pšenična moka, škrob, sladkor, vitamini. 100 g zdrobovih kosmičev vsebuje1 vitamina Bi 7 mg vitamina Bz 0,8 mg niacina 8,0 mg železa 12,0 mg fosforja 210,0 mg etilvanilina 20,0 mg askorbinske kisline 45,0 mg BEBI ZDROBOVI KOSMIČI S KAKAVOM a) Priprava zdrobove kaše za v stekleničko: V 2 dl prekuhanega toplega mlekn vmešajte 12—14g (2 veliki jušni žlici) kosmičev. Dodajte sladkor po okusu (1 kavno žličko) in obrok je že pripravljen. Vsak obrok pa je potrebno pripraviti na nqyo! b) Priprava zdrobove kaše: 1.2 dl prekuhanega toplega mleka zlijte na krožnik. 2. Vmešajte 25 g (3—4 velik6 jušne žlice) kosmičev. Dodajte sladkor po okusu (1—2 kavni žlički) i” obrok je pripravljen. Glavne sestavine: pšenični zdrob, pšenična moka, kakav, škrob, sladkor, vitamini. 100 g zdrobovih kosmičev s kaka- vom vsebuje: vitamina Bi 0,7 mg vitamina Bi 0,8 mg niacina 8,0 mg fosforja 250,0 mg etilvanilina 20,0 mg askorbinske kisline 45,0 mg BEBI RIŽEVI KOSMIČI a) Priprava riževih kosmičev za v stekleničko: V prekuhano toplo mleko vm6' šajte 4—6 g riževih kosmičev (ena kavna žlička je 1,5 g). Dodaj16 7,5—10,0 g sladkorja (1 kavna žlička sladkorja je za 5 g), ohladit6 na telesno temepraturo in dajt6 dojenčku. b) Priprava riževih kosmičev ko kaša: V 2 dl prekuhanega toplega mleka vmešajte 20 g (3—4 velike jušn6 žlice) riževih kosmičev. Po okuso dodajte sladkor (2 kavni žlički) 1,1 obrok je pripravljen. Riževi kosmiči pri dietah — P° posvetu z zdravnikom in po njeg°' vem navodilu: V 50ml prekuhane mlačne vod6 dajte 4 kavne žličke riževih kosm1' čev, premešajte, da se razpuste, J° dolijte 150ml prekuhane vr°^ vode. Ponovno premešajte, precedi' te, sladkajte s saharinom, ohladlte na telesno temperaturo in ponudim- Navedeni način priprave kosm1 čev se priporoča kot prehodna hra° med dietično hrano pri driskah in Prehodom na normalno hrano. k) Riževe kosmiče, pripravljene na vodi ali mleku, priporočajo pri vnetju prebavil odraslih in otrok ter kot lahko prebavljivo hrano. c) Riževi kosmiči ne vsebujejo Snadina. Zato pripravljamo riževe kosmiče kot samostojno jed za bol-^.'ke s kronično drisko. Uporab-jarno jih kot zakuho in kot dodatek Pr* pripravi jedi tem bolnikom. Riževi kosmiči so še posebno Priporočljivi pri koničnih driskah, ki V('dijo k podhranjenosti, in pri otro-in odraslih, ki so alergični na skrob žitaric. Glavni sestavini: riž, vitamini. tUOg riževih kosmičev vsebuje: be'jakovin — 7,1 g maščob 0,86 g °8ljikovih hidratov 85,8 g kalorij 396 v}tamina Bi 0,7 mg Vl.tamina Bz 0,8 mg niac'na 8,0 mg S to informacijo želimo opozoriti na izredno praktičnost, kvaliteto in uporabnost izdelkov BEBI, kar potrjuje tudi dejstvo, da čedalje več šol, vrtcev in vzgojno varstvenih ustanov, predvsem pa tudi otroških bolnišnic posega po teh izdelkih HP Kolinske. Proizvodnja in prodaja BEBI proizvodov se iz meseca v mesec veča po zaslugi tistih, ki so ugotovili kvaliteto, koristnost in praktičnost