—    146   —
Izza vatikanskih zidov.
(Življenjepisne Crtice Uona XIII. — Zbral Jožef Volc.)
)ne 7. februarija 1. 1878. je bilo, ko je veliki trpin in papež Pij IX. izdihnil v Vatikanu svojo plemenito pa izmučeno dušo. Tedanji kamerlengo Joahim kardinal Pecci se je pokoren starim predpisom trikrat sklonil pred visokim mrtvecem, po-klical ga trikrat s krstnim inicnom pa ga potem trikrat udaril s srebrnim kladvecem na mrzlo čelo v znak, da smrt ukloni vsa dostojanstva po ukrepu božjem: Pulvis es et in pulverem reverteris — prah si in v prah se boš povrnil.
Ne še mesec dni kasneje — 3. marca 1878 — pa je višji vatikanski ceremonijar spoštljivo stal pred istim Joahimom kardinalom Pecci z zmotkom prediva na tricepni palčici in ga trikrat jasnoglasno spomnil: Sancte Patcr, sic transit gloria mundi! Sveti Oče, takd-le mine slava sveta! Pa je trikral ob goreči vreči zažgal prediva, da je visoko zaplapolal plamen, in se je končno vsul pod noge droban pepel. .. Tako mine slava sveta!
Še isto uro pa je prejel visoki izvoljenec papež Leon XIII. iz rok najstarejšega kardinala - diakona papežko trojno krono (tiaro) ob besedah: Sprejmi trojno krono in ne pozabi, da si oče knezov in kraljev, pogiavar sveta in namestnik Kristusa Jezusa, kateremu bodi čast in slava vse veke! Oj skrivnostne časti, vrtoglavega dostojanstva pa tudi odgovornosti pretežke za serafinska ramena — kaj vse sprejme slaboten, umrljiv človek s tisto trojno krono! Kdo pač nosi odiičneje naslove kot so oni: namestnik Sina božjega Jczusa Krislusa, naslednik prvakov-apostolov, papež, sveti Oče, najviši pastir vesoljne katoliške cerkve, patriarh zapadnega sveta, primas ltalije, nadškof in metropolit provincije rimske, škof večnega Rima, zapovednik posvetne vlasti svetc rimske cerkve itd.?    ^,/',-/^!^^.^:^— r't-.- >-,i''w J^-7
Pa  poglejmo  njegovo  vnanjost in čud,  pa njegovo  od vsega sveta-ločeno in hkrati z vsem svetom spojeno zasebno življenje!   ^i-^* i» pJ^^
1.
Sv. Oče Leon XIII. je visoke, sloke rasti, ki se je pod težo let zadnje iase nekaj upognila. Njegovo obličje je bledo, skoro brezbarveno; glava pa redkih snežnobelih las, pokrita z belo kapico. Oblečen v talar iz bele volne, na prsih bleSčeS križec na zlatt verižici, je kot skrivnostna prikazen iz druzega sveta. Poglej to visoko, plemenito čelo, za katerim se je ukresalo toliko žarnih misli in ukrepov; poglej te tenke, fino zaokrožene ustnice in — te oči, te temne oči med snegom belih las! To niso oči trhlega starčka, to so oči levove, živomlade, še vedno polne iskvene moS. Imenitni slikar Chatran piše: S svojimi očmi je starček Leon v hipu zajel moje oLi in obvladal mojo dušo .. .
Zdi se skoraj, kot da je starost ob njem izgubila svojo uničujočo moč. Res,  sklonila  ga je  malce   naprej,  a  kadar  scde,  vzravna se v liipu kot
—    147    —
dvajsetleten mladenič in v temnih očeh zaiskri njeg-ov neumorni duh s po-mlajenim svitom. A tedaj šelc, kadar jame govoriti počasi, prcmižljeno, krepko naglašujoč in poudarjajoč z velo roko — ondaj se šele vidi, kolika dušna moč ie živi in gori v tem trhlem telesu.
