Gospodarsfvo. ŽETEV JN MLATEV ŽITA. limmi kmetovalec mcvra poleg mmogo diugega vedeti tudi to, kedaj in kako |e sipravl^iti žitao zrno, da bode imelod njega čim več lcorisiti. Med razmiirui živili, 'ki skižijo člo-veku v pr^ehrama, Je pač loruih najnavadnejše in najizdat-ne|še hranilo. Zato molimo v očenišii: »Daj nam dainesnaš vsafkdanjd lcruh.« Raszpredekuca o redilnih snovie}\ v posameznih živilih nam 3caž€, da vseibuje ržani kruh 6% beljdkioViin, 48% ogljjikovih hydiaitov in 44% vode, pše-ruičavi ikruh pa 4% beljafcavim,, 51% agljSilcovJh hydra*ov,1% redilTuh soli in in 43% vode. Kruh kot živilo igsra v 'človieški prehrani že od nekdaj nad vse važno vkygo. Zato je pofcreimo, da iae pori spnavljanlu 'krušnega zmja pomu-dimio dalje časa. Žito je dozonelo, iko je žitna slama poruanenela in je posltato zrnje tako trdo, da ne kaže znotraj nobenega so8ca več. Najlažje se doioči čas ž«tve na ta način, abo upog-rremio zttvo čeiz noheft. Ce se rado upojgrke ter se pri tem pakaže beli sdk, je žito še nezrelo, aflco je pa znn,o tailcb tmdo, da ga prel«miimo s težavo, je žito postelo prezrelo.Premaio zrelo znnje nasm da pščel pridelek, ker se prevečvsuši, previeč zrelo žito 'pa se rado izisufie ma n^ivi, da]e botj (pusto .moko in malovTedno slaroo. BdLnole za seme p-uščamo ždto da.l|e časa na nji-vi, da szrnije popakioimia' čo 'zori. Za loruch pa požanjemo žito v času, ko jse še ndkioliiko mehiloo, vandar mie več soano in iniečmo. Na več|iih poses* Ivih pride |pri žetvi tudi ivreme v ipošlJev. Na tah |e ziaoeti z zetvijo irajši neboliko prej> kalkor pozneje, ker se parav lahIco priipeti, da zamudim.o prarvi oas, boidisi da nam je i\flgajalo vreme, ali- pa nismo dobdli zadostnega števila delavoev, da bi mogfi požeti povsod ob pravem času. Žito žanjemo s sirpom, ali pa ga kosimo z žitno kofi^ol Veljki posestniiki natniijo za •tošnjo posebne sitroje. V novejišem času so ti stro.fi taflco napravljeni, da pioikošeno žito obenem poveiž&po v so^ope. Kosalni sDroj za žito in vezanje sruopja stane po dasnašnjih cemeh 7000—8O00 D. S srpom gre žettev najpiočasnejie od rok. Dek> pa |e najbdljše, ker se poirazigubi maijmanj zrnja. S 5coso vršimo delo hitreje in ceneje. Za iloošmijo rafoimo posdbne žaitine ikose z ogrodjem ali gmbljaanii, ki jx>laga]o pdkošieno žito v re*de. Dober kosec pokosi na dan Y, do em oral, dočim požanje žanjica k večjeimu do exio šestinlco orala. Za žetev lenega orada žita je potemitaloem patreibnjo šest žanjic in dva strežača, ki vežeta snopje *er ga nosita v ilaopice, ali pa en kosec s treimi sfcrežaji, Iki pokošemo žito devajo v snopje in ga vežejo. V prvem slučaju imamo v celem 8 Ijudi, v drugeim pa samo 4. Požeto irto je treba siršiti, da zm$e do kraja dozori in da se slaima posuši popcckvama. Če ije bilo žuto porasitlo s plevelom ali z deteljo, je na su'šenje posebno paziti. Žiito v sniopju lahfco sušimo iva njivaJi ali pa v kozolcih. Na mjiivi itw)remnio sušiti v nazstavkah, ali na ostrvih, ali kolih. Raasta-vflce delamo večje ali VrraT^lse. VeUke razstavflce imienujemo kopioe in križe, male pa staw ali sltavlkie. Pri