priprave le-teh. Da je BEBI kolekcija vse bolj in bolj priljubljena dokazujejo pohvale uporabnikov. Za proizvajalca in njegove strokovnjake, ki so izdelali BEBI kolekcijo, pa je pohvala uporabnikov največje priznanje in nagrada. To pa jih obvezuje, da bodo tudi še naprej skrbeli za posodobljanje otroške prehrane. HP KOLINSKA Tovarna olja Slovenska Bistrica ^a podlagi dolgoletne tradicije °varne olja Slovenksa Bistrica Predelujemo vse vrste oljaric in Proizvajamo kakovostno jedilno Je> bučno olje in tehnična olja. Jedilno olje »Favorit« je bilo Sr°s^ei odlikovano z več zlatimi in sir rn'mi medaljami na agroživil-n.ein sejmu v Novem Sadu. V letoš-Nm maju je prav olje »Favorit« ponovno prejelo zlato medaljo. Za potrošnike, ki uporabljajo pri pripravi solat bučno olje, pa izdelujemo bučno olje z imenom »Spe-cial«. Kakovosti olja posvečamo vso skrb in tako lahko zadovoljimo tudi okus najzahtevnejšega potročnika. ZA ZDRAVO PREHRANO — OLJE »favorit« pečala sta se dva Bacila. Ali y ^ zelo dolgo te nisem videl. Se,n Pen ' ^es]e' Bolan sem bil, imel ni0rJt:. Bega trdega zrezka ne iVnT /esti' Pokličite šefa! ne Nesmiselno, tudi on ga kotel pojesti! Dva ribiča sedita ob vodi in, ko »ulovita« najprej samo stare čevlje potem raztrgane hlače, nato še razmajan stol, pravi eden: Pojdiva Kori, tu spodaj nekdo stanuje! Gost se obrne na natakarja pri mizi: Zrezek smrdi po žganju!? Natakar stopi tri korake nazaaj in vpraša gosta: Še vedno? NE, NE TAKO! Ob našem bifeju v Rožni dolini v Ljubljani smo posneli tole fotografijo. Poglejte: pred leti je bil tu vzorno urejen gostinski vrt, zdaj pa je tole, kar kaže fotografija. Upamo, da se bo zdaj le našel nekdo, ki bi pospravil to »ropotijo«! Rezultati tekmovanja v Kranjski gori V organizaciji MZTK — Ljubljana, je bilo dne 5. marca 1977 v Kranjski gori VIII. Trim tekmovanje Ljubljane v veleslalomu. Skupaj 905 tekmovalcev in tekmovalk je predstavljalo 116 delovnih organizacij in KS, med njimi so bili tudi tekmovalci iz Mercatorja. REZULTATI: MOŠKI — VETERANI: Tekmoval je Slavko Baloh, vendar je odstopil. MOŠKI — D: Zelo dobro se je odrezal tekmovalec Mercatorja Anton Košir, ki je zasedel 5. mesto v konkurenci več kot 100 tekmovalcev. Solidno 27. mesto je zasedel Peter Pušlar, Stane Marinčič pa je bil 82. MOŠKI — C: Mitja Garbajs je odstopil. MOŠKI—B: V tem razredu, ki je bil najštevilnejši, je zasedel Mitja Šipek 60. mesto in Peter Žitnik 107. mesto med 140 sodelujočimi. MOŠKI — A: Dušan Jakša je bil diskvalificiran. ŽENSKE — B: V tem razredu je Marina Čemažar zasedla 44. mesto in 74. mesto med 120 tekmovalkami. — In ne čestitaj mu k najini skrivni zaroki — on ne ve še ničesar o tem! NAGRADNA KRIŽANKA $m/cAfcs. DISC.IP- OD SUNt StVfR. rrv ZASJ-ON li 7 HUA005 Y£UK£ KOŠARIC KUJE, Kocevof fc-S4.tto' (SLASKJIK sladkogorska □aiama 05.2AIM. MNOa. VAS POt> KRIMOM R&K.1-A.K CJORICA. OZNAKA ZA VODIK. L7U5L7. TRAN5P- poft7yT- fi. KOVAČ TRC,oV. POD7€TD< 