Živahnost in čvrstost njegovo občudujcjo vsi, ki so ga imeli srečo videti iz oči v oči. ,Saj ga je nedavno našel telesni zdravnik Laponi v knjižnici stoječega na visoki lestvici in iščočega star foliant. Stroge poteze so tnu časov izkušnje začrtale v velo obličje, a Ijubki očetovski nasmehljaj, ki mu skoro vedno kroži okrog usten, jih prijazno blaži. Smehljati se zna Leon XIII., smehljati — a smejati ne: leta in lela ga že niso slišali smejati se.
Če je zavidanja vredna njegova telesna čvrstost, vredna je strmenja mladeniška svežost njegovega spomina. Tujca — recimo škofa iz oddaljenega dcla sveta, — s katerim je Leon XIII. mimogrede kdaj izpregovoril, spozna njcgov bistri spomin takoj čez leta. Če uvažujemo njegovo visoko starost, pa dan na dan mnogoštevilne posete romarjev in najodličnejših oseb raznih stanov: smemo njegov spomin ob taki višini let imenovati naravnost — čudežen. ln ta njegov spomin se hkrati s prejasnim razumom zataplja v rešitev najbolj razpredenih in zamotanih časovnih vprašanj.
Da mora imeti Leon XIII. izredno dober vid. priča njegova drobckena, pa vendar jas'ia pisava. Bliskovite poteze pod njegovim lastnoročnim pod-pisom so krepki izrazi njegove živahnosti in iskrenosti.
Da je Leonu XIII. njega blagoglasna matcrinščina globoko priljubljena, )e umevno. lzredno gladko in lahno pa govori latinsko. Tudi francosko govori dovršeno. Rad občuje v kateremkoli tch jezikov, a tudi poslužati zna Leon Kiii. — pazfjivo posfušati.
II.
Zanima vas izvedeti, kako porablja sv. Oče svoj dragoceni čas. Če je vsakomu čas zlato, je gotovo žc posebe dostojanstveniku v najvzvišenejši   ' službi človeštva. In čim odgovornejša je ta služba, tem nujnejša je vestna poraba časa. Kdo pa ima višjo,  kdo   odgovornejšo  službo kot namestnik    j Kristusov na zemlji?                                                                                              I
Da prav umemo dnevni red Leona XIII., treba pripomniti, da je Leon    I iskrenopobožen duhovnik pa neutruden mož dela, ki neizmerno ljubi sveto    M samoto.   Tej se odtegne le tedaj,  kadar to  zahtevajo stanovski p6sli ali    * postrežnost do vernikov. In naposled — kako bi ne vzljubil samote mož, ki je rajši prostovoljno jetnik v Vatikanu, kot bi izdal starodavno lastnino sv. cerkve? Odkar je namreč kralj Viktor Emanuel (20. sept. 1870.) siloma vzel papežu   Rim in sosedno ozemlje,  noben papcž — niti v Bogu poči-vajoči Pij IX. niti Leon XIII. — ni prestopil več vatikanskcga praga. Pač je ponujala italijanska vlada obema za ugrabljene dežele precejšnjo odškodnino, a Pij IX. jo je ponosno odklonil, in prav tako je storil tudi Leon XIII.
