V središču Ptuj. Kavarna, nato vinoteka, zdaj (brezplačni) prostori za ZRS Bistra O Strani 6 in 7 V Štajerski Politika Središče ob Dravi. Iz soustanoviteljstva Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož tudi s tožbo O Stran 5 Ptuj, petek, 29. januarja 2021 Letnik LXXIV • št. 8 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR Podravje . V osnovnih šolah znova otroški smeh in druženje Vsi komaj čakali vrnitev v šole Starši so otroke po navodilih šolskega ministrstva pospremili samo do zunanjih šolskih vrat, malčki pa so se z maskami odpravili do garderob in nato v matično učilnico, kjer jih je pričakala učiteljica. Nekateri otroci niso našli svoje omarice ali pa so pozabili imena sošolcev, a nič za to. Ko so v učilnici sneli maske, so bili njihovi obrazi zadovoljni, radovedni in polni pričakovanj. Več na strani 2. O Stran 3 Aktualno Ptuj . Okužene štiri vzgojiteljice ptujskega vrtca O Stran 2 Aktualno Podravje . V petih letih se je število dražb prepolovilo O Politika Ptuj. Za zdaj brez odločitve o usodi direktorja gledališča V središču Makole . Dvorec Štatenberg nepreklicno zapuščata grof in grofica O Stran 5 O Stran 6 Foto: Črtomir Goznik Kurentovanje 2021 . Namesto druženja spletni stand up zabava s Tošem Podravje . Koncesionarji pacientov ne smejo cepiti Štajerski TEDnI V!adi Enajst mesecev plačaš, rnanajst mesecev Uereš - •• „ itai^ki tednikin s tem čudovite trenutke z vedno aktualnimi vsebinami iz regije. Podarite sebl ln '¡¡¡¡¡¡¡¡¡¡¡¡¡¡¡¡¡¡^^^ Zadnji mesec boste brali BREZPLAČNO! -M O Stran 3 M oPTUI 170 Štajerski Zanimivosti, reportaže petek • 29. januarja 2021 Ptuj, Podravje• V osnovnih šolah znova otroški smeh in druženje Kljub maskam in omejitvam vsi komaj čakali vrnitev v šole »Na ptujski Osnovni šoli Olge Megličje bilo v torek vzdušje tako kot na prvi šolski dan. Vseh 135 učencev prvega triletja je bilo veselih in navdušenih, da so se ponovno vrnili v šolske klopi. Tudi zaposleni so komaj čakali začetek pouka v šolskih učilnicah,«je prvi dan pouka v šolski stavbi po skoraj treh mesecih šolanja na daljavo opisala ravnateljica Helena Ocvirk. Vsi zaposleni so pred začetkom pouka opravili hitri antigenski test, pozitiven ni bil nihče. Starši so otroke po navodilih šolskega ministrstva pospremili samo do zunanjih šolskih vrat, malčki pa so se z maskami odpravili do garderob in nato v matično učilnico, kjer jih je pričakala učiteljica. Nekateri otroci niso našli svoje omarice ali pa so pozabili imena sošolcev, a nič za to. Ko so v učilnici sneli maske, so bili njihovi obrazi zadovoljni, radovedni in polni pričakovanj. Maske so sicer za otroke obvezne v skupnih prostorih, učiteljice pa jih morajo nositi ves čas. »Starši tokrat niso nasprotovali nošenju mask tako kot v prvem valu. Vsi smo se nanje že navadili, pa tudi navodila so jasna,« je dodala Ocvirkova. Jutranje varstvo in podaljšano bivanje znotraj matične učilnice Malica je organizirana znotraj matičnih učilnic, kosilo pa v jedilnici. »Vsekakor bomo skrbno izvajali vse zaščitne ukrepe, izpostavila bi predvsem dodatno čiščenje kljuk, ograj in vseh tistih mest, ki se jih Veselje ob ponovnem srečanju v šolskih učilnicah je bilo neizmerno. dotika največ ljudi. Veliko pozornosti bomo namenili prezračevanju učilnic, kar je po mojem mnenju zelo pomembno. Tako smo ravnali tudi v prvem valu in uspešno preprečevali morebitne okužbe z novim virusom.« Šola je epidemiološki situaciji prilagodila tudi razširjeni program jutranjega varstva in podaljšanega Foto: CG Pred Osnovno šolo Olge Meglič je bilo po treh mesecih znova živahno. bivanja. Organizirana sta znotraj homogenih skupin, ki se med seboj ne smejo mešati. Starši imajo možnost otroke pripeljati v šolo od 6.15, podaljšano bivanje pa se zaključi ob 16.20. »Da smo to lahko omogočili, smo bili primorani vključiti v izvajanje varstva ves kader, in sicer od svetovalne delavke do računalničarja. Tudi odhod domov poteka nemoteno. Starše smo zaprosili, da nam sporočijo okvirno uro, kdaj bodo prišli po otroke, lahko pa pozvonijo pri zunanjih vratih ali pokličejo na šolski telefon.« Po besedah Ocvirkove bodo prve dni v šoli namenili predvsem pogovoru o tem, kako so učenci doživljali učenje na daljavo, nato pa bodo učiteljice skušale ugotoviti, koliko znanja jim je v tem času uspelo pridobiti. »Za učence prvega, drugega in tretjega razreda šolanja na daljavo ne bi mogli izvajati brez pomoči staršev, sodelovanje z njimi je potekalo zelo dobro. Tak način izobraževanja namreč zahteva veliko odgovornosti in samodiscipline, kar pa je pri tej starosti redko.« V OŠ Kidričevo več pozornosti manj uspešnim učencem Na vrnitev 137 učencev prve triade so se po besedah Alenke Kutnjak, ravnateljice OŠ Kidričevo, dobro pripravili. Tudi pri njih poučevanje poteka podobno kot v OŠ Olge Meglič, torej v tako imenovanih mehurčkih, mešanja med posameznimi oddelki ni. »Več pozornosti ob ponovni vrnitvi v šolo posvečamo tistim učencem, ki so bili v času pouka na daljavo manj uspešni ali neodzivni (otroci iz ranljivih skupin), zanje smo pripravili individualne načrte izobraževanja. 2 V ptujskem ZD so testirali zaposlene na 19 vzgojno-izobraževalnih zavodih. Od 954 testiranih učiteljev in vzgojiteljev pozitivnih 25 V ptujskem Zdravstvenem domu so v ponedeljek testirali 954 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Od tega je bilo 25 pozitivnih, kar predstavlja 2,6 odstotka vseh testiranih. Tudi sicer na našem območju v zadnjih tednih delež pozitivnih hitrih testov upada. V Zdravstvenem domu Ptuj so imeli v ponedeljek veliko dela. Preden so se šolniki in vzgojitelji vrnili v šole in vrtce, so pri njih morali opraviti testiranje na prisotnost novega koronavirusa. »Delali smo do poznih večernih ur. Skupaj nas je testiranje izvajalo kar 25 zaposlenih. To je bil zalogaj, kot ga še nismo imeli. A nam je uspelo po planu,« pravi Metka Petek Uhan, direktorica ZD Ptuj. Testirali so zaposlene v vseh vzgojno-izobraževalnih zavodih na področju upravne enote Ptuj; skupaj 19 šol (tudi glasbene) in vrtcev. Zaposleni na posameznih zavodih so bili naročeni na točno določeno uro. Testiranje so zdravstveni delavci izvajali v treh prostorih; obeh kontejnerjih in šotoru pred ZD Ptuj. 121 se jih na testiranje ni odzvalo Se pa po številkah sodeč vsi vabljeni niso udeležili testiranja; na seznamu je bilo 1075 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. To pomeni, da se jih na Ptujskem 121 ni odzvalo vabilu. Petek Uha-nova razlogov ne pozna, predvideva, da so med njimi tudi taki, ki so bili zadržani iz zdravstvenih razlogov. Najbrž pa je nekaj tudi takšnih, ki se niso odzvali zaradi lastnih prepričanj. Kdaj točno in na kakšen način bo testiranje za šolnike potekalo naslednji teden, trenutno še ni znano. Dženana Kmetec Posebej smo pozorni na čustveno--socialne vidike, morebitne stiske, strahove ali druge čustvene ovire učencev.« V Cirkulanah in Zavrču brez težav Odprtja šole so se razveselili tudi učenci in zaposleni OŠ Cirkulane--Zavrč. »Šola je več kot tri mesece praktično samevala. Konec koncev, kaj pa je šola brez učencev, zaposlenih in vsega, kar sodi zraven? To daje šoli dušo. Težav ne pričakujem, je pa seveda normalno, da bomo potrebovali kakšen dan ali dva, da se vsi skupaj ponovno utečemo v ,stari' ritem ob upoštevanju vseh priporočil,« je pojasnila ravnateljica Suzana Petek. V šolo v Cirkulanah se je vrnilo 65 otrok, v Zavrč pa 27. Ker gre za manjši šoli, vsa priporočila glede zaščitnih ukrepov brez težav izvajajo. V kolektivu se po besedah Petkove izjemno trudijo, da se učenci počutijo toplo in sprejeto. »Končno smo izobraževalni proces prve triade preselili z ekranov v razrede, znova je med nami pristna socialna interakcija, kar smo vsi komaj čakali.« Estera Korošec Foto: CG Foto: CG Ptuj • V vrtec seje ta teden vrnilo 63 odstotkov otrok Okužene štiri vzgojiteljice ptujskega vrtca Ptujski vrtec je v tem tednu začel dejavnost v polnem obsegu. Pred tem so morali zaposleni opraviti še hitro antigensko testiranje. Kot je pojasnila ravnateljica Marija Vučak, je testiranje opravilo 127 zaposlenih, okužbo so potrdili pri štirih delavkah. »Vse štiri zaposlene so že v izolaciji, prav tako otroci, ki so bili v ponedeljek z njimi v stiku, in sicer devet otrok iz enote Narcisa in sedem otrok prvega starostnega obdobja enote Marjetica. »Zagotovo smo zaskrbljeni glede omenjenih okužb. Vsak primer smo posebej preučili in se nato odločali, koga bomo poslali v karanteno. Veliko dilem smo namreč imeli pri otrocih, katerih starši so že preboleli covid. Po navodilih NIJZ namreč tistim posameznikom, ki so v zadnjih treh mesecih covid preboleli, ni treba v karanteno. Ker se otroci ne testirajo, dejansko ne moremo vedeti, ali so covid zares preboleli. To vprašanje smo sedaj tudi naslovili na NIJZ, da ne bi po nepotrebnem pošiljali otrok v karanteno.« Kadrovsko so na meji obvladljivosti Zaradi okužb so morali delo v omenjenih enotah prilagoditi. Po zagotovilih Vučakove trenutno še lahko zagotavljajo varstvo znotraj posameznih oddelkov, v primeru večjega števila okužb pa bi lahko imeli težave z razporeditvijo kadra. »Smo na meji, kar se tiče zagotavljanja števila vzgojiteljic, ki jih potrebujemo za nemoteno de- V vrtec lahko pridejo samo zdravi otroci. lovanje. Že sedaj smo si pomagali z drugimi strokovnimi delavci, svetovalno službo, pomočnicama ravnateljice ... Z vsako obolelostjo se nam poruši sistem. Ne gre samo za bolniške odsotnosti zaradi covida, ampak tudi drugih bolezni.« Nekoliko večji zalogaj po besedah Vučakove predstavlja organizacija dela v oddelkih kot zaokroženih celotah oz. tako imenovanih mehurčkih; posamezne skupine otrok se namreč med seboj ne smejo mešati. Če starši potrebujejo varstvo v daljšem časovnem razponu, morajo delavke ostajati v vrtcu dlje, kot je njihova delovna obveza. V ptujski vrtec, v katerega je vključenih 858 otrok, se jih je v tem tednu vrnilo 63 odstotkov. Starši z otroki doma bodo še vnaprej V V • I V» I , oproščeni plačila vrtca Po poročanjih vzgojiteljic so bili starejši otroci veseli ponovne vrnitve, pri mlajših pa se še ponekod pojavljajo stiske, tako da so tem malčkom namenili tudi nekoliko več pozornosti. V vrtce se lahko vrnejo le zdravi otroci, maske so obvezne tako za starše kot strokovne delavke. Kot je še izpostavila Vučakova, so v okrožnici šolskega ministrstva prejeli obvestilo, da bodo starši oproščeni plačila vrtca, če bodo otroke v času epidemije obdržali doma. To naj bi bil eden izmed ukrepov Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic koronavirusa PKP8. Estera Korošec Foto: CG petek • 29. januarja 2021 Kultura in izobraževanje Štajerski 171 Ptuj • Stavbe Šolskega centra poškodoval potres Škode za 40.000 evrov Močan potres, ki je konec leta uničil območje Petrinje na Hrvaškem, je nekaj škode povzročil tudi na več stavbah Šolskega centra Ptuj. Foto: Glasbena šola Ptuj Največ škode jepotres povzročil v manjši stavbi na Vičavi. Direktor Oton Mlakarje opozoril na večje poškodbe v stavbi na Vičavi, v kateri ima prostore tudi Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj. Gre sicer za stavbo, ki bi potrebovala celovito obnovo, vendar tega šolsko ministrstvo ne načrtuje. Po besedah Mlakarja so ministrstvu zato že predlagali, da omenjen objekt proda. To je najverjetneje najprimernejša rešitev, ki bi omogočila čimprejšnjo obnovo objekta. Ptujska glasbena šola je sicer najemnica prostorov, gre pa za tako imenovani »neprofitni najem«, za prostore mesečno plačuje 150 evrov. V centralni stavbi razpoke in popokane šipe V centralni zgradbi Šolskega centra Ptuj so opazili več razpok v zidovih in na stropih. »Popokalo je tudi nekaj velikih steklenih oken na športni dvorani, ki je bila pred časom popolnoma obnovljena, stekla so poškodovana tudi v šolskih delavnicah. Okvirno ocenjena škoda je med 35.000 in 40.000 evrov.« Nastalo škodo so že prijavili šolskemu ministrstvu, ki naj bi jim pomagalo pri plačilu sanacije. Prav tako so škodo prijavili izbrani zavarovalnici. Popotresni sunki so povzročili poškodbe tudi v prostorih Višje strokovne šole ŠC Ptuj na Vičavi, kjer je v enem izmed prostorov s stropa padel omet. Stavbe bo predvidoma naslednji teden pregledalo podjetje, ki ga je izbralo šolsko ministrstvo, tako da bodo strokovnjaki natančno ocenili, kakšno je dejansko stanje stavb po potresu. Estera Korošec T * Foto: Glasbena šola Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj ima poškodovane učilnice tudi na Dravski ulici. Odgovorni z Mestne občine Ptuj so v teh dneh skupaj z gradbenimi strokovnjaki opravili ogled. Sanacija se bo začela v kratkem. Ptuj • Letošnje spletno Kurentovanje le bleda senca nekdanjega Namesto druženja stand up s Tošem Več kot očitno je, da letošnje Kurentovanje niti slučajno ne bo podobno dosedanjim. Zavod za turizem Ptuj bo sicer organiziral dogodke, a bodo prav vsi potekali spletno. Jasno in nedvoumno odsvetujejo kakršna koli zbiranja kurentov in ostalih pustnih mask. Bo pa letošnje Kurentovanje zaradi vsega tega (vsaj) bistveno cenejše kot prejšnjih 60. »61. Kurentovanje bo potekalo od 2. do 16. februarja, a zaradi dobro poznanih razmer v prilagojeni obliki. Letos se vsi dogodki selijo na splet in družbena omrežja. Združevanj v fizični obliki ne bo. Da bo vzdušje primerno temu letnemu času, bomo poskrbeli za pustno okrasitev mesta. Zelo težko je pripravljati vse to, z zavedanjem, da bodo ulice prazne, da ne bo tako, kot je bilo doslej. A žal je to letos edina možnost, ki jo imamo,« pravi Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj. Zaželene posamične maske, skupine nikakor Posebej izpostavlja, da zavod odgovornosti za kakršnokoli združevanje ne prevzema. Vsem skupinam so dali jasna navodila. Individualni sprehodi po mestu so seveda zaželeni, skupinski nikakor. Bodo pa se skupine lahko predstavljale preko spleta. S posnetki in fotografijami dosedanjih 60. Kurentovanj bodo obujali spomine. Arhivskim objavam bodo dodajali tudi nekaj novih vsebin; digitalizacijo kurenta, virtualni extempore, simbolično predstavitev novega princa karnevala, v sodelovanju z Zvezo društev Kurentov predstavitev novega letnika Mistika, predstavitev novega videospo-ta Pihalnega orkestra Ptuj, nove znamke Filatelističnega društva ... Nagrada za najlepšo pustno okrašeno hišo in najboljši krof Mesto bo okrašeno času primerno, krasile ga bodo posebne pustne zastave, prazne izložbe bodo postale veliko lepše in bolj pisane. Na najlepši čas v letu nas bodo opominjale številne fotogra- Letošnje Kurentovanje bo specifično. fije z utrinki minulih kurentovanj. V sodelovanju s KGZ Ptuj bodo organizatorji izbirali najboljši krof, prvič letos pa bo nagrado prejela tudi najlepše okrašena hiša iz Ptuja ali okolice, od koder prihajajo in sodelujejo etnografske in karnevalske skupine. Čeprav je celoten pustni čas za našo regijo še kako pomemben, ima pustni torek poseben pridih. Tudi letos bodo skušali poskrbeti, da bo tako. Zavod za turizem Ptuj v sodelovanju s Tadejem Tošem pripravlja tudi stand up na pustni torek. Seveda bo predvajan preko spleta, in sicer natanko opoldne. Če nič drugega, bo vsaj vonj po krofih originalen ... Na pustno nedeljo bo namesto povorke na spletu poseben program. »K sodelovanju smo povabili tudi medije, saj se zavedamo, da imajo ogromno arhivskih posnet- kov. Dogovarjamo se, kako zadeve najbolje uskladiti in ljudem ponuditi karseda dobro doživetje,« še dodaja Srečkovič Bolšečeva. Zavod za turizem Ptuj si je v preteklem letu nabral veliko izkušenj z organizacijo spletnih dogodkov. Na splet so preselili Martinovanje, pa Ptujsko pravljico in zdaj Kuren-tovanje: »Pričakujemo dober odziv, saj smo prepričani, da bodo ljudje želeli podoživeti kurentova-nje, obredje, tradicijo, ki jo imamo. Tokrat nagovarjamo še večjo množico ljudi. Zavedamo se, da si vsi želimo druženje, a je to trenutno nemogoče.« Za letošnjo izvedbo planiranih 50.000 evrov Bo pa zaradi vseh teh omejitev, finančna konstrukcija letošnjega Kurentovanja neprimerno manjša od lanskoletne. Planirajo, da jih bo izvedba stala okrog 25.000 evrov namesto 300.000 kot npr. lani. De- nar bo porabljen za tisk promocijskih materialov, plakatov, zastav, posnetkov novih dogodkov, izvedbo ex-tempora, sprejem sponzorjev po dogodku, oglaševanje, upravljanje spletne strani, prevodi za tuje medije, nagrade za natečaje ... Občina je kot po navadi v proračunu zagotovila 50.000 evrov za ta namen. Organizatorji letošnjega Kuren-tovanja, Zavod za turizem Ptuj v sodelovanju z MO Ptuj, Javnimi službami Ptuj in Komunalnim podjetjem Ptuj imajo pred seboj težko nalogo. Želijo si, da bi mesto v pustnem času vendarle zaživelo. Na prilagojen način. Ukrepi nas namreč ne omejujejo, da si nadenemo masko, se odpravimo na sprehod po mestu in obujamo spomine na lepše čase. In če nič drugega, je pričakovati vsaj originalen vonj po pustnih krofih, v katerega naj bi se Ptuj ovil v času pusta. Dženana Kmetec Foto: CG Spodnje Podravje • Dražbe nepremičnin na sodišču V petih letih so se prepolovile Podatki Okrožnega sodišča na Ptuju kažejo, daje število dražb in drugih izvršilnih postopkov v zvezi z nepremičninami na območju Spodnjega Podravja v upadu. Pred petimi leti je sodišče izvedlo blizu 300 dražb, v letu 2019 več kot polovico manj. Število dražb nepremičnin Dražba je skrajni ukrep postopka izvršbe, s katerim poskušajo upniki priti do neplačanih terjatev. Za to pooblaščena uradna institucija (davčna, sodišče, izvršitelj ...) dolžniku zablokira oziroma zapleni premoženje, če ga ta seveda ima, in ga poskusi prodati. Načinov prodaje zaplenjenega premoženja je sicer več, najpogostejša je dražba. Podpredsednik okrožnega sodišča na Ptuju Aleksander Turk je pojasnil, da je izvršilnih postopkov na območju, ki ga pokrivajo, letno okoli 6.000. Statistika zadnjih petih let kaže, da je teh postopkov iz leta v leto manj. V 2015 jih je bilo nekaj čez 6.400, leto kasneje 6.000, v letu 2019 pa okoli 5.600. Podobno kot izvršilni postopki so v upadanju tudi nepremičninske izvršbe in dražbe. Število nepremičninskih izvršb se je iz leta 2015, ko jih je bilo 433, v petih letih zmanjšalo na 268 (2019). Enako je z dražbami: iz 294, kolikor jih je bilo v letu 2015, se je številka v petih letih zmanjšala na 134. Petletni finančni izkupiček: šest milijonov evrov Ptujskemu sodišču je v petih letih z izvršilnimi postopki uspelo zbrati šest milijonov evrov, denar Foto: Medla24 V minulem petletnem obdobju je ptujsko sodišče največ denarja z nepremičninskimi izvršbami oziroma dražbami zbralo v letu 2016 (2,5 milijona evrov). V letu 2017 so prodali za nekaj manj kot 1,2 milijona evrov nepremičnin, v letih 2015 in 2016 pa za okoli 950 tisočakov. V letu 2019 je bilo vplačanih kupnin za dobrega pol milijona evrov, kar je skoraj polovico manj kot leto prej. Leto 1 Število dražb 2015 294 2016 226 2017 178 2018 140 2019 134 Vir: Okrožno sodišče na Ptuju je šel za poplačilo upnikov. V kakšni meri so bili ti poplačani, nismo posebej preverjali. Običajno je tako, da kljub izterjanemu dolgu, tudi s pomočjo sodišča, upniki ne dobijo poplačanega celotnega dolga. Seveda se lahko zgodi, da je kdaj kateri v celoti ali v večini poplačan, a je to bolj izjema kot pravilo. Običajno se zgodi tako, da se upniki za terjatve obrišejo pod nosom. Tisti z močnejšim ekonomskim zaledjem so to sposobni preživeti, veliko težje je za druge, za katere je lahko neplačan dolg iz poslovnega ali zasebnega vidika življenjskega pomena. Takšnih primerov ni malo, praznih rok največkrat Vplačane varščine in kupnine na ptujskem 1» v v sodišču Leto Varščine (€) Kupnine (€) 2015 667.000 935.000 2016 1.011.000 2.515.000 2017 664.000 1.159.000 2018 1.441.000 953.000 2019 1.000.000 507.000 Skupaj 4,8 mio 6,1 mio Vir: Okrožno sodišče na Ptuju Zneski so zaokroženi. Dražiteljem, ki na dražbi z nakupom ne uspejo, se varščina vrača. ostanejo ljudje na koncu verige: v gospodarstvu podizvajalci (obrtniki in mala podjetja) ter delavci. Mojca Zemljarič 4 Štajerski Podravje petek • 29. januarja 2021 Cirkulane • Kakšen naj bo razvojni program Dosedanje regionalne razvojne politike kot strel v prazno Svetnikom občine Cirkulane so se na zadnji seji pridružili predstavniki Znanstvenoraziskovalnega središča (ZRS) Bistra Ptuj: direktor Štefan Čelan in strokovna sodelavca Mojca Šibila Drobnič ter Danilo Čeh. Predstavili so letni program dela Bistre za letošnje leto in usmeritve, ki jih bo zasledovala evropska razvojna politika v naslednjem finančnem obdobju. Po besedah Mojce Šibila Drobnič bi Slovenija iz kohezijskih sredstev pridobila tri milijarde evrov, poldrugo milijardo pa še za kmetijske programe. Sedanji Dogovor za razvoj regij, po katerem so si občine delile evropska sredstva, se je po besedah Šibila Drobničeve izkazal kot zelo slab, zato se porajajo predlogi za njegovo poenostavitev. Tudi v naslednjem finančnem obdobju bo možno črpati sredstva za energetske obnove javnih in zasebnih objektov, podpora bo namenjena koriščenju obnovljivih virov energije, spodbujanju mobilnosti, lokalni pridelavi hrane, področju odpadkov, zaščiti pred plazovi in poplavami, virom pitne vode in čiščenju odpadne, digitalizaciji, turizmu in družbenim dejavnostim. Pri črpanju evropskih sredstev bi bilo možno koristiti do 85-odsto-tno sofinanciranje. Podjetja iz občine Cirkulane bi lahko pridobila posebna razvojna sredstva še iz naslova problemskih obmejnih območij. Problem so ceste, internet, telefonski signal ... Županja Cirkulan Antonija Žu-mbar je poudarila, da dosedanje razvojne politike (regijske, nacionalne, evropske) Halozam niso dale pravega rezultata. »Politike, ki so usmerjale razvoj Haloz, niso bile produktivne. Ne morem reči, da ni bilo interesa, a rezultat ni Več občin Spodnjega Podravja, med njimi tudi Cirkulane, je nad minulo finančno perspektivo EU razočaranih, saj so pridobile nič ali pa zelo malo evropskega denarja. zadovoljiv. Če ne bomo zagotovili osnovne prometne in telekomunikacijske infrastrukture, podjetnikov ne bo niti blizu naših krajev. Treba je vedeti, da je življenje v Halozah in razvijanje tega območja neprimerno dražje. Zaradi specifike terena je pri nas gradnja infrastrukture 30 odstotkov dražja kot kje drugje. In kaj nam bo konec koncev pomagalo vse skupaj, če nam bodo ljudje odhajali? Pomembne so cele Haloze. Tega se župani zavedamo in se tudi povezujemo.« Žumbarjeva je dodala, da si je treba zadati realne načrte in jim tudi slediti. Haloze s svojim razvojnim programom Na seji so govorili še o vladni delovni skupini, ki je bila v letu 2015 oblikovana s ciljem razvoja Haloz. Njeno delovanje je hitro ugasnilo, rezultata pa tudi ni bilo. Cirkulanska podžupanja Danica Ranfl je opozorila na razvojne razlike znotraj regije, pa tudi na leta izgubljenih priložnosti, saj razpisov, na katerih bi lahko občine v minulem obdobju kandidirale za sredstva, ni bilo. »Če izpademo še v naslednji finančni perspektivi, se bojim, da bomo v Halozah razvojno res ostali nekje daleč, daleč zadaj.