4.ILNlCA ZAD£t-Kl PR-i NOGOtt£- / _ patoma I patoma Er- -I ':;v'v 4. ČKKA A&ČCf D£ M£T£R. Q Duhov- ščina Miki Mo ste r a ito MAEia. rgKsr. Toka R• TURIST-NOVINP OSV£2,- PlTAČA NeTTO LISA t?S-■AAlHeK, Hnoz- SRAM VROČA čei-iNA 45. ČRKA OStfcA l> BiRU3£ PREVAR^ AP>EC£ DE. P R£0 AUfcAM. SUOV.jl. tePNIk. BR£Z pose & n P£NA ZA PRfPROgg RtKUM MSTič /•C£RN£ e PRI zA „ , AR,ČCI>h^ INORVfČ. KRALD IZPA, Mikavna OS-ZMM- 61-AV- sre vn 1 k N£«S. pRtDi-0 ON S DVA SAhnfeL iNDtT-Pl-f h£ LtDVICA biN . aA ŽARAZeVc OZN■ 3A KARLDVA« KitaiSKA DZIRoHa Pozi Rt ki pita A e. polmer PRfDLOG gPSKA pese m 05NOVA, tehtUTi 02- ZA osnik polmer ČRn^ PTIC T£&£ O&HtONI OR^AN kateri ORANOf L7UDS- ODBOR suHnir. VZHOD STAN g ČESAR zivals MAST zužetkA Ki P|č| KRIŽANICO SESTAVILA IN RISALA 1 M^DA HOCS.VA,'**- \ Nagradna križanka »Sladkogorska« V današnji križanki nastopa naša znana tovarna papirne konfekcije SLADKOGORSKA SLADKI VRH. Med tistimi, ki bodo križanko Pfavilno rešili in jo poslali na naslov: Mercator, ekonomska propaganda, Ljubljana, Goru-P°va 5, najpozneje do 25. junija, nomo izžrebali tri, ki bodo prejeli *a nagrado kolekcijo izdelkov Sladkogorske Sladki vrh. Na kuverti označite »Križanka Sladkogorska«. In ne pozabite napisati tudi svojega npslova! r~ Danica! Ko sem rekel, da ^iva pred magistratom, nisem /■ "v Sladkogorska nagrajuje Že v lanskem letu smo v našem časopisu začeli predstavljati izdelke Sladkogorske, ki jih najdemo na tržišču pod imenom PALOMA. Hkrati s predstavitvijo toaletnih papirjev, brisač, servietov, robčkov in pleničk ter drugih izdelkov PALOMA, smo objavili tudi več anketnih listov. Izpolnjene smo poslali v Sladkogorsko in tam so izbrali tri najiz-črpnejše odgovore. Medtem so nagrajencem že poslali pakete z izdelki PALOMA, mi pa naj tokrat še napišemo, kdo je nagrade prejel. Dve nagradi sta odšli v Ljubljano. Srečni dobitnici izdelkov Sladkogorske sta Danica Gerič in Betka Smole, en paket pa je odpremljen v Idrijo Mari Jurjevič. V imenu Sladkogorske vsem iskreno čestitamo! V ________________________ Vedno se prepiram s svojo ženo. Tega ne morem več prenašati, potoži neki mož prijatelju. Povabi jo na neko lepo potovanje, na morje! Nima smisla, ker zna plavati. .. r "N Izid nagradnega žrebanja za križanko Emba Tudi za zadnjo nagradno križanko smo v uredništvo prejeli precej rešitev. Za vse ni nagrad, zato smo med pravilnim: rešitvami izžrebali naslednjih pet: — Andreja Dolničar, TOZD Grmada, Ljubljana, Celovška 99 — Mirko Jarc, TOZD Grosist, Ljubljana, Tobačna 7 — Silvija Nemec, Contal, Ljubljana, Beethovnova 11 — Bagar Elizabeta, Rogoznica, 62250 Ptuj, Slovenskogori-šlo c. 6 — Majda Grgič, TOZD Preskrba, 64290 Tržič Kot smo že omenili pri razpisu nagradne križanke, bo nagrade prispevala naša TOZD Emba. Nagrajencem čestitamo in tiste iz Ljubljane prosimo, da nagrade dvignejo v oddelku ekonomske propagande, Gorupova 5, drugim pa jih bomo poslali po