Zasebno stanovanje Leona XIII. je v drugem nadstropju vatikanske palače. Skromno je in preprosto kot stanovanje najponižnejšega Skofa kršCanstva. Leon XIII. zase ne mara bleska, razkoSja in lagotnosti. Spalna sobica  njegova je tesna  in  skoraj   siromašna.   Nad  posteljo visi podoba
—    148    —
Matere božje dobrega sveta. — Tudi pisalna soba na zunanje ne kaže, da v nji deluje namestnik Sinii božjega, veleum Leon, luč z neba. Nekaj rdeče prevlečenih stolov in stoličev. pisalna miza s sv. razpelom, zeleno opremljena mizica z naslonjačem za Leona — to je vse. V tej sobici sv. Oče rad vspre-jema kardinale. Skoraj bi rekli, da je ta sobica pravo središče krščanstva, kajti ižnje ven vlada Leon XIII. sv. cprkev. Tu pastir čede Kristusove raz-mišlja, tu se posvetuje, tu ukrepa, tu piše, tu odločuje najzamotanejša vpra-šanja, ki mu dohajajo iz vseh delov sveta. Krdelce ptičkov mu hvaležno dela druščino: saj jim je Leon tako Ijubezniv in radodaren prijatelj. Izdaleč že cvrče nanj, ko stopi zjutraj sivolasi starček v pisalno sobo; saj vedo, da redko pride praznih rok. — Bogatejše so opravljene vsprejemne sobe. V njih se poklanjajo Leonu XIII. svetovni vladarji, njih poslanci, duhovski in posvetni dostojanstveniki. — Poleg spalne sobice ima sv. Oče malo mo-litveno kapelico, v kateri se hrani zadnja leta tudi najsvetejši Zakrament. Oj kolikrat se zateče Leon pred tisti tihi tabernakel po svita, po luči, po tolažbe, po moči! Kje oaj je sicer išče, če ne pri skritem božjcm Mojstru, čigar namestnik je na zemlji? Saj si me revne ovčice njegove niti misliti ne mo-remo, koliko breme najraznovrstnejših skrbi sloni na oslabelih ramah papeža: zadeve najvažnejše in malopomembne; vcselje in žalost, skrb in toiažba. up in prevara — vse se menjava dannadan. — V tej samotni kapelici Summus Pontiiex — najvišji duhovnik sveta — Eez teden vsak dan daruje najsvetejSo daritev sv. maše za blagor in vzveličanje vesoljnega sveta. En sam strcžnik mu streže; razen njega nikdo drugi nima pristopa. V nedelje in praznike pa sv. Oče opravi sv. mašo v spodnji prostornejši kapcli, kamor je dovoljen pristop maloStevilnim izbranim vernikom. V tej kapeli je Leon XIII. pred časom še rad obhajal vernike, ki so pristopili ksv. obhajilu; zadnja Icta pa je moral opustiti to priljubljeno postrežnost. Preveč se mu trese roka.
Kakor naš presvetli cesar Franc Jožef 1., tako tudi Leon XIII. ne Ijubi jutranjega poleganja. Pa kdo bi iz srca rad ne privoščil krepkega počitka starčku v 93. letu življenja? Vendar so Leonu bolj pri srcu stanovske dolž-nosti kot lastna lagotnost. Poleti je okrog5. ure zjutraj že na nogah, pozimi vstane po 6. uri. Seveda prvine dneva posveti pobožni molitvi, ki traja čez 8. uro. Mislite li, da pastir narodov in oče poglavarjev nima res mnogo mnogo priporočiti Ijubemu Bogu ob pričetku novega dne?
Po opr3Vljeni jutranji molitvi sv. OLe v zasebni kapclici opravi daritev sv. mašc. Ob nji mu streže edinole njegov zvesti in skrbni služabnik Centra. Pravijo, kdor je kdaj videl Leona XIII. maševati, njegove rajske pobožnosti ne pozabi nikdar. Čudovito prevzame vsakega. ko vidi, kako skoro stoletni starček pred živim Bogom na oltarju pripogne trhlo kolcno prav do tal. ln potem, ko po sveti maši moli on sam tiste raolitve, ki jih je za blagor in prostost sv. cerkve zapovedal moliti po vsaki tihi sv. maši vesoljnemu kato-HSkemu svetu — o kako iskrenočuteče mu prihaja slednja bescda iz pre-skrbnega očelovskega srca! Ko pa v sklepni molilvi poziva nadangela Mihaela, prvaka nebeske vojne, v boj zoper ^staro kato" in primoli do vzklika: Ukroti  naj  ga  Bog — tedaj ob besedah:  satana  in  druge  hu-
—    149    —
dobne duhove, ki hodijo v pogubo duš, z močjo božjo v peklensko bre/.dno pahni — zvene vsakrat njegove besede kot silna grožnja neustrašenega pastirja, ki podi peklenskega volka od čede Kri-slusove ....