« Mira Petrovič je apelirala, da bi se za Haloze izdelal posebej območni razvojni program, kot je to praksa v Ormožu in Slovenskih goricah. Sedaj je tako, da so Haloze vključene v razvojni program Spodnjega Podravja. Simon Milošič je povprašal, zakaj haloš-ki občini Cirkulane in Zavrč nista vključeni v projekt Drava Natura, razmišljal je tudi o smiselnosti potiskanja gramoza po strugi Drave sem in tja, saj potem voda vse to ponovno razrine. Mojca Zemljarič Starše • Sanacija trniškega mostu napovedana za letos Most bo leto dni zaprt za ves promet Letos naj bi se začela sanacija več kot 50 let starega mostu, ki je danes v nezavidljivem stanju. Uporabljajo ga predvsem domačini, ki so v preteklosti že negodovali zaradi ozkega vozišča in slabe preglednosti. Zaprtje prometa za leto dni najbrž ne bo prineslo posebnega navdušenja, širitev vozišča in boljšo preglednost pa bodo domačini gotovo pozdravili. Naselji Starše in Trniče povezuje cesta, ki jo uporabljajo predvsem lokalni prebivalci. Cesta premošča bregove dravskega kanala z ozkim in nepreglednim mostičkom, ki je danes krepko dotrajan. »Vozišče, hodniki, robni venci, izlivniki in ograje so močno poškodovani. Skozi premostitveno konstrukcijo mestoma zamaka, opazne so razjede, luščenje betona in korozija armature na mestih zamakanja. Specializirana organizacija, ki je izvedla pregled mostu, je izdala mnenje,da je most še varen za uporabo, vendar se priporoča obnova v naslednjih dveh letih,« je povedala Majna Šilih iz družbe Dravske elektrarne Maribor, ki je odgovorna za sanacijo nosilne konstrukcije mostu. Neodložljiva sanacija mostu pa predstavlja priložnost za širitev konstrukcije na eni strani in ureditev preglednosti na drugi. Podatek, da širina vozišča meri zgolj tri metre, dovolj zgovorno priča o potrebi za širitev. Na vsaki strani vozišča sta sicer urejeni še površini za pešce v širini po 0,75 metra. Skupna razdalja, ki jo udeleženci v prometu lahko uporabljajo, tako meri zgolj 4,5 metra, absolutna širina mostu pa meri slabih pet metrov. Most bodo razširili v največji dopustni meri »Projektantu smo naložili, da izdela najširše cestišče, ki ga je možno izvesti ob rekonstrukciji mostu preko dovodnega kanala,« je navedla Šilihova. Po obnovi naj bi bilo vozišče širše za poldrugi meter, razdalja med ograjama pa naj bi po obnovi znašala 5,5 metra. V okviru izgradnje hidroelektrarne Zlatoličje je bil most preko dovodnega kanala zgrajen v sredini 60. let prejšnjega stoletja. Strokovnjaki ocenjujejo, da je obnovo treba urediti v roku dveh let. Družba DEM, ki je odgovorna za sanacijo nosilne konstrukcije, pa bi obnovo začela sredi letošnjega leta. A širitev mostu ni edina dodatna naloga, ki si jo je ob sanaciji zadal investitor. Trenutno je most urejen na način, da v središču doseže višino, ki onemogoča, da bi vozilo na nasprotnem bregu kanala bilo moč videti. »Da bi pridobili večjo preglednost, bo treba nosilce mostu spustiti pol metra nižje. S tem bomo dobili ugodnejšo niveleto,« je dejala Šilihova. Razlika med bregovoma in središčem mostu bo torej nižja. Za preplastitev vozišča bo poskrbela občina V sklopu investicije bodo poskrbeli za obnovo spodnje konstrukcije, obnovo prekladne konstrukcije in zamenjali opremo. Trenutno poteka izdelava projektne dokumentacije, ki bo tudi prinesla podrobnejše podatke o višini potrebnega finančnega vložka. Pri tem bodo DEM zagotovile denar za ureditev nosilne konstrukcije, kar se tiče samega vozišča (za asfaltiranje), pa bo denar zagotovila občina. Če se bodo postopki, vključno s pridobitvijo gradbenega dovoljenja, iztekli po načrtih, bi dela na mostu začeli sredi letošnjega leta, zaključili pa poleti 2022. V vmesnem času bo most zaprt za promet, obvoz pa bo urejen preko sosednjih mostov. Karmen Grnjak Foto: MZ Ormož • Dobri rezultati prve javne dražbe v poslovni coni Vsa dražbena zemljišča prodana domačim podjetnikom Zadnji bolj kot ne negativni gospodarski trendi na ormoškem območju se znajo v prihodnje vendarle obrniti navzgor. Prva javna dražba zemljišč v poslovno obrtni coni je bila namreč uspešna, saj so domači podjetniki zakupili vse tri ponujene parcele. Na javni dražbi je občina ponudila prva tri zemljišča. Sprva so bili na občini zadovoljni z izkazanim interesom kupcev, ob uspešno zaključeni javni dražbi pa so lahko zelo Ekonomsko-poslovna cona Ormož Na občini želijo čimprej začeti izgradnjo komunalne infrastrukture v coni. Ker Ministrstvo za gospodarstvo še vedno ni izdalo sklepa za sofinanciranje v višini 1,2 milijona evrov, pa ne morejo niti podpisati pogodbe z izvajalcem del. Da bi postopki vendarle stekli, pa so na ministrstvo podali vlogo za neposredno potrditev nepovratnih sredstev. optimistični. »Na javni dražbi so sodelovali trije investitorji. Vsak investitor se je zanimal za eno parcelo, ki jo je potem v nadaljevanju kupil, tako je bila javna dražba uspešno zaključena v vseh treh primerih,« je povedala Milena Debeljak, direktorica občinske uprave. Ker se za nakup posamezne nepremičnine ni potegovalo več investitorjev, so bile nepremičnine prodane pač v vrednosti izklicne cene. Veleprodaja gradbenega materiala, prevozništvo in kovinarstvo Najmanjše zemljišče, ki se je prodajalo na dražbi, je merilo 4.683 m2, izklicna cena pa je znašala slabih 73.000 evrov. Zemljišče je šlo v roke podjetja Sejatech iz Ormoža, ki se ukvarja z veleprodajo gradbenega materiala. Na območju ekonomsko-poslovne cone bo svojo prihodnost gradilo tudi Kovinarstvo Žvegla iz Podgorcev. Podjetje je od občine odkupilo zemljišče v velikosti skoraj 6.000 m2 v vrednosti slabih 93.000 evrov. Za nakup največjega zemljišča v skupni izmeri 10.000 m2 pa se je uspešno potegovalo podjetje, ki se že od leta 1994 ukvarja s prevozništvom. Avtoprevozništvo Vičar s sedežem v Veliki Nedelji, ki izvaja prevoze po Sloveniji in v tujino, je za nepremičnino odštelo slabih 155.000 evrov. Povpraševanje po • V»| I »»V V»| manjših zemljiščih »Z razpletom javne dražbe smo zelo zadovoljni, saj so bile prodane vse parcele, ki so bile predmet javne dražbe,« je dejala Debelja-kova, ki je že napovedala, da se v prihodnjih mesecih obetajo nove prodaje zemljišč, ki pa bodo najbrž sklenjene na podlagi neposredne pogodbe. Javno dražbo pa bodo ponovno izvedli, če bo kateri investitor spet izkazal interes za večjo parcelo, ki bi bila vredna več kot 20.000 evrov. Karmen Grnjak petek • 29. januarja 2021 Kultura in izobraževanje Štajerski 29 Središče ob Dravi • Vztrajajo pri izstopu Iz muzeja tudi s tožbo Več kot dve leti je že, odkar občina Središče ob Dravi želi izstopiti iz soustanoviteljstva Pokrajinskega muzeja Ptuj-Or-mož. Do danes se vpletenim še ni uspelo dogovoriti o razrešitvi problema, in kot kaže, se stališča vedno bolj oddaljujejo. Interesi vpletenih v soustanoviteljstvo Pokrajinskega muzeja Ptuj-Or-mož so očitno preveč različni, da bi lahko sodelovali; skupne besede ne najdejo niti pri razdružitvi. Na občini odločno vztrajajo pri izstopu iz soustanoviteljstva, kljub dvema mediacijama na ptujskem sodišču pa z vodstvom muzeja niso našli rešitve. Končno predlagali spremembo odloka o ustanovitvi Januarja so se tako v Središču odločili, da bodo drugim občinam soustanoviteljicam predlagali spremembo odloka o ustanovitvi muzeja. »Odlok o izstopu naše občine še vedno ni bil predlagan, zato smo se odločili, da mi pripravimo ta dokument. Lahko mu rečemo tudi 'razdru-žitveni' dokument, gre pa za spremembo odloka o ustanovitvi Pokrajinskega muzeja, kjer predlagamo, da se povsod izbriše četrti ustanovitelj, torej 'občina Središče ob Dravi',« je povedal Jurij Borko, središki župan. Foto: KG »Muzej ni institucija, ki bi jo občina po zakonu morala zagotavljati!« je zagotovil Jurij Borko, župan občine Središče ob Dravi. Kot smo že poročali, bi to pravzaprav moral biti prvi korak občine Središče, saj je šele sprememba odloka podlaga, na osnovi katere lahko občina formalno-pravno izstopi iz soustanoviteljstva nekega zavoda -seveda šele potem, ko takšen spremenjen odlok potrdijo tudi vse ostale občine soustanoviteljice. Dolg za nazaj bodo plačali, če bodo lahko izstopili V skladu s soustanoviteljskim odlokom je občina Središče zagotavljala določen delež finančnih sredstev za delovanje muzeja. Odkar je vodstvo občine izrazilo željo oziroma zahtevo po izstopu, pa svojih finančnih obveznosti do muzeja ne krijejo več. »Trenutno tega javnega zavoda ne financiramo, vendar če nam bo uspel dogovor z drugimi občinami, imamo predlog za poravnavo dolga, ki je ostal,« je zagotovil Borko. Zneska, ki ga je imel v mislih, pri tem ni izdal. Foto: PMPO Občina po zakonu o lokalni samoupravi ni dolžna zagotavljati obstoja muzeja Sedaj torej stavijo na dogovor z drugimi občinami, a če do njega ne bo prišlo, se ne nameravajo predati. Še več. »Če se bodo na vodstvu zavoda odločili, da gredo v tožbo, bomo to tudi sprejeli,« je bil jasen Borko. Poleg vseh razlogov, ki jih je že velikokrat predstavil, se je tokrat skliceval še na Zakon o lokalni samoupravi. »Muzej ni institucija, ki bi jo občina morala po zakonu zagotavljati. To so šole, zdravstvo, vrtci ...« Za Borkovimi besedami je tudi tokrat stal občinski svet. Nihče ni izrazil kakršnega koli pomisleka, da bi z muzejem vseeno sodelovali. Z dvigom rok so vsi potrdili, da ne vidijo perspektive v sodelovanju. Karmen Grnjak Popravek V članku z naslovom Prostor za raztros pepela bo stal 40.000 evrov, kije bil objavljen v Štajerskem tedniku 22.januarja,je bilo napačno navedeno, da v Markovcih najemnino vežice zaračunajo na dan. Pravilno je, da objavljene cene veljajo za en pogreb in ne na dan. Za nehoteno napako se opravičujemo. Uredništvo Ptuj • Do marca mora direktor ptujskega gledališča pripraviti sanacijski načrt Mestni svet je razpravljal o ugotovitvah nadzornega odbora in revizije. Za zdaj brez odločitve o usodi direktorja Vsebinskim ugotovitvam poročila nadzornega odbora pri pregledu poslovanja Mestnega gledališča Ptuj svetniki tokrat niso posvetili prevelike pozornosti. Bolj so se osredotočili na debato o medsebojnih razmerjih, o tem, kdo reže glave, kdo se gre lova na čarovnice, kako enovito in konstruktivno mestni svet sploh deluje. Razpravljali so tudi o tem, kako resne so ugotovljene nepravilnosti v gledališču. Direktorju MGP Petru Srpčiču so dali še dva meseca časa, da pripravi sanacijski načrt. Šele takrat bodo odločali o njegovi usodi. Najdaljša debata tokratne ptujske seje je bila namenjena obravnavi poročila o nadzoru poslovanja ptujskega gledališča v zadnjih letih. Med svetniki sta se po pričakovanjih pokazala dva pola: na enem so tisti, ki so pomen ugotovljenih nepravilnosti minimi-zirali in krivdo pripisali podfinan-ciranju javnih zavodov v občinski lasti, odločitvam iz preteklosti, nepoznavanju predpisov ipd., na drugem pa tisti, ki vztrajajo, da je razlogov za sankcije vodstva gledališča že zdaj dovolj. Srpčič: »Kadrovska podhranjenost je eden izmed razlogov za nepravilnosti« Predsednica nadzornega odbora MO Ptuj Maja Majnik Berghaus je bila zelo kratka, dejala je, da se bodo do dodatnih pojasnil gledališča opredelili na naslednji seji, ko se bodo nadzorniki odločili o nadaljnjih korakih. »Resno smo pristopili k odpravljanju ugotovljenih nepravilnosti,« je svetnikom zagotavljal Srpčič. Svoj del odgovornosti za nastale razmere je sicer prevzel, a je opozoril, da so bile okoliščine zelo zahtevne, sam pa, da je stremel k izvajanju čim bolj kakovostnega programa: »Niti centa proračunskega denarja nismo porabili nenamensko ali v nasprotju s predpisi. Res je, da nas je malo, zato je prihajalo tudi do napak, za katere prevzemam vso odgovornost, prav tako pa za njihovo odpravo.« Klemene: »Kršitve vodstva so bile zavestne« Kljub pojasnilom direktorja ptujskega gledališča je del svetnikov vztrajal pri stališču, da so ugotovitve nadzornega odbora dovolj resne, da se izpeljejo sankcije in morebiti celo razreši direktorja. Zelo odločen pri tem je bil Milan Klemenc. Sporno se mu zdi, da se rok za odpravo nepravilnosti, ki ga je postavil nadzorni odbor, ni spoštoval, in da ga tudi mestni svet podaljšuje. Srpčič namreč mora sanacijski načrt in končno odzivno poročilo pripraviti do konca marca. »Kršitve so bile zavestne, denimo najemnine za lokal se ni plačevalo dalj časa. Če ne bi nadzorniki tega pregledali, bi se ta zgodba še vlekla. Svet zavoda bi že veliko prej moral ukrepati,« je vztrajal Klemenc. Na svet zavoda je s prstom pokazal tudi Rajko Fajt. Nerazumljivo se mu zdi, da so negativno poslovanje brez ukrepanja spremljali kar tri leta. Iz njegovih besed je bilo možno razbrati še, da Srp-čič ni tako dober poslovodja kot strokovni vodja gledališča: »Ni smiselno, da zadeve zavijamo v celofan. Nadzorni odbor je jasno napisal poročilo. Upam, da smo vsi pismeni, da smo znali to prebrati. Mi pa zdaj razpravljamo, kako velike so te napake. Nadzorni odbor je najvišji organ, ki nas nadzira in s to razpravo dajemo njihovo delo v nič.« Tudi Marta Tušek ni kaj dosti spremenila svojega mnenja od novembrske seje. Prepričana je, da je dejstvo, da gre za kršitve zakonodaje, nemogoče spregledati. Čelan o Senčarjevih časih sekanja glav Povsem drugačnega mnenja je bil Štefan Čelan, sicer tudi sam direktor javnega zavoda, zato bi bilo težko pričakovati drugačno razmišljanje: »Imam občutek, da se nekateri želijo postaviti v vlogo političnega časa, ki je že mimo. V Mestni hiši je nekoč sedel nekdo, ki se je samovoljno odločal in sekal glave. Ti časi so mimo.« Svoje svetniške kolege je Čelan poučeval tudi o tem, da je dejansko Srpčič v imenu dosedanjega zasebnega lastnika gledališke stavbe podpisal najemno pogodbo za oddajo gostinskega lokala. Ker stavba doslej sploh ni bila občinska, po njegovi razlagi naj nikakor ne bi šlo za oškodovanje javne lastnine. Kar pa je težko verjetno, saj je šlo za porabo javnega denarja, ne glede na lastništvo stavbe ... Razumevanje do težav gledališča je pokazal tudi Andrej Čuš in člani njegove Liste. Postavili so se na stališče, da je ključni razlog zapletov v tem, da lastnik premalo financira gledališče. Obregnil pa se je ob izjavo Čelana, sam je prepričan, da delitev in rezanja glav ni ter da vseh 29 svetnikov zgledno sodeluje: »Je pa treba včasih ugrizniti v kislo jabolko, tudi ko komu to ne ustreza.« Če do marea ne bo sanacijskega načrta ... Spomnimo: občinski nadzorni odbor je pri reviziji finančnega poslovanja jeseni opozoril, da MGP že nekaj let posluje slabo in mu grozi nelikvidnost. Med letoma 2015 in 2019 so ustvarili 90.000 evrov izgube. Srpčič vztraja, da so v zadnjih letih prav toliko namenili za vzdrže- vanje stavbe. Med očitki direktorju so bili še neupravičen poslovni najem tovornega vozila, neizterjane najemnine za lokal v gledališki stavbi, nepravilnosti pri izplačevanju potnih stroškov, plač ipd. Mestni svet je sklep, da mora direktor poskrbeti za sanacijski program do konca marca, sprejel soglasno. V nasprotnem primeru bodo - tako predlagajo nekateri odbori - zahtevali njegovo razrešitev. Dženana Kmetec Peter Srpčič So bili ključni problem visoki stroški vzdrževanja stavbe v privatni lasti? Peter Srpčič zatrjuje, da so v zadnjih tednih izvedli številne ukrepe: »Večino napotil nadzornega odbora smo že izpolnili. Izvajanje sanacijskih ukrepov že kaže rezultate. Leto 2020 smo zaključili pozitivno. Sanacijski program s številkami pa bo pripravljen, ko bodo znana izhodišča. Ne želimo ga delati v oblaku.« Srpčič je sicer pohvalil županjo Nuško Gajšek, kije skupaj s strokovnimi službami pregledala vse predpise o financiranju tovrstnih zavodov: »Popravek je bil narejen že pri proračunu za 2021, nekatere stvari pa se bodo še korigirale.« Pomembno se mu zdi tudi, da gledališče ni več tisti kamen, na katerem so se lomila kopja obnove gledališke stavbe: »Ogromno lastnega prihodka smo porabljali za vzdrževanje objekta, kije bil vse doslej v zasebni lasti.« O odstopu Srpčič ne razmišlja, saj meni, da bi bilo to v trenutni situaciji, ko so razmere zaostrene, gledališče pa pred največjimi izzivi, povsem neodgovorno. 6 Štajerski Zanimivosti, reportaže petek • 29. januarja 2021 Makole • Hodniki in sobane dvorca bodo kmalu prazni Štatenberg zapuščata grof in grofica Tanja Šubelj in Florjan Sušnik sta se z letošnjim letom odločila, da bosta zapustila baročni dvorec Štatenberg v občini Makole. Svoje sanje in cilje bosta nadaljevala na gradu Preddvor na Gorenjskem, kjer sta našla skupen jezik s tamkajšnjo občino in Zavodom za turizem. Kaj točno je botrovalo tej odločitvi, ni jasno, po besedah Sušnika pa svojih načrtov in želja nista mogla več uresničevati zaradi nasprotovanj nekaterih lokalnih akterjev, pa tudi stroke. »Glede na številna nasprotovanja sva sklenila, da se ni smiselno ukvarjati s tem, kdo ima prav in kdo ne, zato je čas za odhod.« Foto: Turisticna-zveza.si Grof in grofica Štatenberška nepreklicno zapuščata dvorec in se selita v grad Preddvor. Zakonca, ki sta se predstavljala kot grof in grofica Štatenberška, sta v dvorec pripeljala več kot 200 tovornjakov različne opreme in v dvorcu uredila zbirko, ki sta jo poimenovala Grof in grofica. Ob prihodu na dvorec, ki je dolga leta sameval, sta obnovila notranje prostore, kapelo, pohištvo, na vrtu sta zasadila tulipane in knjižnico napolnila s starimi knjigami. V prostorih dvorca so imeli obiskovalci kaj videti, in sicer beneško sobo, glasbeno sobo s klavirji, krojačnico, zdravilstvo 19. stoletja, eno sobo sta posvetila Francu Jožefu II. in Mariji Tereziji. Je boljša strokovna prenova ali zanimive zgodbe za ljudi? Po mnenju stroke vsi njuni posegi sicer niso bili izvedeni v skladu s predpisi, predvsem naj bi šlo za nestrokovnost, obnove pa naj bi bile izvedene brez občutka za dediščino 18. stoletja. »Naš cilj je bil, da dvorec zaživi, da pridejo k nam ljudje, ki jih zanimajo zgodbe in drugačnost. In to nam je v veliki meri tudi uspelo. Stroka pa se ukvarja z drugimi stvarmi,« je povedal Sušnik. Celotno zbirko bosta zakonca do spomladi odpeljala na drugi grad. »Vsekakor je najina želja, da bodo tisti, ki na dvorcu Štatenberg ostajajo, ohranjali grad pri življenju, da ne bo propadal.« Dvorec bi vsekakor potreboval investitorja, ki bi se lotil celovite obnove objekta, je prepričan Sušnik. V urejanje dvorca sta vložila ogromno energije in lastnih sredstev, vendar jima ni žal. Največji nagradi za vsa njuna prizadevanja za ohranitev dvorca sta dokumentarni film Grofičino popoldne, ki ga je posnela RTV Slovenija, in knjiga Slepa grofica. Kociper napoveduje oživitev muzeja Kot je povedal Peter Kociper, vodja Fundacije za ohranitev dvorca Štatenberg, bodo še naprej izvajali muzejske oglede. Ko bodo prostori prazni, pa bodo v dvorec pripeljali nove vsebine, poudarek bo na originalnem pohištvu, ki pa ga ni veliko. »Vsekakor si bomo prizadevali za čimprejšnjo oživitev muzejskega dela in primerno vsebino. Grofu in grofici želimo seveda vse dobro pri novem projektu. Moram povedati, da smo z njima dobro sodelovali, njuno odločitev glede odhoda pa spoštujem. S kom sta imela nesoglasja, ne vem, lahko pa zatrdim, da prepirov na dvorcu ni bilo.« Po besedah Kocipra, ki vodi tudi gostinsko ponudbo, vsako leto preverijo streho dvorca, očistijo žlebove in okolico. S podjetjem Impol, ki je lastnik objekta od leta 1989, dobro sodelujejo. »Lastnik ima vedno več posluha za naše želje, zato upamo, da se bo morebiti v prihodnjih letih zgodila vsaj obnova fasade.« Dvorec je sicer v slovenskem prostoru vse bolj prepoznaven kot primeren kraj za poročna slavja, vendar so morali po besedah Kocipra v lanskem letu veliko število porok in drugih dogodkov zaradi epidemije odpovedati. V • v | Zupan Majcen: »Zal mi je, da zapuščata dvorec« Franc Majcen, župan občine Makole, je ocenil, da je grad s prihodom grofa in grofice zaživel. »Veliko se je spremenilo v tem času, in to na bolje. Verjetno so bila neka nesoglasja, če sta se odločila za odhod. Moram reči, da mi je zelo žal, da zapuščata dvorec.« Občina je sicer uredila dovozno cesto do dvorca, v njeni domeni pa je bila tudi košnja trave. Župan je poudaril, da si občina želi, da bi dvorec v prihodnjih letih dobil novo preobleko, predvsem pa vsebine, ki bi v kraj pritegnile čim več obiskovalcev. Glede na to, da niso lastnik objekta, pa na vse to nimajo veliko vpliva, je prepričan Majcen. V dvorcu sicer delujejo tudi drugi, na primer Turistično društvo Štatenberg, Moto klub Grofi Attems, Društvo vinogradnikov Makole, ki je uredilo grajsko klet, kjer ponujajo izbrana vina okoliških vinogradnikov. Estera Korošec Na dvorcu naj bi vseeno zaživele nove zgodbe in vsebine. Ptuj • Občinski prostori na Slovenskem trgu 8 enkrat z najemn Kavarna, nato vinoteka, zd (brezplačni) prostori za ZR Prostori na Slovenskem trgu 8, v katerih je od leta 2007 do 2016 delovala K so v občinski lasti. Po zaprtju kavarne je tam obratovala vinoteka Kogl, k konec leta 2020 zaprla svoja vrata. Na občini si nikakor ne želijo še enega pr v centru mesta, zato so se z ZRS Bistra Ptuj dogovorili, da jim dajo prostor tem se je sicer špekuliralo že dalj časa, slišati pa je tudi nekatere pomislek tovrstnih prostorov za delovanje javnih zavodov. Leta 2016 smo poročali o neslavnem razpletu s Kavarno ptujskih študentov, ki so jo preimenovali v kavarno Kultum. Klub ptujskih študentov si je z gostinsko dejavnostjo nakopal več deset tisoč evrov dolga. Prav zato je zamenjavi vodstva Kluba sledila popolna prekinitev izvajanja gostinske dejavnosti s strani študentov. V obnovo in ureditev prostorov na Slovenskem trgu naj bi vložili vsaj 130.000 evrov. Gostinske dejavnosti od takrat na tem naslovu ni bilo, je pa tam delovala Vinoteka Kogl. Tudi oni so prostore prilagodili svojim potrebam in v prenovo vložili kar nekaj sredstev. Kljub temu očitno matematične računice, po kateri bi se jim splačalo vztrajati, ni bilo. A prostori - za razliko od številnih drugih v centru mesta - ne bodo ostali prazni. Tam bo namreč delovalo Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj. O tem se je sicer špekuliralo že več mesecev, zdaj pa so to potrdili tako na Bistri kot na ptujski občini, ki je lastnica omenjenih poslovnih prostorov. Več sreče s podjetništvom kot gostinstvom? Po besedah Štefana Čelana, direktorja ZRS Bistra Ptuj, bodo na Slovenskem trgu 8 izvajali pomemben regijski projekt PONI (POdjetno Nad Izzive). Ta bo občinam, podjetjem in zavodom omogočil črpanje sredstev iz na- Če bo epidemiološka situacija to dopuščala, bodo prostori na Slovenskem trgu za uporabnike odprti že 1. marca. S preurejanjem za potrebe ZRS Bistra so že začeli. slova evropske kohezijske politike do leta 2023. V projektu zraven Bistre sodelujejo še RRA Podrav-je-Maribor in Razvojna agencija Slovenske gorice - RASG. Skupna vrednost upravičenih stroškov do septembra 2023 znaša nekaj manj kot 1,4 milijona evrov, od tega za ZRS Bistra Ptuj 383.760 evrov. Namen projekta PONI je spodbujanje podjetništva, sočasno pa ga izvaja osem organizacij v Sloveniji. Svojo poslovno idejo naj bi posamezniki z njihovo pomočjo v štirih mesecih spremenili v pravo podjetje. Cilj je odpiranje novih podjetij ter ustvarjanje novih delovnih mest. »Program je vsebinsko sestavljen tako, da v štirih mesecih vključitve udeleženci prejmejo ključna znanja s področja podjetništva, ki jih ob vstopu na samostojno podjetniško pot potrebujejo. Projekt zajema nudenje vsebinskih podpornih aktivnosti, s katerimi udeležencem v obdobju 4 mesecev zagotovimo podporno podjetniško okolje, Stii za 3 V p udele: vključ mesec polovi je, da odpre d. o. o mesec vsaj 3 Čelan. Javi svojo Intere Slovenija • Pred sprejetjem 8. protikoronskega zakona Zbornica želi višje subvencionira Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)je na vlado in poslanske skupine naslovila amc nji teden. Med drugim želi večje subvencioniranje minimalne plače, spremembe pa f V zbornici v dopisu vladi in poslanskim skupinam poudarjajo, da predlog osmega protikoronskega zakona prinaša rešitve za nekatere izzive, ki so za gospodarstvo pomembni. Ob tem pa zbornica predlaga dvig subvencije za minimalno plačo s 50 na 70 evrov, pa tudi podaljšanje trajanja ukrepa subvencioniranja do konca leta in črtanje nekaterih dodatnih pogojev. Finančni učinek teh ukrepov ocenjuje na 4,6 milijona evrov mesečno oz. 27,3 milijona evrov za polletje oz. 55 milijonov evrov za celotno leto. Pri ukrepu subvencioniranja čakanja na delo GZS predlaga znižanje pogoja padca prihodkov v letu 2021 v primerjavi z letom 2020 ali 2019 na 10 %. Pri subvencioniranju skrajšanega delovnega časa medtem predlaga znižanje pogoja za upravičenost na 5 % zaposlenih, ki morajo biti vključeni v ukrep. Pri obeh ukrepih pa naj bo prepoved izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev izplačil nagrad poslovodstvu oz. dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu sorazmerna trajanju ukrepa. Foto: CG Foto: CG petek • 29. januarja 2021 V središču Štajerski 7 lino, drugič zastonj aj S Bistro Kavarna ptujskih študentov, i pa je kljub izjemni lokaciji raznega poslovnega prostora v upravljanje. Brezplačno. O ke o smiselnosti namenjanja Foto: Dreamstime/M24 MO Ptuj: »Vlaganj prejšnjemu najemniku nismo priznali« Prejšnji najemnik je prostor najemal od 1. januarja 2019 do 31. januarja 2020, prostor pa je spraznil šele ob koncu lanskega leta. Kot pojasnjujejo na občini, je bil pogoj javnega zbiranja ponudb za najem (v času prejšnjega mandata), da najemnik prevzame prostor v stanju, kot je, in da se njegova vlaganja ne priznajo. Najemnik je sprejel pogoje razpisa, zato mu vlaganj niso priznavali, je pa poravnal vse svoje finančne obveznosti. Kot je dejal Čelan, je sicer dosedanji najemnik iz prostorov odnesel absolutno vse, kar se je dalo. Občina kot lastnica pa bo morala na novo urediti tudi elektro instalacije in slikopleskarska dela. imesečna zaposlitev 36 ljudi odravski regiji bo v projektu PONI 130 iencev, od tega jih bo ZRS Bistra Ptuj Hla 36. Ti bodo dobili zaposlitev za štiri :e. Letos predvidoma 12 udeležencev, ca spomladi, preostali jeseni. Pogoj vsi, ki bodo vključeni, v roku dveh let jo svoje podjetje, ali kot s. p. ali kot . Ta morajo obratovati najmanj štiri :e. »Za uspeh projekta se šteje, če jih 0 % ostane v podjetniških vodah,« pravi ni razpis je objavljen, v prvi fazi bo torej podjetniško pot iskalo šest udeležencev. '.s naj bi bil velik. v katerem lahko uspešno razvijejo in realizirajo lastne poslovne ideje,« pojasnjujejo na Bistri. Glavni cilj je torej ustanovitev novih podjetij, osebe, ki se vključijo v projekt, na dan pričetka podpišejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Začasno zaposlitev (za štiri mesece) bo dobilo 36 oseb, ki imajo podjetniško idejo in želijo ustanoviti svoje podjetje. Na Ptuju bodo izvajanje začeli predvidoma 1. marca 2021, prostore na Slovenskem trgu 8 pa bodo namenu predali predvidoma že naslednji mesec. Čemu konkretno bodo namenjeni prostori na Slovenskem trgu Na Slovenskem trgu 8 ne bodo izvajali le omenjenega programa, pač pa vse podjetniške aktivnosti, ki jih na ZRS Bistra Ptuj ponujajo. Tja se seli tudi SPOT točka. Poslovne prostore jim je občina s tem mesecem dala v upravljanje. Najemnine torej ne bodo plačevali. Prispevali so 15.000 evrov za nabavo opreme in ureditev prostorov, plačevali pa bodo obratovalne stroške. »S temi prostori rešuje- mo dve težavi. Doslej nismo imeli dostopa za invalide, zdaj bo to urejeno. Dejstvo je tudi, da letno k nam pride 3.000 strank, ki hodijo mimo zasebnih stanovanj. Zaradi epidemije je to toliko bolj sporno. Zdaj bodo podjetniki in ostali uporabniki, za katere urejamo vloge za kredite, poslovne načrte, davčne olajšave, pomagamo s prijavami na razpise itn., prihajali v bistveno primernejše prostore,« meni Čelan. Štirje zaposleni na ZRS Bistra Ptuj bodo delali na Slovenskem trgu. Kar se tiče pomislekov o tem, da bi tovrstne prostore morali namenjati za gospodarsko dejavnost in ne za delovanje javnih zavodov, pa Čelan odgovarja: »Naša dejavnost je frekventna. Smo druga najbolj obiskana SPOT točka v državi, takoj za Ljubljano. Zraven naših novih prostorov se ureja čokolad-nica, na drugi strani je gostinski lokal, cvetličarna. Upamo, da bodo tudi vsi ponudniki v mestu znali izkoristiti potencial, dejstvo, da nas obišče letno 3.000 ljudi. Zato so učinki po mojem mnenju multipli-kativni. Seveda pa je pomembno tudi to, da prostor ne bo prazen in nevzdrževan propadal.