pošti. \______________________ J /n zakaj niste celo leto spregovorili s svojo soprogo? vpraša sodnik moža na ločitveni razpravi. Mož: Nisem je hotel prekinjati... — Žal mi je draga, plašč, ki ti je tako ugajal, je bil že prodan! — Ne, tvoja drža se ni izboljšala, pač pa je tvoja glava bolj potlačena. / —- \ Petkrat brez besed našega beograjskega sodelavca Milorada Kaleniča, prodajalca iz OOUR l Robna kuča Novi Beograd --------------------------y lili V N: r : Vv«** ■ " . . ■ ■ ■ j •w w. S -. s '. m lliill«! Ustanovitev športnega društva Mercator V zadnjem času stopa beseda »rekreacija« vedno bolj v ospredje našega vsakdanjega življenja. O rekraciji govorimo v vseh sredstvih množičnega obveščanja, postala pa je tudi zanimiva snov za razgovore. Vse to nam pove, da rekreacija pridobiva vse večji pomen, in več ni več potisnjena v ozadje družbenega dogajanja. Po vsem tem se nam postavlja vprašanje:KAJ JE TO REKREACIJA? Lahko rečemo, da je rekreacija važne del tiste celote, ki zaokroža potrebe delavca v združenem delu. Družbeni in gospodarski napredek sta omogočila današnjemu človeku prosti čas — slehernemu posamezniku pa je treba pomagati,da bo preživel ta čas tako, da mu bo bogatil življenje. Na kratko lahko opredelimo rekreacijo kot aktivni počitek, kot svodobno in organizirano aktivnost, ki fizično psihično in socialno bogati, sprošča in obnavlja človeka ter ga pomaga oblikovati v vsestransko razvito osebnost. V našem kolektivu že nekaj časa potekajo priprave za ustanovitev športnega društva »Mercator«. Ustanovitev društva bi pomenila uresničitev določil 31. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v Smučanje do julija Alpski turistični center Bovec nas je obvestil o možnosti smučanja na Kaninu in o drugih gostinskih storitvah, ki jih lahko nudi delavcem našega kolektiva. Kanin je edini visokogorski smučarski center v Jugoslaviji, kjer je možno smučanje vse do konca meseca junija. Letošnja izredna obilica snega pa bo smučarsko sezono podaljšala tudi v mesec julij. Žičnica na Kanin je dolga 6000 m in premaga višino 1800 m v času 35 minut. Cena povratne karte znaša 40 din, dnevna karta 70 din in tedenska 300 din. Za skupine in sindikate so posebni popusti. Poleg smučišč lahko ATC Bovec nudi še penzion v hotelih »Alp« (po ceni 160 din po osebi v dvoposteljni sobi) in »Kanin« (po ceni 200 din po osebi na dan v dvoposteljni sobi). Gostje hotelov imajo na razpolago bazen v hotelu »Kanin«, savno, možnost podvodnih masaž ter kegljišče. Vsak dan je v hotelu »Alp« plesna glasba. Okolica Bovca z dolino Trente je polna edinstvenih prirodnih lepot, ki privlačujejo vedno večje število ljubiteljev narave, saj so zelo redki kraji, ki se lahko pohvalijo s tako nepokvarjeno in čisto prirodo in kristalno čistimi rekami. DARKO BAJEC _____4 • _____________ vžfcAbi A M A'J rstMfcl > ___________________c. Tole sem našel v zakonski spalni- ci!? SOZD Mercator, ki pravi, da lahko