Okrog 9. ure zaužije sv. Oče oskromen zajtrk: čašico mlečne kave in malo prepečenca z medom. Še med zajtrkom navadno vstopi tudi njegov hiSni kapelan in zasebni lajnik monsignor Angeli. Njega sv. Oče posebno Ijubi, ker si ga je pred 30 leti vzgojil sam, in isti že leta v skrbni zvestobi biva ob njegovi strani. Monsignor Angeli potnaga sv. Očetu pri pisarijah; odgovarja na pismai zapisuje, kar mu nareka sv. Oče; predlaga sv. Očetu v podpis važne listine; povprašuje v imenu sv. Očeta po tem in dnem križem sveta, kralko: monsignor Angeli je dcsna roka sv. Očeta.
Pol ure kesneje že vstopi za sv. Očetom najvažnejša oseba na vati-kanskem dvoru: državni tajnik kardinal Rampolla. On poroča sv. Očetu 0 poliriCnih in verskih zadevah. Samo v torke dojde namestu njega tajnik urada za izvenredne cerkvene zadeve, v petke pa namcstu državncga tajnika njegov namestnik.
Tekom dopoldneva prihajijo  potem drug za drugim v pisalno sobo
sv. Očeta razni kardinali po sveta, po odločb,  po razsodb.....  Tega in
onega pozove tudi sv. Oče sam. Kardinali so namreč na vatikanskem dvoru isto kar na cesarskem dvoru ministri, ki načelujejo raznolikim uradom.
Ti razgovori Irajajo ponajveč do 1. ure. Sv. Oče si potem privošči malo počitka. Ob 2. uri je kosilo. Sv. Oče obeduje vedno sam. Tako zahteva slar prcdpis na vatikanskem dvoru. Celo tedaj, ko so povabljeni k obedu kardinali ali drugi doslojanstveniki, sedi poglavar svete cerkve samši pri svoji mizici.
Kaj dobrega obedujc sv. Oče — bi radi izvedeli ? Krožnik krcpke juhe, košček mesa s prikuho pa malo sadja povrhu: to jc ves Leonov obed. Kuhar s takim slabim jedcem kot je Leon XIII. baje nič ni prav zadovoljen. Večkrat — pravijo — natihem pogodrnja v kuhinji; ,,Mangia come un uccellino — snedi toliko kot ptiček." Pa to Leona ne gane, in kuhar do-biva prejkotslej približno 4 krone na dan, da prcskrbi z jedili .vatikanskcga ptička." Rad zaužije Leon XIII. po kosilu kozarček vina, katerega mu prc-skrbuje samoslan v francoskem mestu Bordeaux. Kardinal Oranski mu je poslal pred leti nekaj stcklenic najžlahtnejšega tokajca in je čez nekaj ine-secev povprašal, Le sme ž njim šc postreči sv. Očctu, a dobil je odgovor: Sv. Oče še niso imeli prilike, da ga pokusijo. — O priliki duhovniškega jubileja jc prejel Leon XIII. od kraljev. cesarjev in knczov v dar množino raznih dragoccnih vin. pa jih je presrečen vsc razdelil ubogim bolnikom. Nedavno je poskusil po nasvetu zdravnika s Cašo monakovskega piva, pa ga je skoro opustil. Malo poličice ima pa — kot mcnda vsi stari Ijudje ... — (udi Leon XIII. rad. O veliki noči mu jo pošlje vsako leto samostan v Peružiji. Tudi kava je sv. Očetu priljubljena. lJa makaroni — italijanska na-rodna jed — kako bi jili tudi Leon X\\\. ne imel rad? Saj je sin solnčne Italije. Nune z Aventina mu jih pripravljajo z največjo skrbjo.