« Dženana Kmetec inje minimalne plače indmaje k predlogu osmega protikoronskega zakona, ki ga bo DZ obravnaval prihod- mčakuje tudi pri subvencioniranju čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa. ■ GZS predlaga tudi, da ukrep kratkotrajnih bolniških odsotnosti velja do 30. aprila letos, z možnostjo, da ga vlada s sklepom podaljša. »Gre za interventni ukrep, zato naj bo trajanje ukrepa kratkotrajnih bolniških odsotnosti povezano s pričakovanim trajanjem epidemije,« še poudarjajo v zbornici. Sta www.tednik.si IStajerskitednik Stajerskitednik Ormož • Navodila zdravstvenega ministrstva povzročila zmedo Koncesionarji ne smejo cepiti Potek cepljenja proti koronavirusu koordinira Ministrstvo za zdravje, ki je med drugim odločilo, da zdravniki koncesionarji pacientov ne morejo cepiti. To lahko opravljajo zgolj v cepilnih centrih v zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Ker pa ormoški zdravniki koncesionarji svojo dejavnost izvajajo v prostorih Zdravstvenega doma Ormož, prihaja do svojevrstnega nesmisla. Foto: Sta/M24 V ZD Ormož mirijo: cepljeni bodo vsi pacienti, ne glede na to, ali je njihov osebni zdravnik koncesionar ali ne. Fotografija je simbolična. Foto: arhiv Zarja Jana Večina zdravnikov koncesi-onarjev dejavnost izvaja izven zdravstvenih domov, pogosto tudi v ambulantah, ki so od zdravstvenih domov precej oddaljene. Tako se zdi nacionalna strategija cepljenja smiselna, saj bi bila sicer logistika dostave cepiva zaradi razvejanosti zdravstvene mreže zelo zahtevna. Ker je koncesionar cepil v Zdravstvenem domu, je inšpektor to označil kot prekršek »Zaradi specifičnosti cepiva in omejenih količin se bodo cepljenja s cepivom proizvajalcev Pfi-zer/BioNTech izvajala izključno v cepilnih centrih, to je v zdravstvenih domovih in v bolnišnicah,« se je glasilo navodilo pristojnega ministrstva, ki ga je podala državna sekretarka Marija Magajne v začetku januarja. Ker pa v ZD Ormož zdravniki koncesionarji dejavnost izvajajo v stavbi zdravstvenega doma, so si določilo sprva napačno razlagali. »V prvi pošiljki cepiva za splošno populacijo sva obe koncesionar-ski ambulanti dobili po 2 viali, za 10-12 oseb. Glede na to, da sva oba koncesionarja pod streho Zdravstvenega doma, se mi to ni zdelo sporno. Cepilno mesto z vsemi zahtevami imamo urejeno. A kljub temu je bilo to med inšpekcijskim pregledom opredeljeno kot prekršek,« je povedala Marta Tetičkovič Ranfl, zdravnica koncesionarka, ki svoje delo izvaja v prostorih ZD Ormož. Inšpektorica je namreč pri tem našla neskladje s strategijo o cepljenju proti virusu covid-19. Pacienti s tem sicer ne izgubijo prav veliko, vendar pa je Tetičkovič Ranflova opozorila: »Moteče postaja dejstvo, da je država predstavila strategijo cepljenja, lečeči zdravniki kroničnih bolnikov na sekundarnem nivoju pa jim svetujejo absolutno prednostno cepljenje, ki naj ga uredi izbrani zdravnik.« To kaže, da obstajajo nekatera nesoglasja znotraj stroke. A tega pacienti naj ne bi čutili, vsaj ne na ormoškem koncu. Oba koncesionarja - poleg Tetičkovič Ranflove je to še Tibor Ibrišimovič - pa sta zagotovila, da cepljenje njunih pacientov poteka skladno s strategijo. V ZD Ormož so doslej cepili 330 oseb, od tega je že 165 oseb že prejelo drugi odmerek. »Doslej smo cepili zdravstvene delavce in sodelavce, zaposlene v Zdravstvenem domu Ormož in Centru starejših občanov Ormož, oskrbovance v Centru starejših občanov Ormož ter starejše od 80 let, ki niso zajeti v CSO Ormož. Na seznamu imamo še 1.500 prijavljenih oseb za cepljenje,« je povedala Pavla Govedič, namestnica pomočnice direktorice za zdravstveno nego v ZD Ormož. Če cepiva ne bo dovolj ... Vsi sogovorniki pa so zaskrbljeni zaradi vse bolj glasnih informacij, da cepiva ne bo dovolj. Pri tem je Govedičeva zagotovila, da se bodo tudi v prihodnje držali prednostne liste, ki jo določa NIJZ. »V prihodnjem tednu bomo izvajali cepljenje z drugo dozo za starejše od 80 let, sicer pa so med prednostnimi skupinami za cepljenje še: starostna skupina 70 let in več, starostna skupina 60 let in več, nato kronični bolniki, ki imajo večje tveganje za težji potek bolezni ter nato skupine kritične infrastrukture (zaposleni v vzgoji in izobraževanju, v transportu, trgovini ...),« je naštela Govedičeva. Tudi nepokretni bodo cepljeni - doma Marsikaterega starostnika ali njegove svojce pa danes skrbi tudi, da zaradi nepokretnosti ne bo mogel do cepilnega mesta in ne bo cepljen. Govedičeva pa pomirja: »Cepljenje na domu bo možno, izvajal ga bo mobilni tim cepilnega centra ZD Ormož, ko bo na razpolago cepivo proizvajalca Moderna.« Karmen Grnjak »Cepljeni bodo vsi prijavljeni, tudi pacienti koncesionarjev!« V začetku januarja je Ministrstvo za zdravje v dopisu podalo navodilo, da se cepljenje proti aktualnemu virusu izvaja zgolj v zdravstvenih domovih in bolnišnicah, zdravniki koncesionarji pa naj bi t. i. imenovanim cepilnim centrom sporočali podatke o pacientih, ki so se prijavili za cepljenje. Na ormoškem koncu pa so se zato začele širiti govorice, da pacienti koncesionarjev ne bodo cepljeni. V Zdravstvenem domu Ormož take govorice odločno zavračajo. »Nacionalna strategija cepljenja med drugim določa tudi prednostni vrstni red cepljenja. Pri določanju vrstnega reda cepljenja ni pomembno, ali je pacient vpisan pri zdravniku v Zdravstvenem domu Ormož ali pri koncesionarju,« je zatrdila Pavla Govedič, namestnica pomočnice direktorice za zdravstveno nego v ZD Ormož. »Za zdaj glede dogovora o cepljenju ne vidim nobene prikrajšanosti pacientov iz koncesionarskih ambulant,« pa je navedbe potrdila tudi Marta Tetičkovič Ranfl, zdravnica koncesionarka v ZD Ormož. Foto: Arhiv ST 8 Štajerski Podravje petek • 29. januarja 2021 Ptuj • Ob 60-letnici Ekonomske šole 60 dobrih del za 60 let Ekonomska šola Ptuj je praznovanje 60-letnice začela že leta 2019, ko je Ptuj praznoval 1950. obletnico prve pisne omembe. Istega leta je namreč na ptujskem minilo 75 let od začetka izobraževanja na področju trgovine. Takrat so tudi napovedali, da bodo v letu 2020 z različnimi aktivnostmi obeležili jubilej. Med drugim so se vključili v nacionalni projekt »Bodi dober, bodi kul«, v okviru katerega so izvedli 60 dobrih del; za vsako leto so izpeljali eno. Kot je povedala ravnateljica Darja Harb, je pri mladih treba spodbujati lastnosti, ki krepijo osebni razvoj, odgovornost, čut do sočloveka in empatijo. »Naši dijaki so pomagali starejšim, razveselili smo varovance zavoda Dornava, zbirali hrano, obleke in igrače, pomagali živalim. V skupni akciji smo na primer prebarvali hodnike šole. Dijaki so sami predlagali številne ideje in vseh 60 dobrih del smo uspešno izpeljali kljub epidemiološki situaciji.« Izdali zbornik, v pripravi še virtualna slavnostna akademija Bogato zgodovino so zajeli v ličnem zborniku, v katerem so skušali prikazati utrip šole v 60 letih, poudarek je na fotografijah. V zborniku so izpostavili tista področja, kjer so drugačni od ostalih. To so npr. učna podjetja, ki so prepoznavna v mednarodnem prostoru. V zbornik so med drugimi uvrstili uspehe dijakov na različnih tekmovanjih. »Izpostavili smo naše naj dijake, na katere smo zelo ponosni. Širši javnosti želimo povedati več o naših mednarodnih izmenjavah, delu in zagnanosti prostovoljcev, kulturnih in športnih dosežkih.« V teku so že priprave na slavnostno akademijo, ki bo zaradi epidemije potekala virtualno, na ogled pa bo od ponedeljka popoldne naprej na šolskem kanalu Yo-uTube. Povezavo bodo objavili na FB-profilu in šolski spletni strani. Učni program prilagodili potrebam delodajalcev Ob 60-letnici je Harbova izpostavila razvoj šole v zadnjih 10 letih, ko se je zgodila pomembna prenova vseh poklicnih in strokovnih programov v slovenskem prostoru. Takrat so šole dobile možnost, da 20 % svojih vsebin prilagodijo lokalnemu okolju. »Gre za vsebine, ki jih nacionalni kurikulum ne predpisu- Izobraževanje na področju ekonomije, s poudarkom na trgovski stroki, seje na Ptuju začelo v 19. stoletju in je vse do druge svetovane vojne potekalo v nemškem, nato pa slovenskem jeziku. Leta 1949 seje šola preimenovala v Šolo za učence v trgovinski dejavnosti. Okrajni ljudski odbor Maribor je leta 1960 sprejel sklep o ustanovitvi Ekonomske srednje šole Ptuj. Prvo generacijo je šola vpisala v šolskem letu 1960/61, pouk pa je potekal v petih učilnicah. Prelomno leto je 1979, ko seje šola preselila v novo stavbo na Volkmerjevi cesti, kjer skupaj z ostalimi šolami deluje v okviru Šolskega centra Ptuj. Učitelji in dijaki Ekonomske šole leta 1963 Foto: Ekonomska šola Ptuj Promocijsko sporočilo Razstrupljanje s Tuš drogerijo V spodnjem članku smo vam pripravili nekaj nasvetov za boljši začetek dneva in nekaj idej za zdrave obroke. Spodaj je predstavljen nasvet za prvi dan kulinaričnega razstrupljanja, več pa si lahko preberete na Qcentrovi spletni strani, kjer vas čaka načrt za vse tri dni. Naj vas naslov ne zavede, to ni ena tistih diet, ki temelji zgolj na pitju velikih količin tekočine in majhnem vnosu hrane. Želimo vam le predstaviti nekaj idej za nove zdrave navade in recepte, ki bodo zagotovo poskrbeli za vaše boljše počutje. Dan začnite s kozarcem tople vode z limono. To vam bo že ob začetku dneva pomagalo in vas napolnilo z energijo, poleg tega pa bo zagnalo vaš prebavni sistem pred prvim obrokom. Topli vodi z limono dodajte še meto, ki je naravna antibakterijska sestavina, pomaga pa tudi pri boljši prebavi. Poleg tega telesu zagotovite tudi dovolj vitaminov in mineralov. Če vam čas dopušča, zjutraj malce odmislite elektronsko pošto in druge skrbi ter si vzemite še 20 do 30 minut časa za jogo, s katero boste energijski sistem vrnili v ravnotežje po vseh prazničnih naporih. Če doma še nimate podloge za jogo, si jo lahko zagotovite tudi v naši dro-geriji v Qcentru Ptuj v Puhovi. Če nimate dovolj časa za izvajanje joge, pa si zagotovo lahko vzamete vsaj 5 minut za meditacijo. Jutranji mir in zdrav zajtrk bosta poskrbela za odličen začetek dneva. Za zajtrk si lahko privoščite zdrave palačinke. Uporabite eno jajce, eno zmečkano banano in pest ovsenih kosmi-čev. Sestavine zmešajte v maso in specite. Zraven palačink se odlično poda malce medu in borovnice - božansko! Za kosilo si pripravite solato s poljubnimi dodatki. Listnati solati dodajte kuhano ali pečeno zelenjavo in jo prelijte s sokom limone. Bučke in sladek krompir sta odlična izbira, ki vas bo ravno prav nasitila. Po kosilu oziroma po koncu delovnega dne pa se odpravite še na krajši sprehod. Zvečer je dobro uživati živila, ki ne preobremenijo prebave in telesa. Če si za konec dneva radi privoščite topel obrok, bo ta nasvet popoln za vas. Sezonska bučna juha s sojino smetano je odlična za večerjo. Če menite, da vas ne bo dovolj nasitila, lahko dodate še malo kvinoje. Dan pa zaključite s pomirjajo-čim čajem Franc - Calm, ki ga najdete tudi na naših policah, ter s krajšo vodeno meditacijo za boljši spanec. Čeprav si je v teh časih zaradi vseh obveznosti pogosto težko vzeti čas zase, pa na to vseeno ne smemo pozabiti. Zgornji nasveti od vas zahtevajo le malce več časa, namenjenega jutranji rutini in pripravi hrane, počutje pa bo že po prvem dnevu vidno boljše. Vzemite si čas zase, Vaša Tuš drogerija. Se vidimo v Qcentru Ptuj v Puhovi! je. Naši trgovci se na primer učijo nemškega jezika, predvsem zaradi bližine Avstrije, ki ponuja veliko možnosti za delo in poslovno sodelovanje, pa tudi turistov iz nemško govorečega okolja.« V učni program po besedah Har-bove uvrščajo tiste vsebine, ki jih delodajalci pri svojih zaposlenih najbolj želijo. Na trgu dela so vse bolj pomembne posameznikove kompetence, predvsem pa imajo več možnosti za zaposlitev tisti, ki so prilagodljivi, samokritični, disciplinirani, samozavestni, odgovorni in vešči komuniciranja. V šoli dajejo prednost t. i. mehkim veščinam, kot so odgovornost, sposobnost odločanja, prilagajanja, timsko in projektno delo. »Vse to skušamo dijakom predati skozi različne načine poučevanja. Pri vseh se trudimo iskati tisto, v čemer so zares dobri, in na tak način krepimo njihovo Foto: CG Dijaki, vključeni v projekt „Podjetniški izziv za mlade" leta 2019 samozavest. Velik poudarek je na izkustvenem učenju, dijaki pa imajo možnost teoretična in praktična znanja povezati v učnih podjetjih.« Pri večini projektov mlade spodbujajo, da svoje poslovne ideje črpajo iz lokalnega okolja, s katerim po ocenah Harbove zelo dobro sodelujejo. Vpis v zadnjih letih nekoliko večji Ekonomsko šolo Ptuj je pred 15 leti obiskovalo več kot 1.000 dijakov, nato se je to število iz leta v leto drastično zmanjševalo. Danes šolo obiskuje 263 dijakov, kar je za Harbovo optimalno. »V zadnjih štirih letih opažamo manjši porast vpisa. Dobra novica je, da ponovno vpisujemo dva polna razreda ekonomskih tehnikov, število trgovcev je zadovoljivo, ohranjamo tudi program aranžerski tehnik, kjer bi si želeli nekoliko več dijakov.« Letos je sicer Ekonomska šola Ptuj pred še eno spremembo, in sicer bo kot nova organizacijska enota delovala skupaj z Biotehniško šolo pod novim imenom Šola za ekonomijo, kmetijstvo in turizem. Harbova je prepričana, da gre za korak v pravo smer. »Ta združitev pomeni večji kolektiv, več dijakov, ki jih bomo lahko povezovali na različnih področjih, skratka pred nami je nov izziv in vsekakor zremo v prihodnost optimistično in smelo.« Estera Korošec Slovenija • Zaključen razpis za sofinanciranje domov starejših Denar bo dobil tudi ptujski dom Zaključen je zadnji rok razpisa za sofinanciranje vlaganj v domove za upokojence. Na zadnji rok se je skupno prijavilo sedem javnih domov za starejše občane in posebnih socialno varstvenih zavodov. Ptujski Dom upokojencev bo za gradnjo enote v Žabjaku prejel 1,45 milijona evrov. Na zadnjem razpisu so bili izbrani Dom Nine Pokorn Grmovje, Dom starejših občanov Tezno, Dom ob Savinji Celje, Dom upokojencev Ptuj, Obalni dom upokojencev Koper, Dom Petra Uzarja Tržič in Dom upokojencev Sežana. Upravičenci bodo skupno prejeli slabih 19 milijonov evrov, od tega jih bo dobrih 10 namenjenih vzhodni, 8,7 milijona pa zahodni Sloveniji. Ministrstvo bo z izvedenim javnim razpisom skupno sofinanciralo 29 novih enot domov upokojencev po državi. Skupno se bo v vzhodni regiji vzpostavilo sedem enot za izvajanje dnevnih oblik varstva in osem enot za izvajanje začasnih namestitev. V zahodni regiji pa se bo za izvajanje dnevnih oblik varstva vzpostavilo devet enot, pet pa za izvajanje začasnih namestitev za starejše. Projekti bodo po zagotovilih ministrstva izvedeni najkasneje do konca leta 2022 in bodo skupno zagotovili 218 mest v enotah za izvajanje dnevnih oblik varstva in 178 mest v enotah za izvajanje začasnih namestitev za starejše. Sta, Ur Foto: Črtomir Gozni k petek • 29. januarja 2021 Kultura in izobraževanje Štajerski 9 Lenart • Novi lenarški dom starostnikov še vedno ni sprejel stanovalcev Od 280 čakajočih jih lahko Agata sprejme samo 70 Objekta v čudovitem okolju med gozdom, jezerom Komarnik in gradom Hrastovec se je dolga leta držala smola: najprej je propadel nekoč priljubljeni motel z gostiščem Črni les, neslavno pa so končali tudi vsi naslednji projekti: prvi dom starostnikov, fitnes in slednjič begunski dom. Ko pa je nepremičnino od Slabe banke na dražbi kupilo lokalno živilskopredelovalno podjetje Žipoje kazalo, da bo slednjič tudi tam posijalo sonce. A je epidemija poskrbela za kar nekaj oblakov. V domu tudi vrtec in šolsko varstvo za otroke zaposlenih Novo zaposlitev bo v domu dobilo med 33 in 35 ljudi, administracija, pralnica in vzdrževanje pa bodo spadali pod skupne službe z obstoječim domom. »Ker smo sorazmerno mlad kolektiv, ki ga seveda želimo obdržati, smo morali razmisliti tudi o varstvu za otroke naših zaposlenih. Zato smo v Agati uredili prostor za vrtec in varstvo šolskih otrok od prvega do petega razreda,« razlaga Gričnik. »Naši delovni časi na žalost ne sovpadajo z urniki vrtcev in šol, zato seje pokazala potreba, da se organiziramo in poskrbimo za svoje ljudi. Najbrž bo varstvo potrebno tudi ob vikendih, a počakajmo, kako bo, potem pa se bomo sproti dogovarjali.« Novozgrajeni lenarški dom starostnikov še ni odprl vrat za nove stanovalce. Foto: SD Spomnimo, da je Črni les nekoč zgradil Agrokombinat Lenart, predhodnik danes družinskega podjetja Žipo, ki se še vedno ukvarja z živinorejo in poljedelstvom. Kot je povedal direktor Janez Krajnc, so nakupu botrovali nostalgija in družbena odgovornost ter seveda priložnost za dobro investicijo. Sprva so razmišljali o vsebini, ki bi bila bolj turistične ali zdravstvene narave, slednjič pa so se povezali s podjetjem Dom Lenart, ki že upravlja dom starostnikov svetega Lenarta in deluje pod okriljem mariborske nadškofijske Karitas, in se odločili zgraditi sodoben dom starostnikov - Dom svete Agate. Žipo je v objekt investiral slabe štiri milijone evrov, nato pa ga oddal Domu Lenart. 280 čakajočih na sprejem Gradnja doma, v katerem je prostora za 70 starostnikov, je bila dokončana lani spomladi, vendar je odprtje, napovedano za 25. marec, takrat za nedoločen čas prestavil prvi val epidemije novega koronavirusa. »Nove prostore smo pripravili za rdečo cono, torej jih namenili za okužene starostnike v Domu svetega Lenarta. Kot veste, smo jih imeli v drugem valu epidemije kar nekaj, trenutne razmere pa so obetavne, saj ne beležimo novih okužb,« je zadovoljen direktor doma Zlatko Gričnik, ki zdaj veliko upov polaga predvsem v precep-ljenost. »Stanovalci so bili cepljeni, čakamo, da bodo cepivo lahko prejeli tudi tisti, ki so covid-19 že preboleli. Upamo pa seveda tudi, da novi sevi ne bodo povzročali dodatnih zapletov. Če bo torej vse po sreči, računamo, da bi Dom svete Agate odprli še pred poletjem in s prvim julijem začeli nameščati prve stanovalce. Povpraševanje po novih namestitvah je namreč veliko, v tem trenutku imamo listo 280 čakajočih na sprejem.« 1 Dve etaži najelo zdravstveno ministrstvo V tem času so še neuporabljeno lenarško novogradnjo »izkoristili« tudi na ministrstvu za zdravje in dve njeni etaži najeli za namestitvene kapacitete za izvajanje ukrepa osamitve oziroma izolacije za tiste, ki nimajo možnosti osamitve ali karantene na svojem domačem ali katerem drugem naslovu. »Zadnja dva tedna sicer ni več nikogar, so pa v domu v izolaciji ali karanteni bivali tuji študentje, tudi nekaj domačih, ki so pomagali v zdravstvu in domu, medicinske sestre, Slovenci, ki so se preko postopka repatriacije vrnili v domovino, tuji avtoprevozniki, ki so pri nas zboleli, a niso imeli kje okrevati ...« Ko torej rdeča cona ne bo več potrebna, država pa ne bo več potrebovala omenjenih namestitev, se bodo vrata novega lenarškega doma starostnikov lahko odprla za stanovalce. Ti bodo bivali v eno- in dvoposteljnih sobah v petih bivalnih enotah po dvanajst oseb, in sicer po principu gospodinjske skupnosti; večina mest naj bi bila namenjena stanovalcem z demen-co in sorodnimi stanji. Dve mesti bosta v novem domu starostnikov, ki bo imel tudi dnevni center za 10 do 12 varovancev z demenco, namenjeni paliativni oskrbi, torej neozdravljivo bolnim, osem pa umirajočim, in sicer v posebnem prostoru oziroma oazi za čim lepše slovo od življenja. Senka Dreu Promocijsko sporočilo 57 weiBefíegg OBIŠČITE GRADOVE NA STAJERSKI IN POMURSKI St. Peter A ajO. »CESTI GRADOV« ali »CASTLE/ROAD« WagrV| % -"■ 6 °«OtUTtaJ V projektu »CASTLE ROAD« ali »CESTA GRADOV«, program čezmejnega sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija, smo gradove povezali v sedem različnih poti na turističnem zemljevidu, ki smo ga oblikovali v projektu. Za lažje načrtovanje poti med posameznimi gradovi smo, zraven zemljevida, pripravili tudi prikaze posameznega dela poti, ki nam povedo razdalje in povezave med gradovi ter regijami. Predlogi vam olajšajo načrtovanje krajšega izleta ali daljšega potovanja. Poti potekajo po potujete v enem dnevu. Tokrat vam predstavljamo Sloveniji, Avstriji in Hrvaški. Po Sloveniji potekata povezavi med štajerskimi in pomurskimi gradovi. dve turistični poti »Ceste gradov«. Pot mimo šta- Prikaze povezav med drugimi gradovi najdete na jerskih gradov, ki vključuje ptujski grad, grad Ormož, grad Velika Nedelja in grad Slovenska Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj je Bistrica. Druga pot poteka po Pomurju in združu- eden od štirih projektnih partnerjev v projektu, ki je pet pomurskih gradov - grad Grad, grad Mur- ga sofinancirata Evropska unija in Evropski sklad ska Sobota, grad Negova, grad Lendava in za regionalni razvoj. 