udeleženke tega sporazuma v okviru SOZD združujejo sredstva skupne porabe za financiranje in investicije skupnih rekreativnih dejavnosti oziroma objektov družbenega standarda njihovih delavcev kot so: — skupni počitniški domovi in objekti družbenega standarda, — objekti za športno rekreacijo delavcev, — financiranje športnih dejavnosti in športnih iger. KAKŠNE SO NALOGE ŠPORTNEGA DRUŠTVA »MERCATOR«« L Oblikuje, usklajuje, vodi, organizira in nadzoruje rekreacijsko dejavnost v TOZD oziroma v DO, ki se odločijo za združevanje sredstev skupne porabe za financiranje rekreativne dejavnosti. 2. Pomaga oziroma sodeluje pri organiziranju dnevnega, tedenskega in letnega oddiha delavcev. 3. Skrbi za informacijsko in svetovalno delo, propagira in planira rekreacijsko dejavnost. 4. Navzven društvo sodeluje z občinskim sindikalnim svetom, zvezo za telesno kulturo ter šport-nimmi in kulturnimi organizacijami. ORGANIZACIJA DRUŠTVA Športno društvo Mercator bo pravng oseba, vodil ga bo Izvršilni odbor. Predvidene sekcije so: — nogomet — košarka — odbojka — kegljanje . — šah —• namizni tenis — plavanje — smučanje — planiraninarjenje — strelstvo Bovec, v ospredju hotel Kanin, v ozadju Kanin Vsako sekcijo bo vodila komisija, predsednik komisije pa bo člao Izvršnega dobora. Društvo bo izdelalo program, katerega sprejme letni občni zbor. KAKO SE BO DRUŠTVO FINANCIRALO? Z namenom, da bi dobili podporo za ustanovitev društva in prisobili člane za posamezne skrije-, smo poslali anketne liste vsem TOZD in do, ki so združeni v SOZD Mercator. Prispevek posameznih TOZD oziroma DO pri združevanju sredstev bomo izračunali po posebnem ključu. Finančna sredstva bi uporabili za: — nabavo opreme za tekmovanja (ostalo opremo si nabavi vsak sam), — kritje stroškov za rekreacijske površine, — kritje stroškov za tekmovanje in — kritje ostalih stroškov vezanih za rekreativno dejavnost. Društvo bo imelo svoj žiro račuf in knjigovodstvo po sekcijah. Športno društvo Mercator bo v začetku delovalo samo na področji1 mesta Ljubljane, ker bi bilo sodelovanje Mercatorjevih DO in TOZD izven Ljubljane povezano z velikim1 težavami. Seveda pa bo društvo tesno sodelovalo z omenjenimi DD in TOZD na športnem področju, ih pomagalo tistim, ki na tem področju še niso organizirani. To sodelovanju pa nja bi doseglo višek v Športnih igrah delavcev Mercatorja leth 1978. Torej na vprašanje »Ali špod koristi delu? lahko odgovorim0 samo pritrdilno ter dodamo — špof* je potreben delu. DARKO BAJEc iviercatoi' Glasilo delovnega kolektiva »Mercator«, Ljubljana, Aškerčeva 3 — Izdaja skupni delavsk' svet podjetja »Mercator« —Izhaj® enkrat mesečno — Ureja uredniški odbor: Edo Božič, Danilo Do' majnko, Branko Gorjup, Kancija11 Hvastija, Nada Rihtar, Marja11 Pogačnik, Jože Rener, Ivanka Vf' hovčak — Odgovorna urednica-Ivanka Vrhovčak — Tisk: Tj'I skarna Ljudske pravice, Ljubi" J jana Oproščeno temeljnega davka j prometa proizvodov