—    150    —
Vrhutega naj še omenimo. da Leon XIII. precej močno njuha iini fran-coski tobak, kadi pa ne. Tudi rad vidi, Ce more po kosilu četrtinko ure zadremati, posebno poleti v zagatni vročini italijanski. Saj si sicer ne pri-vošči miru niti pri kosilu, ampak narekuje in naroča monsignoru Angeliju to in ono. Ob 4. sta s pridnim tajnikom že spet sredi dela. Ob 7. zvečer šele dasta mir peresu. Sv. OLe povečerja tnalo krepke juhice z jajcem in malo sočivja. Zvečer se zbere vsahišna družinazLeonom vred v kapeli, kjer opravijo skupno večerno molitev: sv. rožni venec, litanije Matere božje in psalin nIz globočine vpijem k Tebi. . ." Na oltarju gort le dvoje voščenih sveč, ob strani oltarja pa kleči v snežtiobelem talarju kot duh Leon XIII. in kot drugih umrljivih kdo bolj ponižno on — naslednik ponižnega genezaret-skega ribiča — moli s spokornim Davidom: ,,Gospod, če boš zavoljo grehov tirjal račun: o Oospod, kdo bo ostal ? —Ali pri Tebi je odpuščanje grchov, in zavoljo Tvoje postave čakam na Tebc, o Oospod! . . . Ker pri Gospodu je usmiljenje, in pri Njem je obilno odrešenje." In v tisti mirni nočni tihoti, ob svitu večnc luči, sloni Leon na Mečalniku včasih še dolgo. dolgo v noč... Ah, saj ima toliko potožili, toliko priporoCiti Ijubemu Odrešeniku! In ob premnogih stanovskih opravilih tudi ne sme pozabiti lastne duše. Dan se mu je nagnil in večeri se mu že močno, inočno .. .-.
Ko objame polnočni mir večno mesto ob Tiberi, v vatikanski sobici šc dolgo gori luč. Po večerni molitvi se prične za Leona XIII. šele prijetni čas Ijube samote. Tedaj gre v svojo sobico, in ponajveč je že zdavnaj odbilo polnoč, ko gre k počitku. Kaj dela ? Bere. piše, premišlja. V teh pokojnih nočnih urah izroča papirju tistc iskrovite misli, ki nas razvnemajo čitajoče njegove znamenite okrožnice; v teh nočnih urah obiskuje njegov duh siromašne misijone po črni Afriki, divji Aziji in vroči Oceaniji; v teh nočnih urah .... razmišlja in razglablja svoj najljubši načrt: kako bi spet zedinil loCeno vzhodno cerkev z materjo vseh cerkva. V teh nočnih urah... kaj bi našteval ? v teh nočnih urah hodi njegov duh samši na goro Tabor in v vrt Getsemani, hočem reči: zataplja se v radost in bolest, kakršno nudi skozi vsa stoletja papeška tiara. Ali težka, tcžka butara je za ostarela pleča skrb za 300 milijonov katoližkili kristjanov!
nSkrbi mi preganjajo nočno spanje", je potožil — ni dolgo tega — sv. Oče nekemu kardinalu. ,Marsikatero noč spim komaj dve uri."
Kako dolgočasne in svinčenotežkc so neprespane noine ure — kdo jih ni izkusil? A Leonu XIII. niso. V nočnih urah, ko ne more zaspati, mu njegov neutrudni duh splava na cvetno polje pesništva. Mnogo njegovih difinih cvetk s Parnasa je kali pognalo v tej nočni samoti. Da, Le pride Leonu izvirna misel ali sc mu posreči dober verz, celo ponoči vstane iz postelje, da ga karnajbrž zapiše. Če je pa potem zjutraj kot plaCilo malo kašeljčka in malo prehlajenja — ej potem pa skrbni zdravnik dr. Laponi sv. Očetu hudopomenljivo zažuga s prstom in potvarja obraz z najresnob-nejširni gubami. Sv. Oče se mu pa prijazno smehlja in meni: .Gospodje zdravniki ste vse preboječi in preskrbni. Ravnale z menoj kot z dojenčkom. Ne bom še umrl, nisem še vsega dovršil." Kaj polem hoče dobri doktor?
—    151    —
Ob postelji Leonovi tiktaka stara žepna ura. Ej ta ura — ne da je Leon za vse zaklade sveta! Nosi jo čez dan na črni verižici. Zlata je in umetno delo iz 18. stoletja. A zato mu ni tolikanj ljuba. Kak6 bi je rad ne iinel ? Edini spomin mu je na Ijubo mater, ki mu jo je darovala še v zgodnji mladosti gori na rojstnem domu v Karpinetu.