178 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 22. januarja 2021 Ptuj • Urbani gozdovi so pomemben del mestne strukture Mesto še vedno brez urbanega (mestnega) gozda Gozdovi na Ptuju so po v veljavnem OPN opredeljeni kot zelene površine, s tem pa tudi kot lesno pridelovalni gozdovi. Ljudski vrt in njegovo gozdno zaledje je treba obravnavati kot zelenje mesta Ptuja. Organizirati gaje treba v smislu urbanih gozdov, kot je npr. Rožnik v Ljubljani in kot so gozdovi nad mestnim parkom v Celju. Torej je na Ptuju še eno odprto področje v mestu, ki nima ustreznih aktov kot osnove za urejanje, da bi tudi te površine lahko koristili kot kakovostno rekreacijsko območje. „Urbani gozdovi so gozdovi s posebnim namenom ter hkrati urbane površine, ki so zelo pomembni del mestne strukture. Praviloma morajo biti ti gozdovi, enako kot parki, v lasti občine. Te gozdove bi morali zavarovati z odlokom o gozdovih s posebnim namenom. Cilj odloka o gozdovih s posebnim namenom v MO Ptuj, ki ga ta še nima, je varovanje in urejanje gozdov na Ptuju in v njegovi neposredni okolici zaradi ohranitve ter zagotavljanja njihovih funkcij. S sprejemom tovrstnega odloka bi uredili status ptujskega mestnega gozda (urbani gozd) in s tem omogočili obstoj ter rabo teh gozdov, ki bo sonaravna, a tudi prilagojena potrebam meščanov in mesta. Urbani gozdovi so tudi prvi korak k organiziranju parkovnih površin," pojasnjuje arhitekt in urbanist Marjan Berlič. Ljudje danes gozd onesnažujejo in mu povzročajo škodo na različne načine. Najbolj vidna so nelegalna odlagališča odpadkov. Z odnašanjem kolja, fižolovk in novoletnih smrek ljudje še dodatno siromašijo rastlinsko pestrost in onemogočajo njegovo naravno obnovo. Tudi neusmerjeno gibanje po brezpotju močno obremenjuje gozdna tla in njihovo rodovitnost. Zaradi tega je osiromašena oz. spremenjena tudi že drevesna sestava nekaterih gozdov. „Gozdovi na Ptuju so danes v veljavnem OPN opredeljeni kot zelene površine. Hkrati pa so opredeljeni kot lesno pridelovalni gozdovi. Gospodarjenje s tovrstnimi gozdovi se praviloma razlikuje od gospodarjenja v drugih gozdovih, kjer omejitev zaradi socialnih funkcij gozdov ni," posebej izpostavlja Berlič in dodaja, da so krčitve za ceste ter za izgradnjo stanovanjskih sosesk negativno vplivale na funkcije mestnih gozdov. Zaradi individualne gradnje so gozdovi „obzidani", kar zmanjšuje njihovo socialno vlogo za meščane širšega mesta. Lastniku gozda s posebnim pomenom davčne in druge ugodnosti Če se z razglasitvijo za gozd s posebnim namenom omeji uživanje Funkcija urbanih gozdov Mestni (urbani) gozdovi so namenjeni dnevni rekreaciji, počitku, igri in izobraževanju. Gozdovi na območju mesta so pomanjkljivo opremljeni za te namene. Del gozdov s posebnim namenom so urbani gozdovi. Gozdovi, ki bi jih na območju MO Ptuj lahko opredelili kot gozdove s posebnim namenom, so: Podvinci, Rogoznica, Mestni Vrh, Krčevina, Dravski log, Mestni gozdovi, Osredek, Turnišče in manjši gozdi osamelci fflÊX Foto: Črtomir Goznik www.tednik.si k I Stajerskitednik . Stajerskitednik Foto: Črtomir Goznik V naših gozdovih je še veliko črnih odlagališč. Gozdovi na Ptuju niso primerno opremljeni za rekreacijo. Nobeno zdravilo na svetu nima tako neposrednega učinka na zdravje kakor sprehod v prečudovitem gozdu. lastnine, ima njegov lastnik pravico zahtevati ustrezne davčne olajšave ali nadomestilo. Delno kritje stroškov gojitvenih in varstvenih del po odredbi o financiranju vlaganj v gozdove pokriva proračun RS. Nadomestila zaradi omejenega uživanja lastnine v gozdovih s posebnim namenom (npr. predpisana uporaba dražjih tehnologij, manjša koncentracija sečnje na enoto površine, opremljanje gozdov z rekreacijsko infrastrukturo: poti, oznake, klopi, mize, kurišča, razgledišča ipd.) pa so obveznost razglasitelja, torej občine, ki se za to odloči. Marjan Berlič je prepričan, da bi mesto moralo čim prej priti do svojega mestnega gozda, ne samo zaradi varovanja narave oz. gozda, temveč zaradi večje kakovosti življenja sploh. Nobeno zdravilo na svetu nima tako neposrednega učinka na zdravje kakor sprehod v gozdu, kar je tudi znanstveno dokazano. MG Trnovska vas • Svetniki enotno proti predlogu pokrajin Slabo slišani v veliki Štajerski pokrajini Trnovski svetniki na prvi letošnji seji občinskega sveta niso sprejeli osnutka nove pokrajinske zakonodaje z ustanovitvijo pokrajin in teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino. S tem so se pridružili tistim spodnjepodravskim občinam, ki so osnutek že zavrnile ali pa ga še bodo do 1. marca, ko se izteče rok, ki ga je za opredelitev do njega postavil državni svet. Da bodo slabo slišani, če bodo delovali znotraj predlagane velike Štajerske pokrajine, so prepričani, zato so podprli predlog kolegija županov Spodnjega Podravja o ustanovitvi dodatne pokrajine Spodnje Podravje s sedežem na Ptuju. Sicer pa so se seznanili tudi s poročilom Nadzornega odbora Nadzor nad občinskimi nepremičninami v Trnovski vasi je pokazal, da so na splošno primerno vzdrževane, med njimi najbolj večnamenska dvorana. občine Trnovska vas, ki je ocenil ravnanje z občinskimi nepremičninami. Kot je povedal Friderik Škamlec, vodja odbora, občina na splošno primerno skrbi in vzdržuje svoje objekte. S še dvema članoma odbora si je ogledal režijski obrat, večnamensko dvorano, športni park, osnovno šolo in pokopališče, zdravstveni dom pa so tokrat zaradi situacije z epidemijo izpustili iz nadzora. »Pri pregledanih objektih nimamo pripomb, saj je stanje povsod zadovoljivo, še najboljše pri večnamenski dvorani, kot edino negativno izjemo pa bi izpostavil naš nesrečni športni park, kjer ni opaziti nobenih izboljšav. Objekt, ki stoji v parku, ima namreč še vedno predvsem vlogo skladišča kot česarkoli drugega, zato upam, da ga bo občina v kratkem uredila za športne namene.« SD Ptuj • 13. likovna nagrada Ptuj Karneval 2021 Pustna tradicija v novih upodobitvah Letošnja tradicionalna likovna nagrada ex-tempore, ki že vrsto let spremlja ptujsko Kurentovanje, bo že trinajsta po vrsti. Doslej je v letih 2003 in 2004 ter od leta 2011 do leta 2020 privabila že več kot 1.000 likovnih umetnikov iz Slovenije in številnih drugih držav. Za letošnjo udeležbo so prijave samo na spletu začeli sprejemati 18. januarja in jih bodo zaključili do 7. februarja. Preko spleta letos poteka tudi oddaja del, kakovostne fotografije likovnih del pa je treba oddati najkasneje do 9. februarja. Vsak udeleženec lahko prijavi in odda največ eno likovno delo. Izbira pa lahko med različnimi temami: karneval, kurent, pustne maske, pomlad in prosta tema. Vsa prijavljena dela morajo biti ustvarjena letos, avtorji morajo zagotoviti, da gre v resnici za njihovo avtorsko delo, kot tudi, da nikoli Foto: Črtomir Goznik Z lanske razstave nagrajenih del v Galeriji Magistrat niso bila razstavljena ali objavljena na spletu oz. drugje. Likovne ustvarjalce so k oddaji del za mednarodno likovno nagrado ex-tempore pozvali MO Ptuj, JZ za turizem Ptuj in KUD Art Stays skupaj še z nekaterimi drugimi. Nagrajena dela bodo fizično razstavili v Galeriji Magistrat na Ptuju takoj, ko bo to mogoče. Virtualno razstavo pa bodo odprli v petek, 12. februarja, ob 11. uri na spletnem naslovu www.artstays.si. Mednarodna strokovna žirija bo tudi letos podelila veliko odkupno nagrado grand prix MO Ptuj v višini 1.000 evrov, dve odkupni nagradi MO Ptuj v višini 550 evrov, nagrado za najizvirnejšega kurenta v višini 150 evrov, nagrado galerije FO.VI, priznanja strokovne žirije in druge odkupne in praktične nagrade. Preko spleta pa bo mogoče tudi glasovanje za nagrado občinstva v vrednosti 150 evrov. MG petek • 29. januarja 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Slovenija • Delo od doma povzročilo tudi spremembe v načinu oblačenja Modno oblačilo številka ena - njeno veličanstvo trenirka Ko so voditelji večernih poročil samo še statično sedeli za svojimi mizami, je krožila šala o njihovi polovični urejenosti, češ da morajo biti brezhibni samo od polovice navzgor, medtem ko so lahko spodaj celo brez hlač in z nogami v lavorju vode, saj tega dela gledalci pač ne vidijo. Trenirka je stara že več kot sto let Trenirka je dvodelna oprava: spodnji del ima elastiko na pasu, včasih tudi na gležnjih, zgornji del pa dolge rokave te prav tako elastiko na pasu in včasih še na zapestjih. Prve trenirke za moške naj bi izdelali že v 19. stoletju, namenjene so bile športnikom, ki so pod njimi nosili drese in jih slekli tik pred nastopom. V 60. letih prejšnjega stoletja, ko so športna oblačila postala sprejemljiva tudi v vsakdanjem življenju, so »izumili« trenirke, kakršne poznamo danes. Pravzaprav so športnim jaknam oziroma anorakom z zadrgami le dodali ujemajoče se hlače. Z razcvetom aerobike v 70. in 80. letih so trenirke začele nositi tudi ženske, s časom pa so postale statusni simbol in oblačilo, povezano z različnimi subkulturami. Popularnost trenirk je leta 2002 dvignil tudi David Becham, ko se je na zaključku iger Commorauealtha v Manches-tru pojavil v beli Adidasovi trenirki, posuti z bleščečimi kamenčki. Tistim, ki danes delajo na daljavo, torej od doma, bodisi zaradi lastne odločitve bodisi jih je v ta način dela pahnila epidemija, pa se večinoma niti od pasu navzgor ni treba urediti. Za računalnikom namreč lahko sedijo v pižami, domači halji ali celo goli, če jim tako paše. Večina se jih sicer za službo na daljavo obleče, a ne stoji pred polno omaro in okleva, kaj danes izbrati, saj se ne odloča med srajcami, kravatami, damskimi kostimi in salo-narji z visokimi petami. Nadenejo si mehko trenirko, na nogah ves dan ostanejo copati. Rutino maksimalnega udobja v njenem veličanstvu trenirki občasno prekine le kakšna obvezna videokonferenca, pa še ta samo takrat, ko je zelo formalna. Toliko kot so v zadnjem letu prodali trenirk, pa naj gre samo za hlače ali komplete, niso še nikoli, zatrjujejo spletni trgovci. In res, njihova ponudba udobnih in mehkih oblačil za šport in prosti čas je res pestra. Državni statistiki sicer še ne razpolagajo s številkami o prodaji trenirk za lansko leto, ko je Slovenija začela množično delati od doma, povedo pa, da je bilo leta 2019 k nam uvoženih 444.000 trenirk. Podatek, ki so ga objavili ob 21. januarju, mednarodnem dnevu trenirk, ki je v zadnjem letu, kot pravijo na Statističnem uradu Slovenije, postala uradno službeno oblačilo. Trenirke so različnih krojev in barv, izbirati je mogoče med ohlapnimi in bolj oprijetimi modeli, najkakovostnejši ponujajo celo sisteme, ki odvajajo vlago ter vročino. Paleta materialov, iz katerih so sešite, je bogata in obsega vse od bombaža do poliestra, med proizvajalci pa so tudi zveneča imena, Politično opredeljeni trenirkarji Čeprav je trenirka nastala kot športno in kasneje kot vsestransko udobno oblačilo za prosti čas ter daje lahko tudi statusni simbol, pa se jo v slovenski kulturi pogosto slabšalno povezuje s pripadniki narodov nekdanje skupne države. Izraz trenirkarji je dobil celo političen pomen, in sicer ko je nasprotna stran z njim obkladala volivce Zorana Jankoviča. Delo od doma v udobju trenutno najbolj pogostega uradnega službenega oblačila - trenirke. ki ceno izdelka krepko zasolijo, zato lahko takšne trenirke veljajo za pravcati statusni simbol. Čeprav se kdo še vedno zmrduje nad ne-uglednostjo tega oblačila, pa je vse bolj osamljen, kajti nekateri modeli današnjih trenirk so tako izbrani, da se zlahka kosajo z drugimi, doslej bolj modnimi kosi oblačil, še posebej pa so jih s svojo nošnjo proslavili številni svetovni zvezdniki. Med njimi velja omeniti nekdanjega britanskega nogometnega boga Davida Beckhama, ki se je na zaključku iger Commonwealt-ha leta 2002 v Manchestru pojavil v beli Adidasovi trenirki, posuti z bleščečimi kamenčki. Senka Dreu Srednja zdravstvena šola Murska Sobota Ulica dr. Vrbnjaka 2, Rakičan, 9000 Murska Sobota TELEFON: tajništvo (02)521-1450 Elektronski naslov: ravnatelj@s-szs.ms.mss.edus.si Spletna stran: www.szsms.si Srednje strokovno izobraževanje -4-letna programa ZDRAVSTVENA NEGA KOZMETIČNI TEHNIK Srednje poklicno izobraževanje -3-letni program BOLNIČAR-NEGOVALEC INFORMATIVNI DAN: smsmmimk Srednje strokovno izobraževanje (prekvalifikacija) ZDRAVSTVENA NEGA Srednje poklicno izobraževanje (v celoti ali prekvalifikacija) BOLNIČAR-NEGOVALEC Poklicno tehniško izobraževanje (v celoti) ZDRAVSTVENA NEGA PETEK, 12.2.2021 ob 10, in 15. uri (preko virtualne povezave, dostopne na: www.szsms.si) Starše • Potrebe občanov večje od števila razpoložljivih neprofitnih stanovanj Foto: SD Vsa vseljiva stanovanja v občini so zasedena Sleherna občina je dolžna zagotavljati neprofitna stanovanja za potrebe občanov. Pogosto pa so potrebe občanov višje od števila razpoložljivih stanovanj in občina Starše pri tem ni izjema. Na letni ravni namreč v povprečju zabeležijo po pet prijav za neprofitno stanovanje, na voljo pa sta po dve. Skrb za neprofitna stanovanja za prebivalce območja občine Starše že od leta 1992 naprej vrši Javni stanovanjski sklad Maribor (v nadaljevanju sklad). Po delitvi skupne občine Maribor se je med novonastalimi občinami delil tudi delež lastništva, tako je danes občina Starše solastnica sklada v deležu 2,5 %. V lastništvu sklada naj bi bilo danes 2045 stanovanj, kar 1861 oziroma 91 % teh stanovanj pa predstavljajo neprofitna stanovanja. Na zadnjihjavnih razpisih za dodeljevanje neprofitnih stanovanj v najem bilo od okvirno 50 razpisanih stanovanj 40 stanovanj zagotovljenih prosilcem s stalnim bivališčem v Mariboru in po dve stanovanji za vsako od ostalih občin ustanoviteljic sklada. Daleč največ teh stanovanj je po pričakovanju na območju mestne občine Maribor, nekatera so na območjih drugih občin soustanoviteljic, na samem območju Starš pa jih je skupno 14. Če stanovanje v občini ni prosto, prosilcu ponudijo stanovanje drugje V Staršah je trenutno vseljivih 11 stanovanj, dvostanovanjska hiša in eno stanovanje pa sta trenutno v rekonstrukciji. Vsa vseljiva stanovanja so medtem zasedena, kar pomeni, da občani, ki bi podali vlogo za najem neprofitnega stanovanja, lahko pričakujejo tudi selitev v drugo občino, če bi to seveda sprejeli. »Prizadevamo si, da bi občanom Starš oddali stanovanje, ki je na območju njihove občine. V ta namen poskušamo letno zago- Foto: Arhiv M24 Povprečna neprofitna najemnina v občini Starše znaša 200 evrov oziroma okoli 3 evre na m2. Fotografija je simbolična. toviti (z nakupom ali rekonstrukcijo) vsaj eno dodatno stanovanje v občini Starše. Če primernega stanovanja ni na voljo, se skladno z razpisnimi pogoji prosilcu odda stanovanje na območju MOM,« so povedali na skladu. Selitev v drugo občino pa ni najlažja odločitev za posameznika. Na eni strani so starejši močno navezani na domač kraj, pri družinah pa se lahko porajajo pomisleki zaradi vključenosti otrok v vrtec ali šolo. Letno bi občanom pripadalo le eno dodatno stanovanje Kot že omenjeno, se za najem neprofitnega stanovanja povprečno prijavi po pet prosilcev, vendar ni gotovo, da bodo to možnost tudi dobili. »Glede na delež občine Starše v namenskem premoženju JMSS Maribor, ki znaša 2,5 %, bi to pomenilo oddajo enega nepro-fitnega stanovanja na vsakih nekaj let. JMSS Maribor občanom Starš odda dve stanovanji na leto, kar je zadovoljivo glede na povprečno pet prijavljenih prosilcev iz občine Starše na vsakoletni neprofitni razpis,« so zapisali na skladu. Pri tem pa so navedli, da je povprečna čakalna doba za stanovanje tri leta. Ker pa občani vlogo za neprofitno stanovanje oddajo zaradi stanovanjske stiske, ki je sami ne zmorejo rešiti, se to obdobje zdi precej dolgo. Na občini Starše so medtem zadovoljni z delovanjem sklada, ki med drugim ne prinaša nobenega finančnega bremena. Kot je pojasnila Mojca Kacjan, direktorica občinske uprave, mora sklad s svojim delovanjem gospodariti na način, da pokrije vse stroške svojega delovanja in potrebne investicije v nepremičnine. Karmen Grnjak 12 Štajerski Kronika petek • 29. januarja 2021 Slovenija, Podravje • Nesreče pri delu najpogostejše v gradbeništvu Vsako leto v nesreči na delovnem mestu umre 15 ljudi Hoja po strehi, delo z žerjavom, vzpenjanje po lestvi in spuščanje električnega kabla so se leta 2019 za 16 Slovencev končali usodno. V tem letu, kije zadnje, za katero obstaja podrobna analiza, so inšpektorji preiskali 85 nezgod pri delu, od tega je bilo 58 težjih, 9 smrtnih in 16 lažjih, zgodili sta se tudi dve kolektivni nezgodi pri delu. Leta 2019 so na Inšpekorat za delo prijavili 16 nezgod pri delu, v katerih so delavci izgubili življenje in so se zgodile na delovnem mestu ali v delovnem okolju, med opravljanjem rednega dela ali na službeni poti. Od teh nesreč se jih je 12 zgodilo v Sloveniji, štiri pa na tujem. »Tam sta se v dveh primerih v prometnih nesrečah smrtno poškodovala voznika tovornih vozil. V dveh primerih pa je šlo za opravljanje del na deloviščih, ko je en delavec padel z višine, drugega delavca pa je med odpravljanjem napake udarila cev,« so sporočili z ministrstva za delo. Najpogostejša smrt zaradi padca z višine Pojasnili so, da je bil leta 2019 najpogostejši vzrok smrtne nezgode padec z višine, in sicer v petih primerih. »Pri tem je šlo za padce z repa žerjava na tla, pri izvajanju del na strehi, pri spuščanju električnega kabla, vzpenjanju po lestvi lad- 23 Vir: IR: Število smrtnih nezgod pri delu, 1999-2019 je z višine šestnajst metrov in pri izvajanju montažnih del iz jeklene platforme z višine trinajst metrov. V treh primerih je bil vzrok smrtne poškodbe delavca prometna nezgoda, v dveh primerih pa udar električne napetosti. Po en primer vzroka prijavljene smrtne nezgode delavcev so bili padec osebe na ravnem ter udarec delavca z glavo v robnik, podrtje ivernih plošč na delavca, odlet kamna pri miniranju, zasutje z brežino iz proda, pre-vrnitev z viličarjem ter udarec delovne opreme,« je povzetek nesreč pri delu, ki ga je za omenjeno leto pripravilo pristojno ministrstvo z inšpektoratom za delo. Foto: Dreamstime/M24 Najmlajši 21, najstarejši 62 let V letu 2019 se je po podatkih inšpektorata največ nezgod pri delu z usodnim epilogom zgodilo moškim, starim med 50 in 59 let. »V tej starostni skupini je bilo zabeleženih pet smrtnih nesreč, v starostni skupini med 40 in 49 let pa štiri. Po tri smrtne nezgode so bile v starostni skupini od 20 do 29 let ter 60 let in več. Zabeležili smo tudi eno smrtno nezgodo v starostni skupini od 30 do 39 let. Najmlajši smrtno poškodovani delavec v letu 2019 je bil sicer star 21 let, najstarejši pa 62 let,« še kaže njihova analiza. Poudarili so, da se vsako leto ponavljajo isti vzroki nezgod pri delu in tudi njihov delež je zelo podoben. »Tako je bil tudi v letu 2019 poglavitni vzrok za nezgode, v katerih so bili delavci težje, lažje ali smrtno poškodovani, izguba nadzora nad delovno opremo (stroji, ročno orodje, transportna sredstva in podobno), in to v kar 31,4 %, Še vedno ugotavljamo, da zaposleni podcenjujejo nevarnosti, ki jih povzroča delovna oprema. Kot naslednji vzrok nezgode pri delu pa so zabeleženi zdrsi, spotiki in padci delavcev, in to v 19,1 % primerov. V 13,8 % primerov je bil vzrok nezgode pri delu gibanje telesa z obremenitvijo, materialni povzročitelj oziroma padec bremena na delavca pa je bil vzrok v 13,4 % vseh prijavljenih nezgod,« so še povedali. P.K. Gruškovje • Zaradi epidemije je bil mejni prehod manj obremenjen Na mejnem prehodu Gruškovje lani pol manj potnikov Ukrepi za preprečevanje okužb s koronavirusom so v lanskem letu vplivali tudi na število potnikov in motornih vozil na mejnem prehodu Gruškovje. Gre za enega bolj obremenjenih mejnih prehodov, predvsem v poletnih mesecih, ko prenaša veliko tranzita s t. i. pyhrnske avtoceste. V lanskem letu seje število potnikov, kije prestopilo mejo, zmanjšalo kar za 47,3 odstotka. Zaradi karanten in drugih omejitev, ki jih je prinesla epidemija, se državljani niso v tako veliki meri odločali za meddržavne migracije. Kot je povedal Miran Šadl, predstavnik za odnose z javnostmi na Policijski upravi Maribor, je v lanskem letu mejni prehod Gruškovje prestopilo 4.748.605 potnikov, leto prej pa 9.004.775. Posledično je bilo tudi čakalnih dob manj kot prejšnja leta, bile so krajše, zato so jih policisti uspešneje odpravljali. Delo na mejnem prehodu Gru-škovje vsi zaposleni opravljajo v skladu z navodili in priporočili NIJZ ter upoštevajo veljavne odloke vlade. Kot novost so tako v času od začetka epidemije začeli ob klasičnih vstopnih pogojih preverjati tudi pogoje, povezane z odloki in v določenih primerih izdajati potrdila o karanteni na domu. »Leto so zaznamovale predvsem številne in hitre spremembe, kar je od nas terjalo sprotno in ažurno spremljanje sprememb ter hitre prilagoditve za organizacijo dela,« je pojasnil Šadl. V času med 2. in 9. januarjem 2021 so svoje delo morali precej prilagoditi takrat veljavnemu odloku o določitvi pogojev vstopa v Slovenijo. Glavna novost je bilo testiranje s hitrimi antigenskimi testi določeni strukturi potnikov, ki ga je po vstopu v Slovenijo opravljala zdravniška služba v posebej prirejenem šotoru. Po besedah komandirja Simona Premzla so te spremembe zahtevale hitro reorganizacijo po- Leto i Število I Število Število Skupno i osebnih vozil avtobusov število vozil 2019 3.251.096 559.909 50.396 3.861.401 2020|| 1.768.657 489.640 21.196 2.279.493 Mejni prehod Gruškovje je bil u lanskem letu veliko manj obremenjen. stopka mejne kontrole in prerazporeditev kadrov. Kot pozitivno pa se je izkazalo sodelovanje s civilno zaščito, zdravniškimi ekipami in ostalimi službami na območju mejnega prehoda. Osebnih vozil za dobrih 45 % manj Skupno število vseh osebnih vozil, ki so prestopila mejo, je bilo 1.768.657, kar je za 45,6 odstotka manj kot leta 2019. Tovornih vozil je bilo 489.640, kar je 12,6 odstotka manj kot v letu 2019. Čez mejo se je v lanskem letu prepeljalo 21.196 avtobusov, kar je za 58 % manj. V letu 2020 so policisti na mejnem prehodu Gruškovje obrav- navali 95 primerov ilegalnih prehodov; skupno je bilo v vseh teh primerih odkritih 334 oseb. V veliki večini so se osebe skrivale v tovornih vozilih, v samo enem primeru pa v avtobusu. Med 88 kaznivimi dejanji, ki so jih obravnavali mejni policisti, je bilo največ primerov ponarejanj listin, in sicer so v največ primerih storilci ponaredili žig mejne kontrole. Prepovedane droge in druge nedovoljene snovi so bile zasežene skupno v 59 primerih, prepovedano orožje (teleskopska palica, gumijevke, bokserji) pa je bilo zaseženo v 62 primerih. Pri odkrivanju drog, orožja oz. eksplozivov so policistom v pomoč tudi službeni psi. Estera Korošec Vir: PU Maribor Mejni policisti izdajali tudi potrdila o karanteni na domu. Koliko dni pred Petrovim (28.) stolom grmi,t toliko po njem mrazi. Danes se bo po deloma jasnem jutru hitro pooblačilo. Predvsem popoldne bo rahlo deževalo, manj verjetno v severni in severovzhodni Sloveniji. Pihal bo jugozahodni veter, ki bo zvečer ponehal. Najvišje dnevne temperature bodo od 1 do 7, ob morju in v vzhodnih krajih do 10 °C. V soboto dopoldne bo precej jasno, popoldne se bo od zahoda pooblačilo. 4-dnevna napoved za Podravje ¡ Petek j Sobota I Nedelja Ponedeljek 31.01.2021 01.02.2021 J* tit -1 -1 * ** 0 -3 Dopoldan □opoldan Dopoldan Dopoldan 9 11 0 4 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan 0 V A V Hitrost vetra 7.5 m/s Hilroslveira3m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Foto: CG Foto: CG Vir: ARSO petek • 29. januarja 2021 Kultura in izobraževanje Štajerski 13 Ste že brali / Sally Rooney: Normalni ljudje »Bodoča klasika« piše na naslovnici romana Sally Rooney Normalni ljudje (zapis je navedek iz angleškega dnevnika The Guardian). In potem še druga reklama - tokrat iz kataloga Svet knjige: »Univerzalna zgodba z odlično izrisanima glavnima junakoma za bralce vseh starosti in okusov!