List 81.
Moje skušnje s turšico.
Prav je, da se do dobrega prerešeta vrednost turšice. To pa se naj bolje opravi, če se da skušnjam govoriti, pa gotovim skušnjam, ktere so očitne vsim sosedom. Rad toraj tudi jez povem, kar vem, in povabim vsacega, ki se hoče prepričati, kak osna je moja turšica, naj pride k meni, ali naj vpraša sosedov mojih.
Že 7 let sadim jez turšico, in sem kaj vesel, da jo sadim. Skušal sem pa v teh 7 letih skor vsako leto kaj druzega; zadnje 2 leti sem jo na sledečo vižo na bolje opravil.
Zemlja mojih njiv je pusta, pešena, suha, kakor sploh v našem kraji na Hujah. 4 bokale na 1 oral (job) ali pol mernika (polovnjaka) na Z orala je navadno sadim. Letos sem 2 orala s turšico obsejal, in nadjam se, da je bom dobro čez 100 mernikov pridelal.
Sadim jo 1 čevelj in pol saksebi; nekterim se zdi to preširoko, pa se motijo. Med turšico pridelujem jez še blizo 50 mernikov fižola, kakih 5 voz buč, in poverh še retkve, ki mi zraste prav debela.
Gnojim malo, ker le malo gnoja imam. Vem, da bi še veliko več pridelal, ko bi bolje gnojil, — pa kako, ker ne morem? Gnojim turšici, kakor reži. Gnoj moj je kravjek, namešan z listjem, slamo in žaganjem.
V jeseni globoko in vse na ravno ali na ploh (yse na eno stran brez rozorov) izorjem, da se zemlja pozimi dobro podela.
Spomladi, kakor hitro sneg skopni, povlečem njivo z ojstro brano, da jo lepo očistim in ves plevel odpravim. Potem en dober teden pred sv. Jurjem še enkrat orjem in globoke razore napravim, pa na pol ožje kakor jih moji sosedje navadno delajo. V te razore ravno preden turšico sadim — ene dni predmescom majnikom — namečem gnoja, in ga tako podorjem, da na obe strani še ena brazda nepognojene zemlje ostane za osipanje, kar se o sv. Petru z osipavnim drevesom in sicer globoko zgodi.
Na tisto brazdo, ki je pognojena bila, sadim turšico, 1 čevelj in pol saksebi; v vsako jamico veržem po dvoje zern, 3 pavce globoko. Med turšico pa sadim fižol.
Ko se turšica prikaže, obhodim eno versto za drugo, in povsod, kjer se dve kali prikažete, od-tergam eno preč, in dam vse čisto opleti. Z dvema zernoma v vsako jamo si hočem le zagotoviti, da mi noben prostorček prazen ne ostane, če bi eno zerno ne kalilo *).
Blizo 3 tedne potem, ko je turšica že za 2 pedi zrastla,   okopljem  vsako  steblo tako,  da je
*) Gosp. Jalen ima zmirej posebno lepo turšico, tako, da je je veselje viditi, in se ljudje čudijo. Kakor pa nevedna množica koj rada kakošno copernijo pritikuje, če  kaj  poseb-
nega vidi, smo že tudi od tega pridnega in umnega kmetovavca slišali babjoverce blesti, da mora kakošno copernijo uganjati, ker ga vidijo včasih po turšični njivi gori in doli hoditi! Umnost in pridnost kličete blagoslov božji na njivo poljodelca: to je, kar se nevednemu ljudstvu zdi co-pernija!!                                                                         Vred.
korenina njena popolnoma okopana in ves plevel pokončan. To se mora berž po kakem dežji opraviti. In potem se mora turšica koj po dežji z drevesom osipati, in sicer, kakor sem gori rekel, z nepognojenimi brazdami. Pri tem delu imam pa le to omeniti, da mora en človek zraven drevesa iti in vsako turšično steblo z roko prijemati, da ga zemlja, ki jo plug na stran meče, ne polomi.
Slana ni letos moji turšici celo nič škodovala. Jez sam nisem imel ajde zraven turšičnega polja; sosed moj jo je pa imel eno njivo; pa tudi te ajde ni slana posmodila, druge pa je v tem kraji. Morebiti ji je bila moja visoka turšica zavetje.
Na Hujah blizo Krajna.                Janez Jalen.