zlagenju snopja v križe morarroo paziti ma to, da se smopje hitro suši in preveč ne nafiefloa. Prvi smoip zigeiiemio čez podovioo ter ga položinuo na tla 'taflco, da se nahaja klasje na gomji srtrani in ne visi k tfom. Na te snop ^Soiinvo potem 20 sivjpov navskriž, enega pa povA feriža kot ivdkaic JdJobuk. Križ sostoji torej iz 22 snopov, trije fcriii sfcupaj pa tvorrjo kapo in 6 snopov porvrh. Na jMur*em in Ptiujsloem polju 2*agaijo žito, *. j. i« in pšemico, večiiKHna v torižie, le a]do, proso in damanioo zia gajo v stave po 8 do 10 snopav stkupaj. Kjer je vreme «b 'času žetve rnestamovitno in irado deži, tam so koaold ea sušenje žifa zelo na mestu. V Savinjšlri dollni, v iašfcam in ibrežišketm okraju, kaikor tudi ma azemlju bivše Kranjslke imajo gosp.cKlaiii|i kozotee, v katerih sušijo žito. V kozok* se žito najholje in najlažje suši. Burja, dež in toča imi ne morejo več škodovati. Pa tudi za deteljo in sočivje nam služijo loorziolci prav doforo. K|er vidimo kozoloe na poij«, laHco sklepamo, da pTetriva v dotičnem ikraju napredni kmečki živelj. Kozolcd so lesena in s stneho pokrita stojala, ki oi>Stioje iz ivodoravno ležeoih lat, med katere devamo snopje, ali kar pač hočemo sušiti. Razlikujiemo ©novrstne in dvovTstne kozolce, t. j. Ikozoloe z eno ali dvema stenama. Visofloast (koaoloev zinaša po 15 lat Late so po 25 •am narazen in ipo 6 <m dolge. Dvovrstni kozdlci imajo na sredi zgoraj počez poiožene desGce, na katere naložimo suho krmo, pod tem stropom sipodaij pa je prostor ali klonica za tnraive, (pluge in dnrgo gospodamsko orodje. Ko se je žito na polju dovolj posušik), ga apmvimo na pod ali šlkedenij, kjer čaflca do mlatve. šketiefnj mora bifi suih in zračen. Le v suhih iin zraonih prostorih se doibro ohrani snapje, slama in drugo. Lesen fekedenj je najbolj pripraiven m malega posegtnilka. Vefiji pos-estfcniki imajo zidane škednje, ki so balj trpežni in varni ipred ¦ogmjem, ,zato >pa htdi veliko dražfi. Žito mlatimo s cepnvi ali z mlatiinimi strojt, 3ci jih iimenujemo tudi mlatilnice. Mlatev s cepmi je dragia in počasna, zlasti če primanjkuje mlatičev. Mlatič namniati Ina dan 134 do 2 M nži ali psenioe. S cepmi naj mlati samo mali posesitmilk, ki ima dobre mlatiče, pa mak> žka. Večji iposestnik mlard s cepmd samo teda^, ko odbira najboljše Kmje za seme, ali pa Gco napiravlja šlkopno slamo, ki tmi ije ipotrebna za poflcrivanje strehe, za vez v vinogradiu, za povresla itd. Druigiače. pa mlati rajši z mlatilnico, ki vrši to 'delo veliSko cenejie in hitreje. Kjer se posamezniku ne iaplača naikup nnlatdlnice, se priporoča, da ikupi več posesstWkov tene vasd sikujpaj mlatilra 3troj — seveda od kake zahesljive tvrdfce, ki iprevzaime jaimstvo za solidnost stroja ža več iet V čehoslovaški republidd najdemo vasi, kjer ima vsaik boljši pasestaik svojo mkAiico. Mlatev vršinio, ikadar imamo največ časa za to. V«čji (posesfenlki mlartiiio najrajjši ipo zisnd, fco ni drug&ga deia. !Sevieda so popirej iam]a.tili po eno kopo za posikutšnjo ter zmerili zrnje in s*ehitali slama To iso storili zato, da so mogii napraviiti račune že lomatu po