« - Pa sem nasedel reklami (ne prvič in žal ne zadnjič). Očitno ne sodim med 'bralce vseh starosti in okusov'... Roman se dogaja na Irskem - večinoma v manjšem mestecu Carricklea (ime je izmišljeno; Carricklea se v bistvu imenuje neka skala ob irski obali (na atlantski strani otoka); sicer pa je za filmske potrebe bilo v 'Carricklea' prekrščeno mesto Sligo, sem se lahko poučil na spletu).In kdo sta 'odlično izrisana' glavna junaka? Ona -Marianne - je iz bogataškega okolja, on - Connell - iz revnejše družine. Oba sta brez očeta: njej je umrl, ko je bila stara trinajst let, on je sin matere samohranilke, očeta sploh ne pozna. Oba sta srednješolca - tam proti polnoletnosti prihajata. Marianne je malce čudaška, z nikomer v šoli ali zunaj nje se ne druži. Po opisu v romanu si nikakor ne morem predstavljati njene podobe (filma pa nisem gledal, da bi vam lahko opisal njene čudovite lase, ki valovijo v vetru, pa prekrasne oči - ali kar pač sodi k njenemu opisu; spomnim se edino, da je imel nekoliko čudne zobe, ampak ta podatek bi bil pomemben, če bi kupovali konja ali če bi bili zobozdravnik). Pač povprečna punca, ki je kot vse najstnice prepričana, da ni zanimiva za svoje okolje. Nekoliko zadržana je gotovo tudi zato, ker v družini - živi z materjo in starejšim bratom - ni ljubljena. Že oče jo je v otroštvu pretepal, te 'navade' se je navzel tudi brat, tudi mati pa na njej opazi samo napake (prezre pa zlorabljanje). Connell je drugačen: priljubljen med sošolci in pri dekletih, dober športnik. Oba sta odlična učenca. Connellova mati dela pri Mariannini družini kot čistilka, in ker Connell večkrat pride po mater, da se skupaj peljeta domov, se z Marianne velikokrat srečata. Od bežnih pozdravov in pogovorov o šoli, o nadaljnjem študiju in vsakdanjih banalnostih v domačem mestu preide njuno prijateljstvo v ljubezensko zvezo. Ampak Connell kot da bi se sramoval druženja s tako povprečnim dekletom, zato svojo zvezo pred sošolci skrivata, na šolskem hodniku hodita drug mimo drugega, kot da se ne bi poznala. Tako daleč gre to njuno zanikanje odnosov, da Connell na maturantski ples povabi povsem drugo dekle. Roman se nadaljuje čez nekaj mesecev na univerzi v Dublinu, kjer glavna junaka študirata. (Roman je zgrajen tako, da naslovi posameznih poglavij navajajo časovni tok življenja obeh junakov. Prvo poglavje se začne z naslovom Januar 2011, drugo Tri tedene pozneje (februar 2011), opis fakultetnega življenja se začne novembra 2011, posamezna poglavja se potem zvrstijo še v letih 2012, 2013 in 2014, konča pa se roman februarja 2015.) Življenjski poti Marianne in Collinna se ločujeta in znova stikata, vmes imata vsak svojega partnerja, a se vedno znova vračata drug k drugemu. Razlog, zakaj se jima to dogaja, meni kot bralcu ni jasen, mogoče pa bo vam. Kakorkoli že - zapis v katalogu Sveta knjige, ki pravi: »Briljantno preprost in ganljivo intimen roman!« se meni zdi povsem neprimeren, pa tudi z zapisom v tem istem katalogu, da je »mlada irska pisateljica /.../ s svojim drugim romanom neponovljivo ujela duh časa, v katerem živimo«, se mi ne zdi posrečen. Ali pa sem pač daleč od tistega časovnega duha, s kakršnim živijo današnji študenti. Najbrž bo to ... Jože Smigoc % Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Podravje • Sistem dela z nadarjenimi učenci in dijaki ni učinkovit »Profesorji delajo na etični pogon!« Za nadarjene učence in dijake, ki bi želeli v času šolanja z več dela poseči po višjih uspehih, v Sloveniji niso zagotovljene enake možnosti. Težava je v tem, da področje dela z nadarjenimi na ravni države ni strateško urejeno niti niso sistemsko zagotovljena javna sredstva. Še posebej neurejeno je to na ravni srednješolskega izobraževanja. Računsko sodišče je pod drobnogled vzelo ureditev sistem za delo z nadarjenimi in sistem šolskih tekmovanj, pri tem pa presojalo učinkovitost ministrstva in zavoda za šolstvo. Njihove ugotovitve so skrb vzbujajoče. Kot izhaja iz revizijskega poročila, nadarjeni učenci in dijaki na ravni države nimajo enakih možnosti za razvoj in napredek. Zalomi se že pri financiranju. Kot je v poročilu navedlo Računsko sodišče, je zakonska podlaga za financiranje dela z nadarjenimi iz državnega proračuna veljavna, prav tako naj bi za srednje šole bilo po pravilniku posebej jasno določeno, koliko ur naj bi se priznalo posameznemu učitelju za delo z nadarjenim dijakom. »Vendar pa Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v letu 2017 za ta namen srednjim šolam ni namenjalo sredstev,« so zapisali v poročilu. Računsko sodišče je sicer presojalo delo ministrstva in zavoda za šolstvo v letu 2017, a kot so navedli naši sogovorniki - ravnatelji najbližjih gimnazij - se od takrat ni kaj dosti spremenilo. Najbolj jasen pri tem je bil ravnatelj Gimnazije Ljutomer Zvonko Kustec, ki je izpostavil: »Še posebej na področju financiranja dela z nadarjenimi dijaki ni bilo vidnega premika, ki ga šole pričakujejo.« Srednje šole dobijo denar na projektih Na Gimnaziji Ljutomer je bilo v letošnjem šolskem letu od vseh 341 dijakov kar 220 spoznanih za nadarjene že v osnovni šoli. To predstavlja dobrih 64 % dijakov. Podobno naj bi po besedah ravnatelja Boštjana Šeruge tudi ptujsko gimnazijo obiskovalo več kot 60 % nadarjenih dijakov. Dodatno delo z nadarjenimi je za posamezno gimnazijo ogromen zalogaj, sploh če denar za to delo ni zagotovljen. Ker srednje šole za delo z nadarjenimi ne prejmejo finančnih sredstev sistematično, so primo-rane iskati druge vire, da lahko Delo z nadarjenimi bi moralo biti financirano, a ni »ZOFVI določa, da se šolam iz proračuna zagotavljajo sredstva za delo z nadarjenimi, vendar ne opredeljuje jasno, za katere posebne oblike dela z nadarjenimi učenci in dijaki so šole upravičene do dodatnih proračunskih sredstev. Predpisi za področje osnovnošolskega izobraževanja ne določajo dodatnih proračunskih sredstev posebej za delo z nadarjenimi učenci, le pravilnik o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva jasno določa, koliko ur se prizna učitelju oziroma strokovnemu sodelavcu za delo z nadarjenim dijakom. Vendar ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v letu 2017 za ta namen srednjim šolam ni namenjalo sredstev,« je Računsko sodišče zapisalo v Revizijskem poročilu. Foto: Prof¡med¡a/M24 poplačajo delo učiteljev. Ptujska gimnazija koristi tudi sredstva iz šolskega sklada, Gimnaziji Ormož pri tem pomaga občina Ormož, na ljutomerski gimnaziji pa profesorji poskušajo del tega dela izvesti že med poukom. Sicer pa vse tri gimnazije sodelujejo v projektu RaST (Razvojno središče talentov), ki prinese evropska sredstva. V državi ne vemo, kaj želimo od nadarjenih Ne glede na negotovost financiranja so vsi ravnatelji zagotovili, da si na gimnazijah prizadevajo vsem dijakom omogočiti napredovanje na področjih, ki jih zanimajo. »Delo z nadarjenim dijakom temelji na njegovih lastnih interesih. Cilje, ki jih želi doseči, določimo skupaj z mentorjem, starši in strokovnim delavcem,« bi lahko povzeli besede vseh ravnateljev sogovornikov. Po eni strani to omogoča veliko svobode, vendar Računsko sodišče v tem ne vidi posebej pozitivne konotacije. Še več, tako stanje povzroča neenakopravnost. »Ministrstvo ni poskrbelo za vzpostavitev ustreznih pravnih in strokovnih podlag za delo z nadarjenimi učenci in dijaki, zato v RS ni bila zagotovljena enakopravna obravnava nadarjenih pri spodbujanju in razvoju njihove nadarjenosti,« je navedlo sodišče. Pri tem so izpostavili, da cilji in strategija niso jasno določeni, da ureditev ne zagotavlja niti dovolj kadra šolah niti ustrezne Ni dovolj le reči: "Na mladih svet stoji!" »V primerjavi z urejenostjo in financiranjem dela z dijaki s posebnimi potrebami pogrešamo podobno strukturo financiranja in usmerjanja na področju dela z nadarjenimi dijaki. Mentorji vlagajo veliko truda in časa v svoje projekte z nadarjenimi dijaki, vendar to delo poteka zaenkrat na etični pogon,« je povedal Zvonko Kustec, ravnatelj ljutomerske gimnazije. Foto: Arhiv Gimnazije Ljutomer usposobljenosti profesorjev. Za povrh pa na državni ravni naj ne bi spremljali učinkov dela z nadarjenimi. Zdi se, da je področje prepuščeno entuziazmu posamezne šole in ne nazadnje posameznega učitelja, ali se bo zavzel za svoje varovance ali pa pač ne. Napredek zaznali na strokovnem področju Od leta 2017 pa so ravnatelji vendarle zaznali napredek na tem področju. »V tem obdobju je bilo narejeno veliko dobrega na strokovnem področju. V letu 2017 je bil obstoječi projekt nadgrajen s projektoma RaST in SKOZ, ki dijakom ponujata brezplačno vključitev v dejavnosti znotraj celotne države in tudi zunaj nje. Tako pripomoreta k dvigu ponudbe in kakovosti dela z nadarjenimi, prav tako pa šolam, prijavljenim v ta projekta, finančno pomagata pri realizaciji projektov na šoli,« je ocenil Kustec. Karmen Grnjak Štajerski TEDNIK www.tednik.si 14 Štajerski Zdravstveni globus petek • 29. januarja 2021 Zdravstveni nasveti Informacije o cepljenju proti covidu-19 (2. del) V nadaljevanju smo začeli cepiti tudi oskrbovance drugih socialnovarstvenih zavodov (varstve-no-delovni centri, posebni zavodi za odrasle, centri za usposabljanje, delo in varstvo), zaposlene v socialnovarstvenih storitvah (npr. pomoč družini na domu) in programih, uporabnike zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter njihove zaposlene in zdravstvene delavce. Foto: sta/M24 Tedenski mikroskop Delež precepljenosti za kolektivno imunost odvisen od kužnosti virusa Evropska komisija, kot tudi Slovenija, sta si zadali cilj vsaj 70-odstotne precepljenosti prebivalstva proti covidu-19 do začetka poletja. Ta številka pa, kot opozarja epidemi-olog Mario Fafangel, ni izrečena kar na pamet, ampak temelji na izračunu, katerega glavna spremenljivka je bazično reprodukcijsko število virusa, torej njegova kužnost. Osnovna formula za izračun, kolikšen delež populacije mora biti cepljen, da se doseže kolektivna imunost prebivalstva in se onemogoči širjenje okužbe, je 1-1/R0. Ro označuje bazično reprodukcijsko število virusa, ta pa pove, na koliko ljudi ena okužena oseba prenese okužbo v populaciji, ki je popolnoma neimu-na na virus. To je kazalnik, koliko se bolezen širi in koliko je kužna, je pojasnil predstojnik Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Mario Fafangel. Pri najbolj kužnih boleznih, to so ošpice in oslovski kašelj, znaša bazično reprodukcijsko število med 12 in 18, kar pomeni, da ena okužena oseba v povprečju prenese okužbo na od 12 do 18 oseb v nezaščiteni populaciji. Pri novem koronavirusu je to bazično število med 2,5 in pet, kar pomeni, da bi potrebovali vsaj od 60 do 80 % precepljene populacije, pravi prvi epidemiolog v državi. »Cilje je treba postaviti zelo ambiciozno, saj imamo nove seve novega koronavirusa, kot so angleški, škotski in južnoafriški, katerih posebnost je v tem, da so bolj kužni,« je opozoril Fafangel. Njihovo reprodukcijsko število je za 0,4 višje, kar pomeni, da če bi ta sev prevladoval v populaciji, bi potrebovali še višjo stopnjo zaščite s cepljenjem. Zato je treba čim prej zaustaviti kroženje virusa med prebivalstvom, saj prav velik obseg kroženja ugodno vpliva na mutacije virusa, ki so lahko človeku še bolj škodljive. TV j COVIb Vac c; NDC 80777-273-10 Moderna COVID-19 ___ Vaccine -, _ Suspension for çylll Intramuscular Injection -îrS For use uniJer Emergency Use AulhOflBW !"<•$ S Multiple-dose vial v^r- 1 (10 doses ofO.sirtL ia/M2 Modernino cepivo učinkovito proti britanskemu in južnoafriškemu sevu Cepivo proti covidu-19 ameriškega podjetja Moderna je učinkovito tudi proti novima, bolj nalezljivima sevoma novega koronavirusa, ki so ju prvič odkrili v Veliki Britaniji in Južni Afriki, so potrdili v podjetju, kjer so učinkovitost svojega cepiva proti novim različicam koronavirusa ugotavljali v študiji na vzorcih krvi osmih posameznikov, ki so v prvi fazi kliničnega testiranja prejeli dva odmerka cepiva, in vzorcih krvi dveh primatov. Ugotovili so, da cepljenje sproži nastanek protiteles proti vsem testiranim novim ključnim različicam. Med njimi sta tudi različica B.1.1.7, ki so jo najprej odkrili v Združenem kraljestvu, in različica B.1.351, ki so jo najprej odkrili v Južni Afriki. Pri britanski različici je bila raven protiteles visoka, in sicer na podobni ravni kot pri različicah, znanih pred tem. »Bistvenega vpliva na nevtralizacijo ni bilo opaziti niti pri vseh mutacijah, najdenih na različici B.1.1.7, niti pri določenih zaskrbljujočih ključnih mutacijah,« so pojasnili v podjetju. Pri južnoafriškem sevu pa je bila raven protiteles proti virusu šestkrat nižja kot pri različicah, znanih pred tem. Vendar pa je vseeno dovolj visoka, da nudi zaščito. Posvarili so, da bi lahko nižja raven pomenila potencialno tveganje za to, da bi prej izgubili odpornost na to različico. »Ti novi podatki, ki krepijo naše prepričanje, da Modernino cepivo proti covidu-19 nudi zaščito tudi pred novimi različicami, so spodbudni,« je ob tem dejal izvršni direktor podjetja Stephane Bancel. (sta) Zdravstveni domovi in bolnišnice so bili pozvani, da so začeli zbirati naročila za cepljenje oseb, ki sodijo med prednostne skupine v skladu z Nacionalno strategijo cepljenja (poleg oskrbovancev v DSO in zaposlenih v DSO še vsi ostali zdravstveni delavci in sodelavci, nato pa sledijo starejši, ki se bodo cepili postopoma glede na dostopnost cepiva, najprej stari 80 let in več, nato stari 70 let in več in nato 60 let in več, še nadalje kronični bolniki, ki imajo večje tveganje za težji potek bolezni in nato skupine kritične infrastrukture (zaposleni v vzgoji in izobraževanju, v transportu, trgovini in podobno). Stroške cepiva in cepilnega pribora, priprave cepiva in cepljenja krije državni proračun in bodo izvajalcem cepljenja v celoti povrnjeni, pod pogojem, da bodo cepljenja evidentirana. S cepljenjem lahko učinkovito preprečimo zbolevanje za koronavirusno boleznijo in na ta način omogočimo ohranitev zdravja posameznika in širše družbe in tudi čim hitrejšo normalizacijo življenja. Vsakodnevna vprašanja pacientov, s katerimi se soočamo družinski zdravniki v Zdravstvenih domovih Kaj lahko stori posameznik, da bo pandemija/epidemija čimprej minila? Vsak posameznik lahko pomembno prispeva k preprečeva- Pomagajmo si Obroke si porazdelite čez dan. Priporočljivo je jesti vsaj štirikrat na dan. Ne smete pozabiti na zajtrk, saj je eden izmed najpomembnejših obrokov. Pred spanjem ne jejte vsaj dve uri. Poskusite se izogibati prigrizkom, ki so slani. Namesto tega si raje privoščite jabolko. »Znižati morate vrednosti holesterola,« velikokrat slišimo pri zdravniku. Toda kako, ne da bi morali začeti jemati zdravila? Če boste v svoj dnevni jedilnik vključili predlagana živila, se bo raven holesterola znižala kar sama od sebe. Stročnice Stročnice vsebujejo veliko beljakovin, vitaminov in mineralnih snovi. Poleg tega so nemastne in tako naravnost idealne, če želite nju širjenja virusa. Najpomembnejše je upoštevanje previdnostnih ukrepov, to pomeni vzdrževanje medosebne razdalje vsaj 2 m, pravilno nošenje maske, skrb za higieno rok. Zmanjšajmo stike in v primeru bolezni ostanimo doma. Ko bomo na vrsti, se cepimo. Z vsem tem izkazujemo skrb zase in za vse okrog nas. Kako se bo naše življenje spremenilo, ko in če bodo dobro precepljeni starejši, zdravstveni delavci? Ali bo to razbremenilo bolnišnice? Bo to dovolj za normalizacijo življenja? Dobra precepljenost starejših bi zelo zmanjšala število smrti in težkih potekov bolezni in na ta način delno razbremenila bolnišnice oz. zdravstveni sistem. Vendar bodo ukrepi še vedno potrebni, saj bo še vedno veliko ljudi nezaščitenih in bi brez ukrepov lahko številke zbolelih vseeno zelo narasle. Kaj se zgodi, če drugega odmerka cepiva Comirnaty ne prej-mem točno čez 21 dni (v primeru bolezni, pozabljenega termina ...)? Zamuda drugega odmerka ni problematična. Cepite se v najkrajšem možnem času. Teden dni po drugem odmerku je zaščitenih okrog 95 % cepljenih oseb. Ali cepivo učinkovito deluje tudi proti novim različicam virusa? Strokovnjaki so si enotni, da nas cepivo ščiti tudi proti novim sevom, vsaj za zdaj. Mutacije virusov se pogosto dogajajo in so pričakovane. Na srečo pa je cepiva, ki so na voljo, tudi precej enostavno prilagoditi. Mutacije tako predvidoma ne bodo bistveno vplivale na učinkovitost obstoječih cepiv proti covidu-19. Pripravila: Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj Literatura: spletne strani NIJZ in Ministrstva za zdravje RS Ribe Maščobne kisline ornega 3 v slaniku, skuši, sardelah in lososu še posebno dobro denejo telesu. Znižujejo namreč povišane vrednosti trigliceridov. To so hranilne maščobe, ki jih telo shrani kot rezervo energije. Če se v krvi ustvari visoka koncentracija, lahko to privede tudi do povišanih vrednosti holesterola. Soja Soja bi morala redno biti tudi na krožnikih nevegetarijancev. Izdelki iz soje, na primer tofu, tempeh in sojino mleko, znižujejo vrednosti slabega (LDL) holesterola. Najboljše: le 30 gramov dnevno že zadostuje za devetodstotno znižanje ravni holesterola. Jabolko Vsi poznamo pregovor, da eno jabolko na dan odžene zdravnika stran. Jabolka sicer ne preprečujejo vseh bolezni, zagotovo pa znižujejo povišane vrednosti holesterola. Vsebujejo namreč v vodi topne balastne snovi, ki v debelem črevesu vežejo s holesterolom bogato žolčno kislino. Črevesje tako odplavi snov, ki v velikih količinah telesu precej škodi. Artičoka Ko gre za izločanje holesterola in toksinov iz telesa, artičoke dobesedno preklopijo v turbo prestavo. Rastlina vsebuje veliko vlaknin, ki pospešijo ta proces. Ena sama ar-tičoka pokrije 25 % dnevnih potreb. Tea Decman Namigi za kuhanje Za optimalno raven holesterola ni pomembna le izbira primernih živil, temveč tudi način priprave. Izbirajte med različnimi metodami priprave hrane: kuhanje in kuhanje v pari, priprava jedi na žaru, priprava v ponvi brez olja in pečenje, priprava v mikrovalovni pečici. Odsvetovana sta cvrtje in praženje. Pri pečenju na žaru bodite pozorni, da hrana ni preveč pečena, in morebitni zažgani del odstranite. V vsak obrok vključite svežo zelenjavo, ki ni toplotno obdelana. Izberite prave maščobe za pripravo hrane in bodite pozorni na količino. Pri pripravi hrane nasičene živalske maščobe nadomestite z rastlinskimi olji. Namesto polnomastnega mleka in jogurta ter smetane uporabite polposneto ali posneto mleko in jogurt. Odrežite vidno maščobo pri mesu in šunki ter odstranite kožo pri perutnini. Odvadite se dodatnega soljenja pripravljene hrane. Sol lahko delno ali v celoti nadomestite z zelišči in začimbami, ki okus še izboljšajo. Z jabolki do nižje ravni holesterola Če imate povišan holesterol, morate paziti na prehrano. To pomeni, da mora hrana vsebovati čim manj nasičenih maščobnih kislin, ki so denimo v maslu, slanini, masti, klobasah, mlečnih izdelkih. Seveda ne smete pozabiti, da hrana ne sme biti preveč soljena. Sol med kuho raje uporabljajte bolj malo ali pa sploh ne. Na vaših krožnikih naj bo čim več zelenjave in sadja, saj zmanjšujeta količino maščob v krvi in ščitita žile. ohraniti vitko postavo. Topne vlak- jo njegovo vrednost. Če boste vsak nine stročnic v želodcu nabreknejo dan pojedli 200 gramov stročnic, in nase vežejo žolčno tekočino, ki boste raven holesterola znižali vsebuje holesterol, ter tako zniža- celo za 10 odstotkov! Foto: profimedia petek • 29. januarja 2021 Za kratek čas Štajerski 1S siva ali rdečkasta vulkanska kamnina avtor: tomaž kralj golažu podobna madžarska jed reklamno sporočilo ded (primorsko) arktični jelen z lopatastim rogovjem antilopa rdečkasto-rjave barve priprava za spenjanje lesenih delov zanikanje krivde ameriški igralec juua spojno mesto japonski premier (slnzo) vlačilec ladij promete-jevbrat prijetnost. domačnost zelo strupen plin, dician glavno mesto gane prevleka na nohtih ikišt mond in pagat solata zdlaka-vimi listi pisateljica peroci komik nemega filma laurel am. igralka alba največja celina severni veter pisateljica townsend afr.grm z opojnimi listi zmaga prlsahu voznik športne jadrnice mesto na avstrijskem koroškem zmeda idruska jed sneg, ki ga nanese veter odprtina vsteni nem.knji-ževnica seidel priprava za prenašanje ranjencev familija označba ameriški igralec cruise velenjski premog poletno obuvalo afriški veletok priprava na vhodnih vratih ribolovna priprava ANGLEŠKI pisatelj fleming primorski svaljek japonska oblika budizma hrvaška pevka jurčevič igor pretnar skala, ki Štrli iz morja režiser biček grški otok vjonskem morju reka v engapinu kolesar polanc sopra-nistka gracelj katja delak požirek, srebljaj primož trubar ameriška igralka sheridan volilni mož navzdol obrnjeni del okenske police mesto ob bris-tolskem zalivu vwalesu skladba za soliste, zbor in orkester AFELIJ - od Sonca najbolj oddaljena točka planetovega tira, CARDIFF - mesto v Walesu ob Bristolskem zalivu, TRAHIT - siva ali rdečkasta vulkanska kamnina Slovenija • Za nasmeh na obrazih številnih otrok Začenja se humanitarna akcija Pomežik soncu Mesec februar bo tudi letos dobrodelen. V humanitarnem programu Pomežik soncu, ki so ga začeli ta teden, moči znova združujeta Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) in OMV Slovenija. Pri tem verjameta, da lahko ob pomoči stand-up komika Tina Vodopivca ter igralca Nika Škrleca kot ambasadorjev projekta tudi letos pričarajo nasmeh na obraz številnih otrok. Minulo leto je številne družine postavilo pred težko preizkušnjo, a smo Slovenci dokazali, da smo pripravljeni pomagati drug drugemu in pripomoči k temu, da so mnogi otroci prvič v živo videli valovanje morja. Z enakim ciljem se humanitarnega programa Pome-žik soncu pri ZPMS lotevajo tudi letos, so sporočili. »Letošnje poletne počitnice bodo za otroke in mladostnike verjetno največje darilo, ki jim ga bomo omogočili. Prepričani smo, da jih bomo lahko peljali varno Foto: Sta/M24 na letovanja. Lansko leto nam je uspelo, kljub položaju, v katerem smo se znašli, na počitnicah nasmejati 6902 otrok,« besede generalne sekretarke Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) Brede Krašna povzema sporočilo. Partner programa je tudi letos OMV Slovenija, ki s tem tradicionalno povezuje sedem let obstoja kluba zvestobe. Tako bodo tudi letos z mislijo na najmlajše združili moči s svojimi člani in do 28. februarja omogočili donacijo točk zvestobe. Letos bo namen dvojen - en del bo na počitnice popeljal otroke, ki si jih sicer ne bi mogli privoščiti, drugi del sredstev pa bo namenjen bonom za hrano. Na brezskrbne poletne počitnice polne otroškega rajanja sta OMV Slovenija in ZPMS v treh letih sodelovanja popeljala že več kot 15 avtobusov otrok. Verjamejo, da bodo tudi letos marsikateremu otroku omogočili, da vsaj za trenutek pozabi na vse skrbi in si ustvari nove lepe spomine. (sta) Tedenski horoskop do 4. februarja J OVEN (21. 3. - 20.4.) Teden, v katerem boste zelo dobre volje. Imeli boste veliko energije in moči. Z njuno pomočjo boste vse poslovne zadeve zelo hitro in z lahko rešili. V sredo ali soboto pa le pripravite romantično večerjo ob svečah in presenetite svojo ljubezen. BIK (1l. 4. - ŽOi S.) Virusi in gripa vam ne bodo mogli do živega, saj ste si okrepili imunski sistem pravočasno. Pozitivno gledanje na vse dogodke okoli vas in vaša dobra volja pa sta najboljše zdravilo za vas in ljudi okoli vas. Posvečajte se fitnesu. m (II. ó. - n 7.) RAK Ker boste bolj ali manj radovedni, kaj se dogaja okoli vas, se boste morali zelo močno skoncentrirati, da boste v službi opravili vsa opravila, ki jih morate dokončati, drugače vas bo zagrabila nervoza. V četrtek ali soboto pa si privoščitefitnes. LEV (IS. 7. -U S.) Naporen teden predvsem glede službe in delovnih nalog. Pri vsem tem se boste spraševali, kakšen smisel ima vse to. V takih trenutkih je najbolje, da se umirite, poglobite in v tišini najdete odgovor. Naredite si prijeten večer - torek in petek bosta zelo primerna. t DEVICA (23.8. - 22.9.) Zvezde vam bodo dale dvojno moč, ki jo koristno uporabite na delovnem mestu ali pri poslovnih zadevah. V domačem okolju boste gotovo našli tudi kaj takega, kar bi bilo dobro, da se popravi ali uredi. Glede urejanja financ sta najboljša dneva torek in sobota. !Wi D(°Oc0t) Zvezde vas bodo v teh dneh varovale in usmerjale pri vsem, česar se boste lotili, predvsem glede posla. Malo popazite na svojefinance. Več ste zapravili, kot vam dovoljujejo prihodki. Uspešna dneva glede tega bosta torek in sobota. TEHTNICA _ (23.9. - 23.10.) V partnerskih odnosih ne bodo ravno najboljši dnevi, vaše želje se ne bodo ujemale z željami vašega najdražjega. Čeprav bo naporno, je dobro, da večkrat spregovorite o tem. Samo na ta način boste izpeljali zadevo, ki si jo želite. Najboljša dneva za to sta sreda in petek. ŠKORPIJON (u io. - n ll.) Naporni dnevi glede dela in sestankov so pred vami. Ne veste, kako bi se jih lotili. Radi zahajate v gledališče in kino. Spomnite se take situacije in jo osebno preizkusite. Izgubiti nimate česa, lahko samo pridobite. Zvezde vam bodo naklonjene. i STRELEC ' ' (23.11. - 21.12.) * Veliko težav v službi in pri poslovnih zadevah. Zvezde vam na žalost ne bodo naklonjene, veliko energije in moči boste morali vložiti, da boste kaj naredili, zaslužek pa ne bo tak, kot bi moral biti. Sami se morate odločiti, koliko časa boste še to zmogli. - KOZOROG (22.12. - 20.1.) Polni ste novih idej in načrtov. Zakaj enostavno ne pokažete ali poveste odgovornim, kaj znate in kaj ste sposobni narediti? Samo tako vas bodo opazili. Vse preveč ste »siva miška«. Naredite si prijeten večer v dvoje ali sami s seboj v torek ali soboto. VODNAR (21.1. -18.2.) Kljub temu da bodo dnevi težki, bodo tudi zanimivi. Izkoristite novosti, ki se vam ponujajo. Te naredijo iz nas tudi čisto nove ljudi. Prepustite se novemu času in vzemite od življenja, kar vam ponuja. Sprostite se v fitnesu, in sicer v ponedeljek ali petek. llt^ (19.2. - 20.3.) Popotno torbo ste spravili v kot, ker razmišljate o tem, da nimate dovolj finančnih sredstev, da bi odšli daleč stran, na lepše. Svoje finance boste najlažje reševali v četrtek. Ni nujno, da greste tja, kamor vam denarnica ne dopušča. Veliko možnosti je, ki so še cenejše. 