Vsak leden vsa] enkrat obišče Leona XIII. nadškof Pisseri iz reda Avguštincev. Bolj ponižno kot najgrešnejši kristjan poklekne predenj po-glavar sv. cerkve, da se mu izpove svojih grehov. Leta in leta pa je bil izpovednik Leonov star frančiškan, oče Uaniel. Zdaj že počiva v Bogu.
Med opisani dnevni red pa so uvrščeni skoro dannadan zasebni ali slovesni vspreicmi romarjcv, ki prihajajo molit na grob prvakov-apostolov od vseh vutrov sveta. Letos, dni5 26. majnika, sla prišla obiskat sv. Očeta in mu čcstital k papežkemu jubileju njegova nečaka grofa Pocci. Privedla sta s scboj tudi svoje nedorasle otročiče, da se poklonijo preslavnemu staremu stricu. Leon XIII. jih )e preljubeznivo vsprejel, smehljaje jih božal in se po otroško razgovarjal ž njimi. En pranečak in ena pranečakinja sta deklamovala pred njim Ijubck dvogovor v vcrzih tako prisrčno, da se je Lcon kot prijazen striček sklonil k njima, položil jima roke na glavo in ju iskreno blagoslovil.
Redko, redko se dogodi, da si Lcon XIII. privošči nekaj dni počitnic. V gorkih dneh pa se rad popclje na izprehod po vatikanskih vrtovih. Sam je dal izpeljati krasno cesto po senčnih parkih. \'inogradih in gozdih Sirom krasnega vrta. Na najvišjem vrhu sameva njcgova polelna vila. imeuovana ,palazzina'". Dal jo je pred leti na svet zdravnikov sezidati meneč, da mu bo veCkrat mogoče v nji preziveli kaj (ihih. pokojnih dni. Pa ni časa in ga ni! Le poredko obstane pred njo papeSki blesteči voz. da ižnjega stopi malce naprej upognjeni starčck Leon XIII. — čudomila prikazen belih las, bledega lica. snežnobele obleke: okroginokrog pa tcmno zelenje bujnega italijanskcga rastlinstva . .. In tam gori na najvišjem vrhu vatikanskih vrtov vprt na palico tako rad posloji sv. Oče, da se naužije prekrasnega razgleda na ogromno Pclrovo kupolo, na večni Rim, na siromašno Kampaiiijo in daljc gor na sinje gore albanske in sabinske. In Bog vi, kolikrat nui ob tatih prilikah zastane oko na Ijubih domačih lepinskih gorah, ki v daljavi sanjavo strmi v nebo, in o kaferih je bratu Jožefu nekoč zapd on sam tako prisrčno:
Oj na lepinskih gorah veselo pod krovom ofietnim
Srečno življenje tak6 v prvem je cvetit bilo.
Po gričih in dolih vatikanskega vrta, po osojnih pologah in dehtefih sencah pa se pascjo lahkonogi jeleni in divji kozli pa bclc. prav udoma-čene srne; vpijejo albatrosi, pelikani, beli in čistomodri pavi pa kiičave papige. Vsi ti poznajo l.oona po beli obleki in ga radostno pozdravljajo, čc ga ugledajo vrhu griča. Dobro vcdo. da brcz nič ne bo. — On se pa ob takih poiitniških dnevih loten od hrnma svcta ves po?ivi med vinorod-nimi brajdami. Saj ljubi trle z neko skrivnostno Ijubeznijo že iz mladih dni. In zat6 še zdaj rad zaide mednje, spomladi ogleduje, kak6 jih obre-zujejo in še sam počesto vzame nožiček, da pokaže, kak6 so ta poscl vršili njega dni. Kako da nc bi umel ludi tcga dela on, ki je najviSji vinogradnik v vinogradu Gospodovem?
Mi pa prosimo: Ohrani ga mili Bog trtam in vinogradu še leta in leta!