žetvi, kalko bodo iahajali s prideiram, ikoldlko bodo lahko pirodaH zmja, slaroe itd. itd. Mlatilnice goni lahlko človešlka roka ali živina, ali pa parma sila. Nannesfo živime im pamie sile jiih more gnati tudd voda. Vod,T\a moč je raamerotna najcenejša. Mlatflnice na roiko niso iprfiporočljive, ker ž njhni ne opravimo nvnogo več, kakor s cepmi. Njih vrtenje je pnava muilca za človdka. Ročnih mJatilinic ne 'kaže 'kupovatir četudi so oenejše od dnigih. Boljše od ročniih so mlatiLaice na ročni in ob eaem na viteljni pogon, ali samo na pogon z vitlonv katere goni izSdjuano le živina. Z mlaitilTOOo ma vftel r^annlatiroo na 1 dan do 40 hl zrnja. Pri vprežni ralatilnici se počasna hoja žTvtine prenaša z vitlom tako hiitro na bdbea, da se ta zavrti po 800- do lOOOkrat v ani minufti, ikar Je smatrati za veliko teJhinično pridolbdtev n>a tem polju. VatiLi so ležeči ali po stoječi. Ležeči viirtel olbstoji n več parov zobčes&h kbles, je nizek iin pritrjen v tla s pcmočjo močmeiga m dofero zvezanega leseffvega ofcvira. P»i ležcčem vitlu se premša sila na mlatilnico z dveraa železruma drogoma — fransmasiJsOrima drogoma — fci Bta Vveposnedno zveaana z mlatinico. Ti drogj so -videlaTu v 'tla, da žMina nemoteno oez njje koraka. Da se sila od vi&d Tia mlaltilnicx> pnanaša v različno smver, n. pr. navtzgov, če leži Tnlatilnica višj€, kakor vite], aK ipa na stnami, posltiavimo med vitel in mnilaitilnico še poseflme ,priprave — posredovalma kolesa ali predležja. S temi kolesr <se prenaša sdla od vitla na imlatilTHOo s ipomočjo mooniega Jermenia. Stoječa vi*eJ |e ttaflco visok, da more žival korakati pod jermmom, Id teče od majSzgKMTnijega lmleBe na viflu vodoravno na mlatilnioo. Stoječi viitel je dr&ž^i od ležeoega in stane s potTebmiTn ipredležjem vred danes približno 5000 dinarj«v. Običajno so vitli napravljeni za dvovprego. Invaino pa tudi enovprežne in četverovpnežrte viiflte. Zivimo vpreigamo na vitlu za vprežne tname, iki so pritrjeni na vodoravno ležečem in velilcem zobčastean kolesu. Po števifcr potre^bne žiiviTie se ravna tudi število -vtp^ežaih tramov na viflu. V vitel vprežema živina hodi v Icrogu okrog vretena ali vraidla. Čim večji j« ta krog, katerega je obhoditi, tem Jažje dela živLna. Pr«mer kroga bcxii vsaj 7'A rn dolg. Vitel more v tleh trdno stafi. Vratilo mora'tstati navpik, kolo s vjprežmiTni trami pa vodoravno. Ko zaorvemo mlatiti, nvoramo spraviti ,vitel počasi v vrtertje. 2iviina ne ame fcar naešiikirat potegniti z vso silo, ker bi se urtegiroilo pripe*Sti, da se vStel polomi. Dobro storitmo, ako spravimo vitel pod sitreho, da živina rve trpi pred solncem in dežjem. Vitel moremo itpcwabiti *udi za vrtenje dmigih strojev, fkot pjebiralniika ali trijerja, slamareanice itd. Z vitlom vrtimo tudi sestavljene mlatilnice, katere ao movogo fvečje, Tcer iimajo razen slamotresnJkov tirdi priprave za čišoen.je žita. Prijprave sestojip iz sit in vetemic. V takfh m1a*ainioah se žito lahlko očisti, kalleor na čistiHnih mliimh. Parn« mlatilnice gonijo parni stroji; ki probjvajajo 10 do 24 floanjJsJcih sii -Rabijo se -na velildh posestvih, pa