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 22. januarja 2021 V Podarite sebi in svojim najdražjim Štajerski tednik in s tem čudovite trenutke z vedno aktualnimi vsebinami iz regije. Naročite Štajerski tednik do 31. januarja. Zadnji mesec boste brali BREZPLAČNO! NAROCILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila:. Podpis:_ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bii/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. \.....V RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj . Enajst mesecev plačaš, dvanajst mesecev Uereš Vsi naročniki prejmete: • vsak teden brezplačno revijo STOP s sporedi • vse posebne priloge Štajerskega tednika • 4 brezplačne male oglase v Štajerskem tedniku • 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Ptuj • 15-odstotni popust pri objavi osmrtnic in zahval v Štajerskem tedniku • druge ugodnosti ... Pogoji in spletna prijava: www.tednik.si e-pošta: nabiralnik@radio-tednik.si telefon: 02/ 749 34 10 ali 02/ 749 34 16 Akcija traja od 7. decembra 2020 do 31.januarja 2|21. Med vsemi naročniki bomo 1. februarja izžrebali 10 prejemnikov darilnih paketov Štajerskega tednika in Radia Ptuj. Štajerski TEDNIK (RRADIOPT« Lepi spomini ne bledijo! LITO XXXII , ST. SI Ptuj, 7. /unija 19» CCNA 4 DINAR J F tU ISSN OM0—W7t GLASILO SOCIALISTIČNA ZVEZE DIlOVNEGA LJUDSTVA Ctoifflk si veto ustwi wm Isuan 31 Krttnt mamic« imamo v Ptuju (stran 4) Urijanp ottmc i ja Polskavo (stran 7) Kuliu mi dnrvi (ttran 91 Qttmdtse (letnik u vqLuxh» [itrtn 111 PITO BRIGADIRSKO POLETJE V OBČINI PTUJ Za zdravo pitno vodo v Halozah t» ^ _H _ . ' J'" * n.....».J^. nt.* i. "'C'" 7ZJT' "■ 1 ■ '* ™ "aUIjBTiSiE n.. ^ ... „ r----------K ' -^.AäZwE.T iL,"-"1'1" ¡JUS? rw * "L IT Iff»*. . ....... l.m„ J.. „ * ,, I1"" ■ ........"J! xssrvi'AV u L"tj - nil Milan Kneievič kandidat Rkretarja medobčinsl sveta ZKS Maribor S StJt KOMfliM DK as Pruj z nosilci delegatskega sistema! «¡'¿SMriffr&isss - rtj»., - I. ; .nrrti. m h ^^^ajaSatiaa; «Vv^»,*,.,, iriJSTiTii ...J™.,. «: • «'ff» JasjTzz r. * v11" s t--1"" j«. i t.. J., '■;•;"■■, ......* 1.« 4.1.™ nnrrc*.* v „rf4l , ^ H, 1i.l1 j i 11 a ilrrri. r »jw»*"..... — '---------' ■T'HUkplMM», kW <* .r Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! c ■o 0 Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Rokomet Saša Prapotnik: »Vse je enkrat prvič« Stran 18 Tenis Tamara se veseli vrnitve v normalno življenje Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • NK Aluminij tednik Futsal Kevin Caf: »Šport me spremlja noč in dan« Stran 19 Zanimivosti Janja in Domen splezala na najvišji dimnik v Evropi Stran 20 iPodulajit fiai na icTztovnzm ijilstu! radioptuj tei ¿filetee www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si »Naše gibanje je razpeto med 1 j 1 • • • v v* hotelom in igrišči« 25-letni Nemanja Jakšic je v Slovenijo prišel januarja leta 2016, ko je oblekel dres Zavrča. Po pol leta se je preselil v Kidričevo, tako da je član rdeče-bele zasedbe šumarjev že štiri leta in pol. V lanski sezoni je bil izbran v idealno enajsterico sezone, s svojimi izkušnjami pa je tudi prava oseba za oceno dosedanjega dela v pripravah. »Doslej so priprave v Poreču potekale povsem pa načrtih, naše gibanje je razpeto med hotelom in igrišči. Razmere so res super, na razpolago imamo vse, kar potrebujemo, vključno z dobrimi travnatimi površinami, hrano in vso logistiko v hotelu,« je dejal popularni Jale, ki je opisal še podrobnejši dnevni ritem: »Obveznosti so odvisne od tega, ali imamo na sporedu en ali dva treninga dnevno. Po zajtrku nas čaka preventiva, vključno z masažami, nato se odpravimo na trening. Po njem je na vrsti kosilo in nato počitek. Popoldan sledi trening, po njem pa so na sporedu še kakšni sestanki in analize, na koncu še večerja.« Se že pozna trud iz začetka priprav, ki ste jih opravili doma? »Dosedanje priprave so potekale precej drugače, kot vse dosedanje, veliko tega se je spremenilo. Vse nam je natančno predstavljeno, ob tem res veliko časa preživimo skupaj, kar nam igralcem v resnici odgovarja. Smo v nezavidljivem položaju, potrebno se je pogovarjati o tem in obenem trdo delati, to je edini način za izboljšanje in v končni fazi za izhod iz tega položaja. Prepričan sem, da bo drugi del z naše strani dober,« je optimističen Jakšic', eden najbolj izkušenih igralcev v ekipi šumarjev. r "_L Zmaga S selekcijo Istre Utrinek s priprau nogometašev Aluminija u Poreču Foto: agencija DAMN Pomemben del priprav so tudi tekme, v sredo so Kidričani igrali s selekcijo Istre in jo ugnali z rezultatom 6:0. Strelci so bili Jauk, Grajfoner, Gjorčinovski, Pantalon, Kadric in Pečnik. »Tekma z ekipo Istre je bila z naše strani dobra. Kot obrambnega igralca me seveda veseli, da nismo prejeli zadetka, pomembno pa je tudi to, da so bili razpoloženi tudi fantje v napadu. Rabili bomo zadetke, da bi se v prvenstvu dvignili s pozicije, na kateri smo sedaj,« je kratko o tekmi dejal Jakšic. Naslednja tekma čaka Kidričane v petek proti ekipi Orijenta (2. hrvaška liga). JM Nogomet • Aljaž Krefl, Aluminij »Moja daleč največja želja je, da bi se lahko preizkusil v tujini« 26-letni levi bočni branilec Aljaž Krefl se je Aluminiju pridružil med jesenskim delom, v Kidričevo je prišel avgusta. V rdeče-belem dresu je doslej odigral šest tekem, le enkrat je začel v začetni enajsteri-ci. Sicer je v svoji dosedanji karieri v 1. slovenski ligi zbral več kot 120 nastopov, kar ga uvršča med najiz-kušenejše igralce Aluminija v tem trenutku. »Vesel sem, da sem član Aluminija. Na začetku sem imel nekaj smole, saj sem se hitro po prihodu poškodoval. Zato sem potreboval nekaj časa za vrnitev in žal nisem mogel takoj pomagati ekipi. Pomembno je, da sem sedaj zdrav, da v pripravah delamo odlično in da komaj čakam, da se začne prvenstvo,« je za uvod dejal Krefl in se dotaknil prvega dela sezone: »Točkovni zbir iz jesenskega dela je zelo slab, za tekmeci pred nami zaostajamo sedem, osem in devet točk, kar se nam enostavno ne bi smelo zgoditi. Sedaj glede tega ne moremo storiti ničesar več, zato se je treba najbolje mogoče pripraviti in od samega začetka zbirati zmage. To je nujno za dvig samozavesti in priključitev ekipam pred nami. Zavedamo pa se, da bo ritem spomladi hud, tekme si bodo sledile v zelo zgoščenem ritmu.« Priprave ste začeli kot prvi. »Tudi to lahko pomaga k vsemu skupaj. Novi trener Oskar Drobne se nam je pridružil dva tedna pred koncem jesenskega dela, zato je povsem normalno, da si je za spoznavanje in uigravanje želel še kakšen dan več treninga, kot je bilo pri ostalih ekipah. Vsak trener ima nekoliko drugačne zahteve, naša naloga pa je, da jih čim prej sprejmemo in udejanjimo. Smo na dobri poti, res se trudimo čim bolj igrati po principih, ki jih zahteva trener,« je dejal branilec Aluminija. Pred kratkim se je ekipi pridružil Klemen Bolha, s katerim sta pri Rudarju nekdaj že igrala skupaj. »To se mi zdi super, s Klemnom sva prijatelja že vse od otroštva, zato sem vesel, da je znova moj soigralec. S svojo kakovostjo nam bo zagotovo veliko pozitivnega doprinesel v igro,« je prijatelju polaskal Krefl. »Prestop k Olimpiji je bil velik preskok v kakovosti« Nato se je ozrl na svojo dosedanjo športno pot: »Moja pot zagotovo ni šla po zastavljenih načrtih. Začetek je bil odličen, v Rudarju sem igral neprekinjeno tri sezone, čemur je sledil prestop v Olimpijo. Takrat so se začele določene težave s poškodbami, zaradi katerih sem izgubil praktično dve sezoni in pol. Vrnil sem se v Velenje, da bi se pri Rudarju ponovno igralsko dvignil, a je temu sledila slaba sezona 2019/20 in izpad v drugoligaško konkurenco. Težave po prihodu v Kidričevo sem že omenil, sedaj pa resnično upam, da je smole konec in da se moja krivulja iger končno znova obrne navzgor,« je Krefl v nekaj stavkih povzel pestro dogajanje. Omenil si epizodo pri Olimpiji, kjer je vedno pestro. Kakšna je bila tvoja izkušnja? »Tudi v mojem obdobju je bilo dogajanje podobno turbulentno kot sedaj, mogoče še celo bolj. Zaradi vsega tega in dveh težkih poškodb imam o teh letih mešane občutke. Verjamem, da bi lahko bilo ob kančku sreče z zdravjem povsem drugače in da bi se moja kariera že takrat obrnila v drugo smer,« je o ljubljanski izkušnji povzel Krefl in dodal: »Prestop v Olimpijo, ki jo je takrat vodil Marijan Pušnik, je bil nedvomno dokaz, da sem bil na pravi poti, da sem delal dobro, da je to nekdo opazil. To je bila nagrada za moje dotedanje delo in igre, šlo je za velik preskok v kakovosti. Žal se v nadaljevanju Aljaž Krefl, dosedanja športna pot: -do leta 2013: Rudar - sezona 2013/14: Šmartno -sezona 2014/15: Rudar - od 2015/16 do januarja 2019: Olimpija - vmes polletna posoja v Spartak Subotica (Srbija) - od januarja 2019 do avgusta 2020: Rudar - od avgusta 2020: Aluminij Skupaj: 123 tekem v 1. ligi, 8 v Pokalu Slovenije. Foto: Črtomir Goznik Aljaž Krefl: »S Klemnom sva prijatelja že vse od otroštva, zato sem vesel, da je znova moj soigralec. S svojo kakovostjo nam bo zagotovo veliko pozitivnega doprinesel v igro.« stvari niso zložile tako, kot sem si želel.« Kaj si se sam naučil ob poškodbah in rehabilitacijah, ki so jim sledile? »Edini način, na katerega lahko greš skozi vse to, je ta, da verjameš, da se boš vrnil še močnejši. Sicer bi te takšne poškodbe ustavile in bi bilo konec športne poti, tako enostavno je to. Poškodbe ti dajo na drugi strani veliko neprecenljivih izkušenj - v vseh pogledih,« se neprijetnih izkušenj spominja Krefl. »Javornik in Ouričič sta zaupala vame« Kateri trener je na tvoji dosedanji poti pustil najmočnejše sledi? »Odločil bi se za Jerneja Javornika. Pri njem sem začel igrati najbolj standardno. Omenil bi še Milana Duričiča, ki mi je še kot mladincu pri Rudarju ponudil profesionalno pogodbo in priložnost v članski vrsti. Oba omenjena trenerja sta povsem različnih karakterjev, tudi njuna nogometna miselnost in vizija sta različni, a sem se ne glede na vse z obema odlično sodeloval in sta najbolj zaznamovala mojo pot. Pomembno je, da sta oba zaupala vame, to je za igralca tisto najpomembnejše,« je dejal 26-letnik. Tvoje želje za prihodnost? »Moja daleč največja želja in tudi cilje je, da bi se lahko preizkusil v tujini, v kakšni močnejši ligi. Že v preteklosti sem upal na odhod v tujino, a se to še ni zgodilo. Prepričan sem, da bo tudi ta trenutek prišel in da bom lahko v tujini igral še precej časa,« nam je svoje želje zaupal Krefl. Jože Mohorič 18 Štajerski Zanimivosti, reportaže petek • 29. januarja 2021 Rokomet • NLB liga, Jeruzalem Ormož Vse je enkrat prvič Pred več kot mesec dni, natančneje 19. decembra 2020, so igralci Jeruzalema odigrali zadnjo prvenstveno tekmo. Čeprav radi rečemo, da čas celi rane, pa v tem primeru, ko gre za zadnjo gostovanje Jeruzalema pri Dobovi, to ne drži. »Še vedno se večkrat spomnim te zadnje tekme v letu 2020 in poraza v Dobovi (29:26). Pred tekmo, če bi nam kdo ponudil točko, bi ga z veseljem napodili, saj smo bili glede na našo formo v decembru prepričani v zmago nad Dobovo. Žal nas je pokopal slab začetek tekme in doživeli smo poraz proti na papirju po kakovosti slabši ekipi. Ampak ne govori se zastonj, da papir vse prenese. V športu se je enostavno treba prav na vsaki tekmi potruditi po najboljših močeh in pustiti srce na igrišču. Nam to v Dobovi ni uspelo in doživeli smo grenkobo poraza. Z igralci verjamemo, da smo se iz tega poraza veliko naučili in da se nam podobne stvari v nadaljeva- nju prvenstva ne bodo dogajale,« je ob našem obisku trdnjave Har-dek in enem izmed zadnjih treningov v tem tednu povedal trener Saša Prapotnik. V letošnji sezoni je športna dvorana Hardek znova postala trdnjava, ki jo je uspelo osvojiti le državnim prvakom Celjanom. »Veseli me, da smo znova okrog Hardeka zgradili 'trdnjavo', ki bo - upam -tudi v letu 2021 težko osvojljiva. Pred tekmo s Slovenj Gradcem nismo v idealnem stanju, ampak prav na račun vročega Hardeka verjamem, da lahko premagamo žilavo ekipo iz Slovenj Gradca. Gre za preloženo tekmo 12. kroga, ki bi morala biti odigrana že 5. decembra. Takrat smo bili zares v odlični formi in takrat bi Korošcem težko uspelo izvleči ugoden izid. Danes je stanje povsem drugačno. Prvič, odkar treniram rokomet, gremo v prvenstvo brez pripravljalne tekme. Na drugi strani je Slovenj Gradec odigral nekaj pripravljalnih tekem in glede tega je zagotovo v prednosti. Želim si, da bomo imeli dovolj moči za celotno tekmo in da bomo predvsem željni igre ter NLB-liga (m) 1 CELJE PIVO. LAŠKO 13 13 0 0 26 2. TRIMO TREBNJE 14 11 1 2 23 3. GORENJE VELENJE 11 10 0 1 20 4. SLOVENJ GRADEC 12 8 0 4 16 5. JERUZALEM ORMOŽ 11 7 0 4 14 6. RIKO RIBNICA 13 7 0 6 14 7. KOPER 11 5 1 5 11 8. MARIBOR BRANIK 9 4 0 5 8 9. DOBOVA 12 4 0 8 8 10. LJUBLJANA 13 2 2 9 6 11. URBANSCAPE LOKA 10 2 1 7 5 12. KRKA 12 2 1 9 5 13. GROSIST SLOVAN 13 2 1 10 5 14. BUTAN PLIN IZOLA 12 2 1 9 5 RAZPORED ZAOSTALIH TEKEM: 11. KROG: Gorenje - Koper, v petek ob 18.00. 12. KROG: Jeruzalem Ormož -Slovenj Gradec, v soboto ob 18.00. 8. KROG: Urbanscape Loka - LL Grosist Slovan, v soboto ob 18.00. 13. KROG: Urbanscape Loka -Jeruzalem Ormož, v soboto, 13. marca. zmage. To bo težka tekma, kjer pa bodo točke štele dvojno. Po običaju bo zmagala tista ekipa, ki bo bolj kompaktna v obrambi in bo dosegla več 'lahkih zadetkov'. Pomembno vlogo bomo imeli tudi mi, vratarji. Število obramb bo moralo biti preko deset, upamo na vsaj petnajst obramb,« je bil optimističen 35-letni nekdanji vratar Varte-ksa, Zadra, Medimurja, Vidovca, GRK Varaždina in danes Jeruzalema Tomislav Balent. Foto: Črtomir Goznik Sašo Prapotnik: »Z igralci verjamemo, da smo se iz zadnjega poraza z Dobovo veliko naučili in da se nam podobne stvari v nadaljevanju prvenstva ne bodo dogajale.« V taboru Jeruzalema imajo kar nekaj preglavic s poškodbami in kaj hitro se lahko zgodi, da bo kateri od poškodovanih igralcev tudi dejansko odpadel za tekmo. Tekma v Ormožu je na sporedu v soboto, 30. januarja, z začetkom ob 18.00 in seveda brez prisotnosti gledalcev. »Po običaju bomo zagotovili spletni prenos tekme, ki se bo začel s studijskim delom ob robu igrišča že ob 17.40. Pred tekmo, med polčasom in po tekmi se bo zvrstilo kar nekaj gostov. Naše spletne prenose v Sloveniji ocenjujejo za ene najboljših, kar nas zelo veseli. Seveda nas bo še bolj veselilo, ko se bodo na Hardek vrnili gledalci. Kdo bo zmagal? Sem optimističen, upam, da je to dovolj zgovoren podatek,« nam je še nekaj besed namenil predsednik kluba Mladen Grabovac. Uroš Krstič Tenis • Tamara Zidanšek Veseli se konca tedna in vrnitve v normalno življenje Slovenska teniška igralka Tamara Zidanšek, ta čas 88. igralka svetovne ženske lestvice, se na prvi grand slam sezone, odprto prvenstvo Avstralije, pripravlja na peti celini. Kot je dejala v pogovoru za slovensko teniško zvezo, je vesela, da je ni doletela stroga karantena kot 72 njenih stanovskih kolegov, ampak lahko vsak dan pet ur nemoteno trenira. Zidanškova je sezono začela v Abu Dabiju na turnirju WTA in se prebila do osmine finala, potem ko je premagala 11. nosilko in 24. igralko sveta, Američanko Jennifer Brady (0:6, 6:3, 6:4) in Kanadčanko Leylah Fernandez (6:4, 6:4). V igri dvojic pa je prišla do četrtfinala. »Lepo je začeti sezono z zmago nad igralko, ki je lani naredila velik preskok in je visoko uvrščena na WTA-lestvici. Potem sem to potrdila še z eno zmago. Mislim, da je lahko to dobra osnova s psihološkega vidika. Veliko stvari pa Namesto 3,5 ure odslej na igrišču vsaj 5 ali 6 ur »Sedanji režim nam je v teh 14 dneh omogočal 3 ure in pol treninga na dan (dve uri na igrišču, uro in pol v zunanjem fitnesu, op. a.), sedaj se ti dnevi iztekajo. Tamaro tako čaka povečana količina treningov, skupaj se jih bo nabralo vsaj 5 ali 6 ur. Začela bo z jutranjim tekom in aktivacijo nog na plaži, potem pa po programu vse ostalo naprej,« je dejal Zoran Krajnc in nadaljeval nekoliko v šali: »Zanimiva popestritev bo tudi občasno lastno skuhano kosilo ali večerja ...« moram še izboljšati, saj še zdaleč nisem dosegla svojih meja,« je dejala Zidanškova, ki jo čaka le še dan življenja v karanteni, v kateri je lahko na prostem vsega pet ur na dan. »V sobi sem izvajala trike, delala vaje za telo, na srečo sem bila zaprta samo tri dni. Mislim, da je to prav, da imamo prišleki na peto celino karanteno, saj so prebivalci zvezne države Viktorija zaradi ko-ronske pandemije res veliko časa preživeli v strogi karanteni. Ne bi bilo pošteno do njih, da bi za nas zdaj spremenili pravila. Moramo se držati pravil, ne glede na to, da gre za tako velik turnir,« meni aktualna najboljša športnica MO Ptuj, ki pravi, da ji ni bilo dolgčas: »Večino časa sem preživela v sobi in lahko več časa posvetila sebi. Razmišljala sem o marsičem.« Ta čas je njen vsakdan s trenerjem Zoranom Krajncem povsem drugačen, kot so ga bili teniški igralci vajeni v preteklosti, čas v karanteni pa si Zidanškova krajša tudi z branjem knjig, gledanjem televizije, s počitkom in z izvajanjem vaj za telesno pripravo. Konec tedna jo čaka, kot pravi, vrnitev v normalno življenje. »Dobra stvar te karantene je tudi, da bomo po njenem koncu lahko po dolgem času spet izkusili običajno življenje,« je z nasmeškom dobre plati osamitve na peti celini iskala Štajerka, ki pravi, da dobro izkoristi ure, namenjene treningu, in da je dobro pripravljena. sta, JM Teniški utrinek iz Melbourna, kjer se najboljše igralke in igralci pripravljajo na prui grand slam sezone. Na fotografiji sta Tamara Zidanšek in Aranbca Rus. Futsal • Reprezentanca Slovenije V petek v Latviji, v torek v Španiji V začetku tedna se je v Mariboru zbrala moška futsal reprezentanca, ki nadaljuje kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2022. V petek, 29. 1., Slovenija gostuje v Latviji, v torek, 2. 2., pa v Španiji. Reprezentanca pod vodstvom selektorja Tomislava Horvata je kvalifikacije v skupini 6 začela decembra lani, ko je doma z 12:1 premagala Švico, zdaj sta pred njo tekmi na tujem. Horvat je z ekipo v Mariboru opravil nekaj treningov, v četrtek zjutraj pa je reprezentanca z Dunaja že poletela v Rigo, od tam pa v 41 kilometrov oddaljeno mesto Jelgava, kjer bo v petek, 29. 1., ob 17. uri tudi tekma. Ob Bukovcu v ekipi znova tudi Gajser, na vi »v nI • v» v čakanju še Florjancic S prvotnega seznama selektor Horvat ne more računati na dva ig- ralca: Teo Turk je odpovedal nastop zavoljo službenih obveznosti, Gašper Vrhovec pa je poškodovan. Zato sta bila naknadno povabljena Benjamin Tušar (igra v Italiji) in Tilen Gajser (FC Hiša daril Ptuj). Že na prvotni seznam je bil uvrščen še drugi predstavnik ptujske ekipe Jeremy Bukovec. Med igralci na čakanju je še en njun soigralec - Vanč Florjančič. Selektor vesel učinkovitosti »Zelo sem vesel, ker so fantje v dobri formi, dosegajo veliko golov, to nas vse hrabri,« je ob zboru povedal selektor Tomislav Horvat, ki pozorno spremlja igre svojih varovancev: »V torek smo začeli pripravo, ogledali smo si že posnetke iger reprezentance Latvije, vse z jasno željo, da pridemo na tekmo optimalno pripravljeni.« Evropska nogometna zveza Uefa je za tokratne kvalifikacije za EP uvedla nov sistem tekmovanja. V osem skupin je razdeljenih 32 ekip, v vsaki skupini se ekipe pomerijo med sabo doma in na tujem. Mesto na EP si bo zagotovilo osem prvakov skupin in šest najboljših drugouvrščenih zasedb, za zadnje prosto mesto pa se bosta v dveh tekmah pomerila še sedma in osma drugouvrščena ekipa iz posameznih skupin. UR Foto: Črtomir Goznik Jeremy Bukovec (FC Hiša daril Ptuj) petek • 29. januarja 2021 Kultura in izobraževanje Štajerski 19 Futsal • Kevin Caf, FC Hiša daril Ptuj »Šport me spremlja noč in dan« Vratar FC Hiša daril Ptuj Kevin Caf ima kljub rosnim 22 letom za sabo že zanimivo športno pot. Futsal ni njegov prvi šport, za katerega se je navdušil, pred tem je namreč deloval v rokometu, še vedno pa igra tudi nogomet. Kdo te je prvi popeljal na športna igrišča? Kateri je bil tvoj prvi šport? K. Caf: »Začel sem z rokometom v RK Jeruzalem Ormož, kamor smo se na prvi trening družno odpravili s takratnimi sošolci iz OŠ Miklavž pri Ormožu. Šport me je takoj navdušil, veliko je pripomoglo tudi to, da smo imeli organiziran klubski prevoz in smo na treninge vedno hodili skupaj. V rokometnih vodah sem ostal več kot osem let. V Ormožu na športnem področju zagotovo prevladuje rokomet, tudi nogomet je precej v ozadju. Rokometni klub je že dolga leta v 1. ligi, tradicija tega športa v Ormožu res nekaj velja.« Kakšni so bili začetki? K. Caf: »Ker sem bil majhen, so bili moji začetki na mestu vratarja težki. Ko so tekmeci metali visoke žoge pod prečko, me je to zelo mučilo. To je bil tudi eden od razlogov, da sem potem končal z rokometom.« S katerimi soigralci, ki so sedaj v Jeruzalemu Ormož, si bil takrat v ekipi? K. Caf: »Igral in treniral sem z večino, ki dres Jeruzalema nosi še sedaj. Ekipa se ne spreminja veliko, večina je domačih fantov, glede tega je v Ormožu res zelo dobro poskrbljeno. Še posebej mi je všeč, da k članom redno priključujejo mlade domače fante iz lastne rokometne šole. V moji generaciji so bili tudi Tilen Kosi, Miha Kavčič in Dominik Ozmec - slednji je prenehal igrati rokomet, Miha je član Gorenja, Tilen pa je eden najboljših igralcev Ormoža. Vsi trije so bili tudi reprezentanti v mlajših kategorijah. Nazadnje sem treniral seveda tudi z Bojanom Čudičem, Rokom Žuranom, Tomislavom Ba-lentom ...« Tvoji nekdanji trenerji pravijo, da si za vratarja zelo talentiran. K. Caf: »Moj prvi trener je bil Uroš Krstič, z mano je res ogromno delal in me spodbujal. Pozneje sem imel še precej golmanskih trenerjev, tako sem npr. v srednji šoli, ki sem jo obiskoval v Mariboru, treniral z Gregorjem Čudičem, Bojanovim bratom. Vedno mi je bilo mesto v golu ljubše od ostalih.« Nekaj časa si zaigral tudi za Go-rišnico? K. Caf: »V Gorišnici sem eno sezono igral kot posojeni igralec Ormoža. Trener je bil takrat tam Robert Bezjak, s katerim sva se dobro razumela. Čeprav je šlo za ligo nižje, je bila to vsekakor dobra izkušnja.« »Zakaj pa ne bi poskusil?!?« Kako pa se je začela tvoja zgodba v futsalu? K. Caf: »To je zanimiva zgodba, saj sem bil takrat prost igralec in nekaj časa nisem imel niti namena trenirati. S kolegi smo se vseeno zmenili, da gremo na malonogo-metni turnir pri Svetem Tomažu in takratni predsednik KMN Tomaž Mitja Novak me je videl in povabil v klub. To ponudbo sem z veseljem sprejel, rekoč, zakaj pa ne bi poskusil?!? Trener je bil takrat moj učitelj iz osnovne šole Bojan Cunk, s katerim sva se dobro poznala. Z vsemi fanti sem se odlično ujel in takrat smo se v sezoni 2018/19 kot prvaki druge lige uvrstili v prvo.« Si pa že prej igral futsal na turnirjih? K. Caf: »Seveda, začel sem pri Športnem društvu Kog. Tam smo hodili z dečki trenirat na igrišče, potem tudi na turnirje, veliko smo se družili... Iz tega se je vse razvilo.« Nato si prestopil na Ptuj. Kako je prišlo do tega? K. Caf: »S sedanjim predsednikom FC Hiša daril Ptuj Robertom Kodermanom se poznava še iz časov rokometa, z njegovim sinom sva bila soigralca. Želel me je videti v svojih vrstah, a sem bil kar v dvomih, saj je KMN Tomaž vendarle moj domači klub. Na koncu sem si rekel, zakaj pa ne? In tako sem sedaj tukaj, v zgodbi s FC Hiša daril Ptuj.« Letošnja ekipa je bistveno močnejša kot lanska, ste na visokem 2. mestu 1. slovenske lige. K. Caf: »Lani res nismo imeli sezone, kot bi si jo želeli, prav zato so se pred letošnjo zgodile številne kadrovske spremembe. Prišlo je veliko novih igralcev, tako mlajših kot tudi nekoliko starejših, iz-kušenejših, vse skupaj pa je trener Robert Grdovič fantastično združil v močno ekipo. Sezona doslej je vrhunska, le na zadnjih dveh tekmah smo imeli spodrsljaja, kar pa se lahko zgodi vsaki ekipi. Pojavljajo se napake, a se poskušamo iz njih čim več naučiti in jih nato tudi odpraviti.« »Pogrešam vzpodbudo s tribun, navijanje, ploskanje ...« Sam si prvi del sezone branil v fantastični formi. Se strinjaš? K. Caf: »Popolnoma! Nova ekipa in trener sta bila zame res močna motivacija, pa tudi ekipa kot celota je pokazala veliko želje in volje. Vsi smo se želeli dokazati in predstaviti v najlepši luči, tudi publika je bila močan motiv, to je vedno tisti dodatni kanček motivacije. Sedaj na gledalce ne moremo računati, kar je za šport zelo žalostno - pogrešam vzpodbudo s tribun, navijanje, ploskanje ... A tako je, tem razmeram se moramo prila- Foto: Črtomir Goznik Kevin Caf: »Robert Grdovic je fantastičen trener, vidi se, da ima res bogate mednarodne izkušnje. V vsaki situaciji vidi več rešitev, igralce vzpodbuja in nam pokaže prave poteze. Je tudi odličen človek, razume naše napake, nas potrpežljivo uči - boljšega trenerja bi si na Ptuju težko želeli.« goditi in se potruditi po najboljših močeh. Na srečo lahko mi vsaj tekmujemo, veliko drugih športnikov in športnic v tem trenutku tega ne more. Šport je vedno pomenil tudi druženje, to najbolj pogrešamo.« Kako pa usklajuješ športno ude-jstvovanje in službo? K. Caf: »Na srečo imam službo samo v jutranji izmeni, pa še šefi-ca je zelo razumevajoča, sploh ob dežurstvih. Tako lahko normalno usklajujem delovne obveznosti in treninge ter tekme - res pa se tudi sam trudim vse skupaj 100 % odd-elati.« »Z igralci Tomaža imamo med sabo prijateljske odnose, a na igrišču se to pozabi, tam smo zagrizeni tekmeci« Kaj zate pomenijo lokalni derbi-ji med Tomažem in Ptujem? K. Caf: »Ti derbiji so vedno nekaj posebnega, gre za veliko rivalstvo, tukaj se gre 'na nož'. Igralci imamo med sabo prijateljske odnose, a na igrišču se to pozabi, tam smo zagri- zeni tekmeci. Po tekmi si nato stisnemo roke, tudi kakšno pijačo spijemo skupaj, se pogovarjamo, a le do naslednje medsebojne tekme, takrat pa vse znova . Takšne tekme vedno pomenijo dodaten motiv, za takšne tekme se praktično trenira in igra.« Kako pa je igrati proti Dobovcu, udeležencu evropske Lige prvakov? K. Caf: »To je za vse nas super izkušnja! Takrat se v živo primerjaš z udeležencem Lige prvakov, od blizu opazuješ najboljše slovenske in tudi nekatere hrvaške reprezen-tante . Na takšni tekmi se lahko ogromno naučiš, kakšnih napak si ne smeš privoščiti, saj vsako najmanjšo takoj kaznujejo. Z motivacijskega vidika so takšne tekme vrhunske, takrat se res poskušaš dokazati v najlepši luži. Še dobro se spomnim naše zadnje medsebojne tekme, to je bila res fantastična tekma, čeprav smo izgubili 2:4.« Udeležbo v končnici ste si že zagotovili: kakšne pa so želje v zadnjih treh tekmah rednega dela sezone in nato glede končne uvrstitve? K. Caf: »Za zdaj si želimo ostati na trenutnem 2. mestu in z njega Foto: Črtomir Goznik Kevin Caf: »Tudi v reprezentanci so videli, da imamo na Ptuju dobre igralce in da kvalitetno delamo. Posledično so sledili vpoklici v izbrano vrsto, kar me seveda zelo veseli. To vsem skupaj prinaša dodatno kvaliteto in dodatno motivacijo.« »Komaj čakam, da grem na trening, na tekmo, da se družim s soigralci« Ob futsalu pa igraš tudi nogomet, si tudi član NK Ormož. K. Caf: »Tudi z NK Ormož je zanimiva zgodba: tudi tam sem začel kot vratar, a so na treningih opazili, da znam kar spretno z žogo ba-rantati tudi z nogami, da sem borben in tudi kondicijsko dobro pripravljen. S trenerjem Markom Velečičem sva se tako dogovorila, da bi poskusil zaigrati v polju. Tako me je postavil na mesto 'štoperja', čeprav moja višina definitivno ni primerna za to mesto (smeh). Obneslo se je in tako sem iz vratarja pristal na drugem igralnem mestu. Tako ob futsalu ostajam tudi v nogometu, rad se družim tudi s tamkajšnjimi kolegi in člani kluba. Nisem pa edini, še nekaj mojih soigralcev stopa po tej poti. Predvsem poleti in jeseni je to nekaj povsem običajnega - futsal in nogomet sta vedno dobra kombinacija. Včasih grem s treninga na trening - enostavno delam to, kar me veseli.« Glede na vse je šport zate nedvomno način življenja. K. Caf: »Uživam v športu! Komaj čakam, da grem na trening, na tekmo, da se družim s soigralci. Dokler ne bom imel prevelikih težav s poškodbami se bom definitivno ukvarjal s športom! Tudi na TV-zaslonih spremljam različne vrste športov, od odbojke, košarke, rokometa, nogometa ... Šport me spremlja noč in dan.« vstopiti v končnico. Potem se bo treba najprej močno skoncentrirati na četrtfinale in odigrati kar najbolj motivirano vsako tekmo posebej. Naš cilj je zagotovo polfinale.« »Nekoč bi rad nastopil tudi za reprezentanco« Kaj zate pomeni delo z Robertom Grdovicem? K. Caf: »Je fantastičen trener, vidi se, da ima res bogate mednarodne izkušnje. V vsaki situaciji vidi več rešitev, igralce vzpodbuja in nam pokaže prave poteze. Je tudi odličen človek, razume naše napake, nas potrpežljivo uči - boljšega trenerja bi si na Ptuju težko želeli.« Dva soigralca sta trenutno v reprezentanci, Bukovec in Gajser, pa še Florjančič je v rezervi. Kako gledaš na to? K. Caf: »Tudi v reprezentanci so videli, da imamo na Ptuju dobre igralce in da kvalitetno delamo. Posledično so sledili vpoklici v izbrano vrsto, kar me seveda zelo veseli. To vsem skupaj prinaša dodatno kvaliteto in dodatno motivacijo.« Ekipa je sestavljena iz vseh vetrov, pa vseeno vsi poudarjate medsebojno povezanost. V čem je skrivnost? K. Caf: »Takoj smo se med seboj 'zaštekali', to je bilo ključno za vse te zmage. Že na prvem treningu smo si podali roke, se dobro spoznali in v tej smeri se trudimo še naprej - ostajamo po treningih, se pogovarjamo ... Lahko bi rekel, da nismo samo soigralci, ampak prijatelji.« Kakšne so tvoje želje, povezane s futsalom? K. Caf: »Tukaj na Ptuju je trenutno vse na vrhunskem nivoju, razumem se s trenerjem, soigralci, predsednikom ... V prihodnosti pa bi rad napredoval, nekoč tudi nastopil za reprezentanco, tudi kakšno ponudbo iz tujine bi z veseljem sprejel. Rad bi pridobival nove izkušnje tudi v kakšni bolj znani in močni ekipi, če bo možno tudi v močnejši ligi. Upam, da se mi te želje nekoč uresničijo.« Jože Mohorič sport@radio-tednik.si smrtni team 20 Štajerski Zanimivosti, reportaže petek • 29. januarja 2021 Plezanje • Edinstveni podvig Janja in Domen splezala na trboveljski dimnik, visok 360 metrov Ko se najboljša tekmovana plezalka na svetu odpravi v svoj prvi večraztežajni podvig, je dolga umetna smer prava izbira. Če je ta tudi najdaljša na svetu in vodi na najvišji dimnik v Evropi, toliko bolje! Janja Garnbret in Domen Škofic sta v Trbovljah preplezala 360 metrov dolgo smer z oceno 8b+! Dimnik termoelektrarne v Trbovljah je s 360 metri najvišji dimnik v Evropi, poleg tega pa je tudi najvišja zgradba v Sloveniji in sedmi najvišji dimnik na svetu. Kot igla se v višave dviguje z levega brega Save, od leta 2014 pa se iz njega ne vije več dim, saj so delovanje premogovnega bloka takrat ustavili. Od letos je dimnik lastnik še enega rekorda: gostil je najdaljšo umetno športnoplezalno smer na svetu, preplezala pa sta jo dva od najboljših plezalcev na svetu, Slovenca Janja Garnbret in Domen Škofic. Podvig sta opravila oktobra lani, v teh dneh pa je premiero ugledala spletna različica dokumentarnega filma. Najdaljša umetna plezalna smer na svetu Smer sta ustvarila Katja Vidmar in Simon Margon, oba mednarodna postavljalca tekmovalnih smeri na najvišjem rangu. Katja je tudi prva ženska s to licenco pri mednarodni plezalski federaciji (IFSC). Podatki o smeri Lokacija: Trboveljski dimnik Dolžina: 360 metrov, 13 raz-težajev Težavnost: 8b+ (po raz-težajih 7b, 7c, 8a, 7b, 8b, 7b, 7c+, 8a, 8a+, 8b+, 7b, 8a, 7c) Avtorja smeri: Katja Vidmar, Simon Margon Preplezala: Janja Garnbret, Domen Škofic, v drugem poskusu. »Je bil kar izziv. Vsak dan ustvarjanja smeri smo naleteli na kakšno novo težavo, presenečenje ali olajšanje. Nihče od nas še nikoli ni počel česarkoli podobnega, zato smo se učili tudi na napakah in reči sproti optimizirali,« sta razlagala Katja in Simon, ki sta jima pri postavljanju pomagala še Stanko Gruden in Aleš Stražar. Vsak razte-žaj so opremili z drugim tipom in barvo oprimkov, da je bilo plezanje čim bolj raznoliko. Vsega skupaj so na dimnik pritrdili okoli dve toni oprimkov, pri tem pa viseč na vrveh v armiran beton zvrtali med 4.000 in 5.000 lukenj. Že to je bil vrhunski podvig zase. Smer je bila težka, zanimiva, dinamična, s kar nekaj skoki in deli-katnimi gibi. Najlažji raztežaj je nosil oceno 7b, kar šest od trinajstih raztežajev pa je bilo osme stopnje po francoski lestvici. Najtežji je bil deseti po vrsti, začel se je 257 metrov nad tlemi in nosil oceno 8b+. Janja in Domen sta ta izziv sprejela samozavestno, kot se za vrhunska športnika spodobi, čeprav Janja še nikoli ni plezala večraztežajne smeri, Domen pa je pred desetimi leti preplezal eno. »Težavnost osme stopnje jima ne bi smela delati preveč problemov, a tu je najtežji raztežaj skoraj na vrhu smeri, torej po 6, 7, 8 ali še več urah v betonski steni,« so na resnično zahtevnost svoje mojstrovine opozarjali postavljavci. Posebne priprave za Janjo in Domna A tudi za Janjo in Domna se podvig ni začel ob vznožju dimnika, na dan vzpona, pač pa že veliko prej. Ker s plezanjem večraztežajnih smeri še nista imela veliko izkušenj, sta morala pred podvigom nadgraditi svoje znanje vrvnih tehnik, od katerih je odvisna varnost v steni. V roke ju je vzel vrhunski alpinist in mednarodni gorski vodnik Aleš Česen: »Ljudje mislijo, da športni plezalci, sploh vrhunski, popolnoma obvladajo delo z vrvmi in to je za večino kar res, dokler gre za enoraztežajne smeri. Ko pa se pleza v večraztežajnih, je potrebno znati veliko več in če se le Kaj je umetna plezalna smer To je smer, ki se na umetno steno, lahko tudi zid, postavi z umetnimi oprimki. Od miniaturnih do ogromnih volumnov vseh mogočih oblik, ki včasih imitirajo tudi oblike v naravnih stenah in se jih na steno privije. Od njihove razporeditve je odvisna težavnost, tip, pa tudi lepota smeri. Za trboveljski dimnik sta Simon in Katja porabila preko 800 oprimkov in volumnov, ki so skupaj tehtali preko 2 toni, za priprave in samo postavljanje pa skupaj tri mesece. Od tega je dejansko postavljanje smeri trajalo skoraj 30 delovnih dni. Od jutra do večera in velikokrat še v noč. Vse to za najdaljšo umetno plezalno smer v zgodovini in en vrhunski vzpon, dveh vrhunskih plezalcev. Kaj je večraztežajna smer To je smer, ki je predolga, da bi jo plezalec, varovan z vrvjo, splezal v enem kosu. Takšne smeri se tako pleza v navezah dveh (ali redko več plezalcev) in po delih - raztežajih - od varovališča do varovališča. Kot bi eno nad drugo postavil več klasičnih enoraztežajnih športno-plezalnih smeri. V takšnih večraztežajkah se plezalci pogosto menjavajo v vodstvu, kar pomeni, da en raztežaj plezaš naprej, varovan od spodaj, tako, da vrv sproti vpenjaš v kline. Soplezalec nato pripleza za tabo, ob tem pa ga ti varuješ od zgoraj. V naslednjem raztežaju se vlogi zamenjata. Če sta plezalca enakovredna, velikokrat na tleh mečeta kovanec ali drugače žrebata, kdo bo začel. Od tega je nato lahko odvisno, kdo kot prvi pleza najtežji raztežaj. da, je fino imeti tudi nekaj izkušenj. Vrvi, vponke, zanke in varovala so tam za primer padca, ko pa gre kaj še bolj narobe, jih uporabiš tudi za bolj komplicirano reševanje situacije, česar v enoraztežajnih smereh praktično ni. Pripraviti sem ju tako želel na različne možne scenarije, ker sta morala v steni dimnika za svojo varnost skrbeti povsem sama, za napake pa na takih podvigih ni prostora.« Na začetku nelagodje in kar konkreten strah pred neznanim Pod betonskega orjaka, ki ga pokonci drži 11.866 kubičnih metrov betona in preko 1.000 ton armature, sta Janja in Domen tako stopila suverena in oborožena z vso svojo plezalsko odličnostjo in novo osvojenim znanjem vrvne tehnike. Smer sta od spodaj prvič videla večer prej in dobila le osnovne informacije o njej, da sta lahko izbrala pravilno opremo. To je pomenilo, da se jo lotevata na pogled, kar v plezalskem svetu pomeni, brez podatkov o detajlnem poteku smeri, oprimkih, delikatnih, ključnih gibih ... Kdo se bo prvi pognal v smer, sta določila z metom kovanca. Ta je pokazal na Domna. »Dimnik je povsem nekaj drugačnega od vsega, kar sem do sedaj plezal. Gre za ogromen objekt, in ker ni naraven, je zame nekako mističen. Ko vidim naravno steno, visoko 300-400 metrov, me navda s spoštovanjem, a zraven ni strahu. Pri dimniku pa sem zraven občutil nelagodje, kar konkreten strah pred neznanim, a sem se z njim kmalu po začetku spoprijateljil, saj je bila smer res lepa in tudi zahtevna. Ko sem se začel koncentrirati le na plezanje, so vse ostale misli odplavale in sem samo Janja Garnbret in Domen Škufic med podvigom Foto: Jakob Schweighofen Red Bull Content Pool še užival,« pove 26-letni Radovljičan. Pet let mlajša Janja pa: »Na začetku me je bilo strah. Nisem vedela, kaj me čaka in na prvem mestu, kjer je bil potreben skok, sem se kakih deset minut držala oprimkov, s katerih bi se morala odriniti. Kar nisem se mogla odločiti. V bistvu me je bilo strah padca, ki je v navpični steni bolj zoprn kot v previsni, kjer obvisiš v zraku. Tu hitro udariš ob steno ali kak oprimek, preden te vrv ustavi. Tako sem morala nekajkrat pasti, prvič že v drugem raztežaju, da sem se sprostila in pregnala ta strah.« Po nekaj padcih je bilo jasno, da prvi poskus ne bo plezalsko 100 % uspešen, saj raztežajev, v katerih sta padla, nista ponavljala. Pomembno pa je bilo, da prideta do vrha in tako smer dovolj dobro spoznata, da jo bosta v naslednjem poskusu uspela premagati. Razlika med klasičnim športnim plezanjem in takšnim večraztežaj-nim je očitna. Biti cel dan v steni, ne da bi stopil na ravna tla in se dobro spočil, terja velik davek in proti vrhu smeri se je videlo, da sta že pošteno izčrpana. Iz smeri sta izstopila 11 ur in pol po tem, ko sta se odlepila od tal. »Uau, noro je bilo, nikoli si nisva mislila, da bova lahko počela kaj takega. Smer je vrhunska, lepa, zahtevna, a naslednjič jo bova zmogla brez napak. A ne jutri. Jutri bova počivala!« Čez nekaj dni je vreme sodelovalo. Janja in Domen sta se pripravila še bolje kot prvič. Z izkušnjami s prvega naskoka sta lahko nekoliko spremenila tudi nabor opreme za v steno. Manjši nahrbtnik na primer, pa natančno odmerjena hidracija in hrana. Že takoj se je videlo, da bosta hitrejša. Smer sta že poznala, občutki niso bili več novi, manj je bilo nepredvidljivih situacij. »Da sem smer že poznala od prvega poskusa, je bilo seveda dobro, a hkrati sem vedela, kaj me čaka in kje je težko, tako da me je skrbelo, ali bom imela za vsa težka mesta, v tako dolgi smeri, dovolj energije,« se spominja Janja. »Najtežjega raztežaja se v drugo niti nisem bala, bolj me je skrbelo nekaj velikih skokov nižje v smeri, kjer porabiš veliko energije in moraš biti 100 % odločen, da ne padeš. Padec pa pomeni ponavljanje raz-težajev in dodatno izgubo moči in časa. No, na koncu sem vendarle padla v najtežjem, a k sreči že na začetku, tako da sem se hitro zbrala, šla na začetek raztežaja in ga uspešno splezala. Domen je imel tam več smole.« »To je bil najbolj kul projekt, ki sem se ga kdaj lotila« »Ključna sta mi bila dva razteža-ja, moder in črn. Za oba sem vedel, da jih moram plezati še posebej zbran. Črn je ob tem skoraj na vrhu smeri, z najtežjo oceno od vseh in res sem si želel do tja priplezati še kolikor toliko svež. To se mi je tudi izšlo, tudi v ključnem raztežaju mi je šlo vse gladko, skoraj do konca, nato pa sem naredil napako in padel tik pod vrhom. Huh, ni mi bilo do smeha,« razloži Domen. Padec je seveda pomenil, da mora cel najtežji raztežaj ponoviti. Zbral se je, se spustil nazaj do varovališča in se raztežaja v celoti lotil od začetka. Vedel je, da bo z vsakim poskusom bolj utrujen, zato je dal od sebe vse in na koncu suvereno premagal tudi zadnji težak gib. »Takrat sem vedel, da sva uspela. Pred nama so bili še zadnji raztežaji, a vedela sva, da bova do vrha prišla brez dodatnih napak. Mislim, da se je takrat odvalil kamen od srca nama, pa tudi celotni ekipi, ki je projekt pripravila. Šele ko sem bil na tleh in še posebej po tem, ko sem stvar prespal, sem se zavedel, kako nor podvig je bil to. Tako za naju kot vse, ki so sodelovali. Od postavljavcev smeri do organizatorjev, fotografov in ogromne snemalne ekipe, ki je poskrbela, da nič ne bo pozabljeno. Niti slučajno si nisem mislil, da bom kdaj del takega projekta.« Podobno strni misli Janja: »To je bil najbolj kul projekt, ki sem se ga kdaj lotila. Najprej sem bila malo v skrbeh, saj nikoli prej nisem plezala večraztežajnih smeri, tako dolge umetne smeri pa ni plezal še nihče. Poleg tega sva plezal na dimnik, najvišji v Evropi, orjaško betonsko iglo. A ko zdaj pogledam nazaj, mi niti malo ni žal, da sem bila del te zgodbe. Res sem hvaležna vsem, ki so se potrudili, da sva se z Dom-nom tega lahko lotila!« UR petek • 29. januarja 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 21 Slovenija • Stroka opozarja n i. . I.v . Cepljenje z različnimi cepivi ni priporočljivo V navodilih izvajalcem cepljenja proti covidu-19 je poudarjeno, da morata biti oba odmerka cepiv istega proizvajalca. »Čeprav sta cepivi, ki imata doslej v EU pogojno dovoljenje, mRNK cepivi in vsebujeta enako gensko informacijo, njuno kombiniranje ni priporočljivo, saj bi lahko zmanjšali učinkovitost,« pravi Borut Štrukelj s fakultete za farmacijo. V EU so doslej začeli cepiti z mRNK cepivoma družb Pfizer in BioNTech ter družbe Moderna. Gre za zelo podobni cepivi, saj obe temeljita na tehnologiji informacijske RNK. Pri obeh sta potrebna dva odmerka, s tem da pri Pfizerjevem cepivu drugi odmerek sledi po treh tednih, pri Moderninem pa po štirih. Foto: MJP/M24 K]jub temU) da grg za ze]Q podobni cepivi, pa pristojni poudarjajo, da mora biti drugi odmerek cepiva istega proizvajalca kot prvi. Zmanjšana učinkovitost Borut Štrukelj s fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani je pojasnil, da se pri prvem odmerku začne tvoriti skupina limfocitov B, ki kasneje proizvajajo protitelesa, in limfocitov T, ki zorijo in nastanejo tudi spominske celice.«Z drugim odmerkom popolnoma enake sestave bistveno pospešimo obe poti aktivacije imunskega sistema. mRNk je sicer enak, kar zadeva gensko informacijo, a sta cepivi narejeni po rahlo drugačni tehnologiji, zato so tu majhne razlike. Uporaba prvega odmerka enega proizvajalca in drugega odmerka drugega proizvajalca mRNK cepiva bi tako nekoliko zmanjšala učinkovitost,« je pojasnil. Glede na podatke o neželenih učinkih pa ne vidi kakšnih zadržkov glede varnosti, če bi kombinirali mRNK cepivi različnih proizvajalcev. Kombinacija cepiv se ne priporoča tudi z regulatornega vidika. »V skrajni sili bi šlo, a mora to odobriti Evropska agencija za zdravila ali Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke ob pisni privolitvi proizvajalcev,« je še dodal Štrukelj. Sta, sm Slovenija • Angleški sev koronavirusa Doslej odkritih 16 vzorcev V laboratorijih so ob ponovnem analiziranju 877 vzorcev našli 16 vzorcev, kjer bi lahko šlo za angleško različico novega koronavirusa, je povedala direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Tjaša Žohar Čretnik. Zaenkrat po njenih besedah kaže, da se ta različica virusa po državi ni zelo razširila in je bilo vnosov očitno več. Foto: Dreamstime/M24 V soboto je Slovenija od slovaške vlade prevzela donacijo testnih kompletov, namenjenih odkrivanju sprememb v dednem zapisu novega koronavirusa, ki lahko pomenijo, da gre za angleško različico virusa. Testne komplete, ki zadoščajo za analizo 1.200 vzorcev, so v nedeljo razdelili med šest mikrobioloških laboratorijev, in sicer v Mariboru, Celju, Ljubljani, Kranju, Novem mestu in Kopru, ter laboratoriju Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete. Analizo so po njenih navedbah v omenjenih laboratorijih opravili na vsakem desetem pozitivnem vzorcu, ki so jih sprejeli v zadnjih 14 dneh, torej od 11. januarja. Do ponedeljka popoldne so skupaj v vseh laboratorijih testirali 877 vzorcev in pri 16 vzorcih dobili pozitiven rezultat. Osem pozitivnih rezultatov je pridobil njihov laboratorij v Ljubljani, štiri inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, dva so zabeležili v Novem mestu, po enega pa v Mariboru in Kranju. Med 16 pozitivnimi vzorci je bil prvi sprejet v laboratorij v Mariboru 11. januarja, odvzet pa je bil v Murski Soboti. Naslednja dva pozitivna sta bila sprejeta 16. januarja, in sicer je bil eden zabeležen v Ljubljani, drugi na Gorenjskem. Sta Spodnje Podravje • Delo gasilcev v luči epidemije Okrnjena sezona občnih zborov Če ne bi bilo epidemije, bi se takoj po novem letu začeli gasilski in drugi občni zbori. Nevarnost širjenja koronavirusaje že lani zelo okrnila društveno in družabno življenje, trend se nadaljuje tudi letos. Lani spomladi, ko se je Slovenija srečala s prvim valom epidemije, je bila večina gasilskih občnih zborov izvedenih. Sezona gasilskih vaj in tekmovanj, ki se začenja prav v spomladanskih mesecih, je bila lani popolnoma ohromljena. Prav tako je odpadla večina gasilskih slavij, od obletnic do slavnostnih predaj novih društvenih pridobitev. Le redki so izkoristili kratki čas sproščanja ukrepov v poletnih mesecih in ob strogem upoštevanju higienskih standardov izvedli peščico dogodkov. Tudi na območju občin Ptuj, Hajdina, Markovci, Cirkulane in Zavrč, kjer v okviru Območne gasilske zveze (OGZ) Ptuj deluje 24 gasilskih društev s 3.200 člani, ni bilo nič drugače. Ni bilo tekmovanj, srečanj, obletnic ... Strokovni sodelavec OGZ Ptuj Janez Liponik je povedal, da so tik pred razglasitvijo epidemije, 1. marca, skupaj z GZ Gorišnica izvedli mladinski kviz, 10. marca so opravili prijateljski protokolarni obisk v Va-raždinski županiji, 12. marca je bila razglašena epidemija. Do takrat so izvedli 23 od 24 občnih zborov, 17. marca so pripravili še manjšo delovno akcijo. Junija so se na nivoju OGZ in regije srečali na nekaj sejah ter v okrnjeni sestavi izvedli redno letno skupščino OGZ, izključno ob prisotnosti delegatov ter strokovnega kadra, brez županov, gostov in spremljevalnega programa. »S štirimi enotami smo pomagali še pri dostavi šolskih malic, ob koncu leta pa intervenirali zaradi posledic potresa,« je delo OGZ Ptuj za minulo leto na kratko povzel Liponik, ki je tudi član upravnega odbora GZS in predsednik regijskega sveta za Podravje. Med tradicionalnimi dogodki, ki jih je epidemija v lanskem letu izbrisala iz gasilskega koledarja, so bila vsa tekmovanja, nekaj tečajev, protokolarni dogodki v okviru zve- Če bo epidemiološka slika ugodna, bi Celje junija gostilo državno gasilsko tekmovanje, ki bo generalka za gasilsko olimpijado. Slednjo bi v knežjem mestu gostili prihodnje leto. Fotografija je simbolična. ze in širše, vključno z dnevom gasilca, ter srečanja članic, veteranov in mladine. Gasilska izobraževanja na daljavo »Kljub temu nismo sedeli križem rok. Na objektu OGZ smo izvedli nekaj nujnih vzdrževalnih del, priskrbeli smo videokonferenčno opremo za namen izobraževanja na daljavo. Menim, da bo izvedba tečajev na daljavo za vse nas kar izziv, tako za predavatelje kot tudi tečajnike. V gasilstvu je zelo pomembna praktična usposobljenost, ki se je na daljavo ni moč učiti. Praktični del bomo izvajali na poligonu v Ormožu, ko se bodo ukrepi sprostili,« je dodal Liponik in še pojasnil: »Za zdaj tečaje začenjamo na nivoju zveze, če bo interes tudi za višje stopnje, jih bomo pripravili še na regijskem nivoju.