tudi na Murskem polju so zelo udomaoene. Na mjih se žito ne le očislti, marveč tudi sortima aK prebere. TafloŠna milatilimca nadomeshije po4emtokwn hSarati žttno čjgtanioo in »rijer. Kje je najbolje naročiti poljedelske stnjftŽ Kosiina stroji za žito, mlatflnice, trijerp in drngi polje^ielshi sfcrop s-e naročajo najbolje pri znani oeški tvrdki Mdkhar-lIimratii-iBadier, lcatre generalno zastop^tvo za oelo Jvgo&lavijo vodi g. F. Smola v St. Juriju ob Juž. žel., podrnržnica tvrdke pa je v Rtuju, sejmišče. MlatiLnica za ročni din vitelrri pogon, širlna 470 mm, stane 2800 din., vitel s predležjem in eno transmisijo, '%Yi m dolgosti, 4000 din., hrez predležja pa 2800 d:n. Sestevljena mlatilnica za viteJmi pogon, širina 580 tasn, s slamo-tresinikom in sitom stama 5030 din. Žjftae .čiSftlTvioe z osmimi siti, zelo dolbre, veljajo 1611 dmarjeV. Trijerji s 100 do 120 om dolgim cilindrom za rž in pSenico, 2800—4000 din. SlamoTeznice, usfcnfflc 190—300 mm, tudi za vitelni pogon, 1300—2500 din. Cene pamih mlatilnic se zvedo pri g-enieralnetm zr.~ stopstviu tovaim Medichar-Umrath^Bacher (F. Smola), Št. Jurij ob južni žed. Kakor sem poizvedel pri podružnici v Ptuju, daje ta •vrdika poljedefelke stroje zanesljivim interesentom radevolje fudi na 14djnevno poskišnjo jbreaplačno in sicer to brez obv-eziriOsfcL, da mora dotični izlposojevalec pozineje stroj naročiti. Razen tega se doibi pri naročilu ugodmost ^plače^'ainja na obrolke. 1 . _ Vekoslav Stampar, Čebelarski shod v Limbušu pri MariboVur se varšJ! v ne't* dteJjo, dine 5. julija, ob 8. uri piedpoldne v prosliorih gostUne SreSko Robič v Limbušu. Na shodu bo predaval g. Juraneič. »Penrtninarstvo.« Sestavil A. Slivmik. Založila jkigo•lovenska knjigama v Ljiiblijani. »Kraetovalec« piše sietteče: To je naslov novi iknjigi, ki obsega 174 strani dn Stane 44 din., v plartno vezana pa 56 dim. KinJLgo je na*isn2a TisScama J. Krajec naisl. Novomesto in Jo lepo cpnemila s številnimd podolbaimi, ki jih je prizinano dobro in sifcrbno narisal ravnattel) Dragotin Htimek. PerutnLnaret<wo je pri nas še zek> zanemarjena panoga gospodarstVtk Ob malem trudu bi lahiko donašalo več dobičlka Toda uavedinost m malobrižnost vladata v tej stroki, kd sta krivi, da je naše peru^iminamsbvo takor^ekoč še v povojih. Ne za¦SmamiO se za perutniino toliko, kakor bi zaslužila. In verv•dter prinašajo kme, gojene v maleam in velikeim cAn&egti, ¦asrumneimi pemtniinaiiju prinvemo plaoilo. Pisatelj se je sem bavil z perutninarstvom in nam v lahjko umi|iivi bese«b opisuje, na kaj vse je gledati, da se ta važna gospodar<ska stroka povSpne do večje rentabiinosti tudd po rvaših krajiih. Oibširne|e so obdelane razlione kum]e pasmne. Knjiya bo sliižila potr^bam raznih rejoev perutoine, meščamr liakor tudi knvetovalcu. Važno pa Je pog-lavje o kurjih bofeznSi, ki obsega vnaimje bole2a\if notrarvje bolezni, neszgode, neseiv|a in raavade. Knjiga je sestavljena po raanih \i«h ifn z veliko majijivoširjo. Priporočamo p visem IjufoiteIjem in rejcem naše perutnine, da si jo nabavijo. Mariborski tržni dan dne 20. junija 1925. Ta dan je fcilo zelenjave im sadja, kakor tudi drugih Sfvari v veliik"i jn^rw?