« Državno gasilsko tekmovanje še vpisano v koledarju Na letošnjo organizacijo gasilskih tekmovanj bodo vplivale epidemiološke razmere. »Predvi- Foto: zasebni arhiv »Največji problem v tem trenutku so gasilski občni zbori, kijih ni moč izvajati. Po navodilih GZS lahko zaključne račune društev potrdijo upravni odbori ali predsedniki, tako da zasedanje občnega zbora kot najvišjega organa društva za potrditev letnega poročila ni nujno potrebno. Društva bodo kljub epidemiji lahko zaključne račune za lansko leto pravočasno oddala,« je pojasnil Janez Liponik, predsednik podravske gasilske regije. doma računamo na organizacijo državnega gasilskega tekmovanja v Celju, ki bo generalka za gasilsko olimpijado v prihodnjem letu. Aktivnosti OGZ in naših društev bodo Gasilske koledarje razdelili, s prispevki zadovoljni Večina gasilskih društev je konec lanskega leta koledarje gospodinjstvom dostavila. Nekatera društva so se prostovoljnim prispevkom odpovedala, druga so prejemnike koledarjev zaprosila za donacije, bodisi neposredno ob predaji koledarja bodisi s plačilnim nalogom. Janez Liponik pravi, da je bil odziv ljudi na terenu dober, pozitiven, tudi kar se tiče zbiranja prostovoljnih prispevkov. odvisne od sproščanja ukrepov. Za junij je predvideno tekmovanje na nivoju zveze; upam, da ga bo moč izvesti. Enako je z obletnicami društev. Letos praznujejo Zavrč (80 let), Gerečja vas (90 let), Slovenja vas (50 let) in Železničar (70 let). Načrtujemo, da bi izvedli prireditev ob 150-letnici PGD Ptuj, ki je bila oktobra odpovedana. Letos nas čaka še en pomemben dogodek, in sicer volitve v okviru OGZ.« Mojca Zemljarič Foto: MZ Ptuj • Boris Kurbus je vitez krvodajalstva Želja po dveh dneh dopusta mu je spremenila življenje Tako kot številni vitezi krvodajalstvaje tudi Boris Kurbus kri prvič daroval v vojski. JLAje namreč vojake k temu početju spodbujala z dvema nagradnima dnevoma dopusta. Kurbus je to možnost s pridom izkoristil, nato pa mu je ta humana gesta zlezla pod kožo. Ta mesec je kri daroval stotič, njegov cilj pa je še bistveno višji. Boris Kurbus je star šele 50 let, pa je kri daroval natanko sto krat. To je prvič storil v vojski, kot se spominja, v želji, da si prisluži nekaj dni dopusta in obišče domače. Na ta način si je prislužil kar štiri dni tako želenega oddiha. Prav to je bil sprožilec; ker pa se je začel zavedati, kako pomembno je pomagati drugim, ga je gnalo, da je to humano gesto tudi nadaljeval: »Po tem darovanju v vojski sem redno dajal kri, če je bilo možno, vsake tri mesece. Prepričan sem, da na ta način naredimo pomembno delo, obenem pa smo krvodajalci tudi sami pregledani in poznamo svoje zdravstveno stanje. Zdaj sem prišel do številke sto darovanj. Imam občutek, kot bi se mi odvalil kamen od srca. Ta cilj je dosežen.« A to ne pomeni, da si ni zastavil novega, še višjega. Zdaj namreč upa, da bo dosegel 150 darovanj. Glede na to, da Boris Kurbus bo s krvodajalstvom nadaljeval tudi v prihodnje. je zelo mlad krvodajalec, ki je dosegel tak rezultat, je na zelo dobri poti, da doseže tudi ta cilj. Kurbus, ki prihaja iz Prepolj, je kri redno daroval na Ptuju in v Mariboru. Je 170. vitez krvodajalstva v Območnem združenju Rdečega križa Maribor, zato mu je omenjena organizacija podelila posebno priznanje. Simbolično darilo je prejel tudi od Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Stotič so mu namreč kri odvzeli prav v ptujski enoti za transfuzijsko dejavnost. Kljub epidemiji so poskrbeli, da je bil ta dogodek - seveda ob spoštovanju vseh ukrepov za zajezitev širjenja virusa - svečan. Dženana Kmetec Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 29. januarja 2021 PARKET >@ OSo /A Senčila flMjf 031 G08 7T7 ^VrJ^ KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). ^PROGRAM RAZVOJA POOEŽtUA Evropsli kmetijski sAJJ /a nsvpj pafc/clp Euops ¡merlin v ppdc/djc IfVHOPSK* UMU IVHMIIIILMM •IfiiO^Atmr i4ivOJ *(<>!■« r V* tg »krHO&hOV Javni poziv za izbor operacij LAS Haloze- EKSRP januar 2021 Namen javnega poziva jc izbor operacij (projektov), katerih rezultati prispevajo k uresničevanju Strategije lokalnega razvoja na območju občin Zavrč, Gorišnica, Cirkulane, Vidom, Podlehnik, Žeta le in Majšperk v letu 2021 in sofinanciranje njihovih stroSkov, Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani www.haloze.org. Rok za oddajo vloge je petek, 12.3.2021 do 12. ure. Delavnici za predstavitev javnega poziva bosta v obliki video konference na katero seje potrebno predhodno prijaviti na spletni strani www.haloze.org. Več informacij pri vodilnem partnerju LAS Haloze: PRJ HALO, Cirkulane 56, 2282 Cirkulane, 02 795 32 00, las.haloze@halo.si, www.haloze.org IARNUŠ OKNA VRATA d.o.o. PV(B ODCNA, vnm, SIIMSOLA ZIMSKA AKCIJA! www.roletarstvo-arrias.si I Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj Pomurske ^iceteza/imllteuuiM/iein^ni uiiße^ßektiunjemßodfe^a? Pomurske mlekarne so podjetje z ugledno tradicijo, uspešno sedanjostjo ter močno vizijo, usmerjeno v prihodnost. Zaradi povečanega obsega dela iščemo sposobne kadre na naslednjih področjih: • Laborant, • Delavec v proizvodnji, • Vzdrževalec-mehanik, • Vzdrževalec-električar. V kolikor želite postati del našega uspešnega tirna, vas vabimo, da se nam pridružite. Nudimo stabilno perspektivno okolje in možnost napredovanja. Vašo prijavo z življenjepisom sprejemamo na naslov: Pomurske mlekarne, d.d. Industrijska ulica 10, 9000 Murska Sobota ali na elektronski naslov: sandra.sever@pomurske-mlekarne.si, tel: 02 5361212. PROGRAMSKI NAPOVEDNIK 00:00 08:00 08:30 09:30 11:00 12:30 14:30 18:00 20:00 21:45 23:00 PETEK, 29. ianuar Video strani Jutranja telovadba Všncekova rez vinske trte Koncert Lenart 2016 110 tet ČD Sv. Trojica-Lenart Video strani Italijanska trgovina - v živo Poimenovanju mestnega parka Lenart Vaieta OŠ Gorišnica 2016 Astro - v živo Video strani SOBOTA, 30. ianuar SP tu ¿ a. 'S E : a h. . 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Koncert klap, Markovci 2018 11:00 Utrip Ormoža 12:00 Seja sveta Markovci - ponovitev 13:15 Video strani 18:00 Koncert glasbene skupine Gemaj 20:00 Monografija Matjaža Mlinarica 21:30 Ujemi sanje 23:00 Video strani p s h . o p < to O ^ CM £ ° ® ? ^ £ 3 m TJ C iS Q> t C ° o DO S NEDELJA, 31. ianuar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Otroški oder 09:00 Kronika iz občine Hajdina 10:30 Zlata maša p. Tarzicija Kolenka 13:00 Koncert Glasis, Polenšak 2014 15:00 Vaieta OŠ Gorišnica 2016 16:30 Koncert il divji, 2018 18:30 Podelitev priznanj Dr. Franja Žgeča 20:00 Območna revija PZ Ptuj 2015 22:00 Video strani PONEDELJEK. 01. februar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Veseloigra Dobrodošla miss Agata 10:30 Ujemi sanje 12:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 17:30 Zlata maša p. Tarzicija Kolenka 20:00 Monografija Matjaža Mlinarica 21:30 20. dobrodelni koncert Karitas Ptuj 23:00 Video strani Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mla-če 3, Loče. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p, Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. OPRAVLJAMO čiščenje kleti, podstrešij in parcel z dovozom in prevozi do 1,5 tone. Telefon 031 733 112. Srečko Turk, Mu-retinci 44a. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. KUPIM traktor Zetor, Deutz, Univerzal, Štore, IMT in ostale znamke v kakršnemkoli stanju ter kupim tudi kmetijske priključke. Tel. 070 519 447. OBVEŠČAMO cenjene stranke, da začnemo prodajo mladih nesnic, rjavih, hisex v začetku nesnosti v četrtek, 4. 2., ob 8.30 do 17. ure, vsak dan. Naročila zbiramo na tel. 041 694 124. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. NESNICE, rjave, 19-tedenske, v začetku nesnosti prodajamo. Možnost dostave. Tel. 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23. PRODAM bikca simentalca, starega 8 tednov, težkega 130 kg. Tel. 070 250 441. PRODAM prašiče domače reje, težke od 100 do 180 kg. Cena za 1 kg je 1,60 €. Telefon 041 986 390. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01. SLIKOPLESKARJA ali delavca z znanjem izdelave izolacijskih fasad zaposlim. Možna redna zaposlitev, delo na Ptuju z okolico, delo po delovnem času. Sli-kopleskarstvo Jože Voglar, Zabovci 98, telefon 041 226 204. NEPREMIČNINE Na Ptuju, v bližini avtocestnega uvoza PRODAMO HIŠO, letnik 1960, v izmeri 334 m2 in pripadajoče zemljišče v izmeri 3351 m2. PRIPOROČAMO! Cena: 149.000,00 EUR. Ci D C/M A V Kontakt: 041 684 075 ^ pktovio ali 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio petek • 29. januarja 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu ... (Tone Pavček) SPOMIN V nedeljo, 31. januarja, bo minilo eno leto, odkar te več ni med nami Stanislava Huzjan IZ KIDRIČEVEGA Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in prižgete svečko. Vsi njeni Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame Helene Petek IZ KUNGOTE PRI PTUJU 106 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sodelavcem Perutnine Ptuj za izrečeno sožalje, darovane svete maše, cvetje in sveče. Hvala kaplanu Primožu Lorbeku za opravljen cerkveni obred in besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj. Vsem in vsakemu še enkrat hvala. Žalujoči: sin Janko z družino in hčerka Jelka z družino Svet je tak, kot je bil; in vendar je čisto drugačen. Na tej strani hriba sem jaz -na oni je človek, ki mi je drag. Hrbtne strani življenja ni. Kamor se ozrem, gledam svetu v obraz (Neža Maurer) OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 87. letu zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica, sestra in teta Frančiška Vogrinec IZ ŠVAJGERJEVE 4 NA PTUJU Od nje se bomo poslovili v torek, 2. 2. 2021, ob 12. uri v ožjem družinskem krogu na pokopališču na Ptuju. Žalujoči: njeni najdražji PVC okna, vrata, senčila ROLETE, II VI PVC OKNA. SENČILA VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com i nfo@oknavrata.com ZIMSKA AKCIJA DO-20% POPUSTA TRAJA DO KONCA FEBRUARJA 2021 Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik Program TV Ptuj 30. in 31. januar 2021, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Število obolelih s covidom-19 se po zadnjih podatkih počasi umirja. Trenutno stanje v Domu upokojencev Ptuj je stabilno; V mestnem jedru Ptuja je veliko praznih stanovanj. O tej problematiki izvemo v izjavi ptujske županje Nuške Gajšek; Pogovor z ravnateljico Vrtca Ptuj Marijo Vučak. Pogled na mesto Ptuj v filmskem zapisu otrok Vrtca Ptuj; Mirko Slana je pobudnik humanitarne akcije pomoči prizadeti družini Vidnič v Petrinji, ki je po potresu ostala brez svojega doma; Maks Kampl, stanovalec ptujske enote doma upokojencev v Kidričevem, je 18. januarja praznoval 101. rojstni dan. Zaposleni v domu so jubilantu in njegovi ženi pripravili prisrčen sprejem; Zaradi epidemiološke slike se letos etnografski in zabavni del Kurento-vanje2021 seli na splet. Dokumentarni film - V kožuhu skriti demoni je za RTV Slovenija posnel Tinček Ivanuša; Z najlepšimi vižami stoletja stopimo v sobotni večer in nedeljski dopoldan; Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. www.novareha.si noua Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. Srce je omagalo, vaš dih je zastal, a na vas spomin bo večno ostal. SPOMIN 30. januarja mineva dvajset let, odkar smo se poslovili od našega očeta, tata in dedka Alfonza Mohoriča IZ TRNOVSKE VASI 33 24. februarja bo minilo deset let, odkar nas je zapustila naša mama, tašča, babica in prababica Marija Mohorič IZ TRNOVSKE VASI 33 3. septembra bo minilo osem let, odkar smo se poslovili od našega brata, strica in botra Antona Mohoriča IZ MEŽANOVE ULICE 12 PTUJ Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njihovih grobovih, prižigate sveče in jih ohranjate v lepem spominu. Vaši najdražji A k o Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega koraka, utihnil je tvoj glas, le bolečina in samota, ostali sta pri nas. Sedaj nas pot vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a vedi, da v naših srcih še živiš. ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in tasta Ludvika Kokola (19. 9. 1947-14. 1. 2021) S KUKAVE 49 Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, za izrečene ustne in pisne besede sožalja, besede tolažbe, darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala g. Dušanu Todorovicu in Jožetu Škofiču za opravljen pogrebni obred ter molitve. Prav tako hvala ge. Dragici in ge. Marti za izrečene besede ob slovesu. Hvala vsem, ki ste se z lepo mislijo v srcu spomnili nanj na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Frančiška, sinova Ludvik in Daniel ter hčerki Lidija in Silvia z družinami Usoda kruta je hotela, tebe nam je vzela, odselila si se tja, kjer ni trpljenja ne gorja, a odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas. ZAHVALA ob izgubi drage mame, tašče, babice in prababice Terezije Petrič IZ SVETINCEV 37 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili ob nas ob težki izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice. Hvala vsem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala g. župniku Jožetu Škofiču za opravljen obred, pevcu Marku Škofiču za odpete pesmi, zastavonoši, govornici Danici za ganljiv govor, godbeniku za odigrano Tišino in celotnemu pogrebnemu podjetju Almaja. Iskrena hvala slehernemu posamezniku, ki jo je pospremil na njeni zadnji poti v večno življenje. Žalujoči: sinova Ivan in Milan ter hči Lojzka z družinami OSMRTNICA Od nas se je poslovil dragi mož, oče, dedi in tast Branislav Vukasovic, dr. med. specialist interne medicine 17. 11. 1939-17. 1. 2021 VESPAZIANOVA ULICA 13, PTUJ Pogreb bo v ponedeljek, 1. februarja, ob 14. uri na novem ptujskem pokopališču. Žara bo v vežico pripeljana na dan pogreba ob 13. uri. Pogreb bo v ožjem družinskem krogu. Žalujoči vsi njegovi Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. V SPOMIN 30. januarja bosta minili dve leti, odkar nas je zapustil mož, dedek, oče Anton Jerenko IZ PTUJA Hvala vsem, ki se ga spominjate! Njegovi najdražji: žena Elke, Mirko z družino, Cristin in Karin z družinami Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) a ■O. ZAHVALA V 66. letu se je tiho od nas poslovil dragi mož in oče Jože Unuk IZ KRAIGHERJEVE 18 PTUJ Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečena sožalja, Domu Lukavci in Splošni bolnišnici Murska Sobota za nego in skrb ter gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, Mestni občini Ptuj in Javnim službam Ptuj. Tvoji najdražji Bremena v življenju te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila -za tabo ostala je velika praznina, ki z našo ljubeznijo in mislijo nate se bo polnila. OSMRTNICA V 74. letu nas je zapustil naš dragi Milan Ramšak S CESTE 8. AVGUSTA 19 Od njega se bomo poslovili v sredo, 3. februarja, ob 14. uri na novem ptujskem pokopališču. Žara bo v vežico položena na dan pogreba ob 13. uri. V vsej nemi bolečini srce še ni dojelo, da te nebo je vzelo, najdražji in edini mož, oče, dedi in pradedi. Žalujoči: žena Terezija, hčerki Brigita in Sabina, sin Igor z družinami OSMRTNICA V 86. letu se je od nas poslovila naša draga mama, tašča, babica in prababica Nežka Ciglar NAZADNJE STANUJOČA V MARIBORU Od nje se bomo poslovili v sredo, 3. februarja 2021, v ožjem družinskem krogu na pobreškem pokopališču. Žalujoči: otroci Tonček, Janko, Lizika, Marija in Anica z družinami ter vnuki in pravnuki Dve leti je preteklo, solz nešteto je izteklo. Solze grob so premočile, a tebe, dragi sinek, niso prebudile. Čeprav te moje solze ne prebudijo, spomini na te še živijo. SPOMIN 28. 1. 2021 minevata dve leti, odkar nas je za vedno zapustil sin in brat Štefan Kodrič Hvala za prižgane sveče. Žalujoča mama in brat Vinko z družino 24 Štajerski Križem kražem petek • 29. januarja 2021 Brazilija • Pandemija ne poneha Odpovedan karneval v Riu de Janeiru Spodnje Podravje • Manager klub Ptuj Letos 30-letnica delovanja Manager klub Ptuj zaznamuje 30-letnico delovanja. Predsednica združenja ptujskih me- Zaradi pandemije covida-19 so odpovedali znameniti pustni karneval v brazilskem Riu de nedžerjev je Darja Potočnik Benčič, sicer predsednica Lekarniške zbornice Slovenije in Janeiru. Cepljenje proti covidu namreč poteka počasi, število okužb z novim koronavirusom nekdanja dolgoletna direktorica ptujske lekarne. pa ostaja visoko. Sprva so karneval preložili na julij, zdaj pa so sporočili, da ga letos ne bo. »Trenutno se mi ne zdi smiselno razmišljati, da bomo lahko julija organizirali karneval,« je župan Ria de Janeira Eduardo Paes v četrtek zapisal na Twitterju. Dodal je, da se zaveda pomena karnevala za gospodarstvo mesta, a po njegovih besedah ni mogoče nadaljevati obsežnih priprav. »Zagotovo bomo lahko leta 2022 (vsi ustrezno cepljeni) praznovali življenje in našo kulturo, kot si zaslužimo,« je poudaril. Združenje plesnih šol sambe je izrazilo podporo in razumevanje za županovo odločitev. Brazilija je znana po svojih pustnih karnevalih, ki običajno potekajo februarja. Eden najbolj znamenitih poteka v Riu de Janeiru, ki vsako leto privabi več milijonov turistov. Ta latinskoameriška država velja za eno najhuje prizadetih ihI Foto: Arhiv M24 Manager klub Ptuj se je v svoji 30-letni zgodovini večkrat pridružil dobrodelnim projektom in akcijam, ki slonijo na prostovoljstvu. Skozi vsa ta leta so izvedli vrsto izobraževalnih dogodkov in spodbujali mlade pri snovanju podjetniških idej. v pandemiji covida-19 na svetu. Doslej se je tam z novim koronavi-rusom okužilo več kot 8,6 milijona ljudi, umrlo pa je 214.000 covidnih bolnikov. Cepljenje proti tej bolezni so začeli šele v ponedeljek. (sta) Leto 2020 tudi za vodilne kadre v podjetjih in zavodih ni bilo enostavno, je sporočila Potočnik Ben-čičeva. »V minulem letu smo večino moči, energije in vneme pustili v svojih delovnih okoljih. Člani delujemo na zelo različnih področjih, a epidemija ni nikomur izmed nas prizanesla. Zmanjšala so se naroči- OKNA, VRATA â GARAŽNA VRAM www.naitors.si H i NAI/ORS.OO Tel.: OZ 74113 BO. Mob: 031 783 204 GariSnica 1. GariSnica POPUSTI DO KONCA JANUARJA IAKCl IA- 3-slojno steklo Alvcija: a eeno 2-slojnega ] la, sodelavci so zbolevali ali ostajali doma zaradi nujnega varstva otrok in šolarjev, oteženi so bili pogoji dela. Mnogim panogam je s pomočjo priskočila na pomoč država in upamo, da so ukrepi zadostni in primerni, da bodo podjetja po epidemiji čim hitreje okrevala.« Tradicionalnih dogodkov, ki jih Manager klub Ptuj prireja ali se v njih vključuje, v lanskem letu skorajda ni bilo. Člani so kljub temu izvedli nekaj aktivnosti, med drugim so se odločili za dobrodelno udejstvovanje. Vključili so se v projekt Botrstvo in za otroke, ki potrebujejo pomoč, prispevali tisoč evrov. S prispevkom bodo nekaj otrokom iz širšega ptujskega okolja omogočili topel obrok, morda O www.tednik.si IStajerskltednlk Stajerskitednik preceplienVbomoprecepaK Cene bomo «ujifo čistega lAna- vključenost v izvenšolske aktivnosti ali nakup njunih potrebščin. Predsednica ptujskih mene-džerjev Darja Potočnik Benčič je poudarila, da bo tudi letošnje leto zahtevno, posledice koronakrize se bodo reševale počasi in dolgo časa. Zato je pozvala k posebni skrbi za najranljivejše skupine. »Ne pozabimo na tiste, ki jim je najtežje. Izhod iz krize nam bosta olajšala medsebojna pomoč in dobro sodelovanje.« MZ Tako vodenega pa vseeno niSem povito»™™ ■^razMiwi«™ oda. ^^ Nagradno turistično vprašanje Ustvari svoj kro cy Bliža se pustni čas, ki bo letos povsem drugačen, korona je tudi na tem področju naredila svoje, pometla z vsemi pustnimi sprevodi in pustnim rajanjem, ne pa tudi z njegovo kulinarično tradicijo. Gostinci so v tem času dobili priložnost, da se udeležijo dogodka Ustvari svoj krof, v okviru katerega bodo zbirali najboljše krofe v Sloveniji. Sprejeti vladni odlok pa ponovno dovoljuje odprtje muzejev in galerij. „V tem tednu smo po prilagojenem delavniku, ki je bil sprejet v času prvega vala epidemije, odprli naše lokacije za obiskovalce. Zbirke v Ptujskem gradu si je mogoče ogledati od torka do nedelje: od torka do petka med 10. in 16. uro, v soboto in nedeljo med 10. in 18. uro. V sredo smo odprli tudi Miheličevo galerijo in Salon umetnosti, ki vabita k ogledu od srede do nedelje med 12. in 16. uro. Vsi ukrepi, kot obvezno nošenje mask, razkuževanje rok, varnostna razdalja, ostajajo. Odprtij razstav pa za zdaj še ne bo. V veljavi ostajajo prav tako še omejitve gibanja med občinami, omejitve glede števila oseb, tako da se bojimo, da bo obisk v prvi fazi skromen. Ne glede na obisk odprtje prinaša dodatne stroške dela in obratovalnih stroškov. Smo pa seveda veseli odprtja, doslej smo bili z obiskovalci v stiku virtualno. Upamo, da se bo stanje še izboljšalo, da ne bo prišlo do ponovnega zaprtja in da se bomo vsaj spomladi vrnili v normalo, kot smo je bili vajeni, da se bodo vrnili obiskovalci iz Slovenije in tudi tujine. Kar zadeva obisk in lanske prihodke smo v letu 2020 zabeležili okrog 6o-odstotni upad," je na začetku tedna povedal direktor PMPO Aleksander Lorenčič. V pustnem času v Sloveniji spečemo velike količine odličnih krofov. Teden dni pred pustnim torkom bo letos potekal edinstveni dogodek Ustvari svoj krof, ki vabi k sodelovanju gostince iz cele Slovenije. Na povabilo Turistično-gostinske zbornice Slovenije in v sodelovanju s Pošto Slovenije, sponzorja dogodka, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in Turizma Ljubljana so le-ti dobili priložnost, da obeležijo pustni čas, kulinarično tradicijo in se vključijo v letošnji projekt Slovenija evropska gastro- OOO O cm in 000 nomska regija. Tako gostince vabijo, da 9. februarja pošljejo svoj krog, ki ga bo na ustreznem naslovu prevzela Pošta Slovenije. Vsak sodelujoči poskrbi zgolj za primerno embalažo. Krofe bo na sedežu TGZS ocenila strokovna komisija in razglasila zmagovalce. Prenos dogodka bo potekal preko video povezave v aplikaciji MS Teams. Gledalce pa bo nagovoril priznani slovenski etnolog dr. Janez Bogataj, izjemni poznavalec slovenske kulinarike, in ob tej priložnosti tudi predstavil nadvse bogato izročilo peke krofov na Slovenskem. Peka krofov ima na Slovenskem nadvse bogato izročilo. CU Letošnji mednarodni dan turističnih vodnikov (21. februar) bodo slovenski turistični vodniki praznovali virtualno, je te dni objavilo Društvo regionalnih turističnih vodnikov Slovenije Argos. Geslo letošnjega praznovanja je: Turistični vodniki: s kreativnimi zgodbami bogatimo turizem na podeželju. Na Krekovem trgu v Celju od 22. januarja stoji panojska razstava o priznanem slovenskem arhitektu in njegovem delovanju v češki prestolnici Pragi, ki bo na ogled do 22. februarja. Jože Plečnik se je neizbrisno zapisal v zgodovino Prage kot arhitekt praškega gradu in cerkve srca Jezusovega, pa tudi kot profesor na Umetno-obrtni šoli, kjer je vzgojil več kot 50 priznanih čeških arhitektov. Od bombardiranja minoritske cerkve na Ptuju je 4. januarja letos minilo 76 let. Nagrado za pravilen odgovor bo prejela Ivana Čurkovič (Grajen-ščak). Danes sprašujemo, koliko let je minilo od podelitve zvonca za naj kurenta. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj, ki jo boste lahko koristili po sprostitvi ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe s covidom-19. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 5. februarja. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Koliko let je minilo od podelitve zvonca za naj kurenta? Ime in priimek:......................................................................... Naslov:.................................................................................... Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj. Osojnikova 3.2250 Ptuj. Foto: Črtomir Goznik