žira na trgoi; tudd kupčija se jc razvijaJa že raino zju *wij. &e celo slaninarjev |e prišlo 12 na trg, ki so prodajaii •feakor poprej svinjino po 25 do 35 ddn., damlno po 25 din. in dkrob po 15 do 20 din. kg; donvači mesarji so Slcrčili oene in sdcer večim nj3\ je prodajala govedimo po 10 do 19 din, telettrto po 12.50 do 20 din. k\ svjrtjino po 15 do 17.50 dan., klofbase po 25 do 50 din^ pr«3cajeno meso po 50 do 40 din. m drdb po 7 do 12 din. 1 kg. — Bemfcnine je bilo to pot oflcoii 800 komadov. Cene so hfle jpjščamioem 25 do 30 ddin., večpm 30 do 75 dinč za par; lcokošem 30 do 50 diin., gosem in racam mladiim 30 do SO dhv, starim pa 60 do 100 din., donvačim za|č3aMn 7 4a 00 din., ikanakaoom 30 do 40 din., griJcam 30 din. in ščetom (miadim psom) 12.5O din. kamad. — Kromspir, sadje iri zelen^ava, drug« živila: Kmetje so pripeljali 15 vozov krorapirja in zeleirtjavie in 55 vozov črešwij na ttg. Cen« so pa bile krompirju star«mu 14 din., novem« 15 diiu za memiik {7K> kg), oziroma 2 m 4 din. ifeg (inovi se je tt^daj pocenil), solati 4 do 8 din. kg ali pa glavmati solati 1 do 1.50 dintč in brazilijanski 2 do 3 dim. komad; stročiji grah 5 dhu, stročji pasuiji 7 do 8 dm., čebuli 4 do 5 din., ohrovtu 1 do 1.25 din., ohrovtovi repi 1 din. za komad; maslenemiu dija 28 din., bučrtemi olju 18 do 22 din., mieku 3 do 4 din., sarvetani 12 do 14 din. liter; črešnjam 2 do 3 din. liter, ozkoma 4 do 10 din. kg, pomerančam 1 do 3.50 diin., limonom 0.50 do 1.50 din. kanvad, jajcam 1 do 125 dirt komad (cene jajcam rn mleku 90 še vedno previsoke, lcer se do^bijo izven Marijbora za pol dinarja eeneje); jagode sjj se prodajate že po 8 do 10 dln. in borovmice po 2.50 din. liter. Trapistovski sir po 32 do 35 dfn. kg, sirček po 4 do 8 dki. komad. — Lomčena in lesna rofoa: Bilo ]o je k^kor po navadi precej na ttigu in tudi cene so hnle navadne 0.50 do 150 din., brezove metie 2 do 4 din., leseno vile za seno 15 do 20 din., lesene grabVje 20 do 25 din. komad, koritzna »Hama 30 din. vreča, ročnd vozičlki 125 do 1000 din. komad. — Cvetlice in rastline: Cvetiice priinašajo vedno v viečji lcoličini na trg in ljudje jih tudi prav radi kupujejo. Cene pa so bile razinim cvetftcam 0.50 do 5 din. za komad, oziroma z loncem vred 25 do 50 din., patanam z loncem vred 50 do 60 din., paln-nskemnu semervu pa 2 din. za komad. ,— Semo in 9Jama: Dn« 17. junija so kmetije prijpeljali vsled slabega vremena samo dva voza sena in dva vwa slame, v soboto pa 4 vozove sena in 5 vozov slame na trg. Cene so bnle servu 50 do 70 din., slami, pa 37.50 do 40 din. za 100 kg. Slama se je titdi prodajala po 1.75 do 2 din. za am>p. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejm dne 19. t m. se je priipoljalo 160 svinif, 2 kozi in 2 ovci. Cene so bile dedeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednovstari komad 80 do 100-din., 7 do 9 tednov stari 125 do 220 din., Q do 4 mesec« staHi 225 do 300 dm., 5 do 7 meseoev stari 350 do 450 din., 8 ^o 10 mesecev stari 6:35 do 7S0 din., 1 kg žive teže 12 do 1450 din., 1 \tg mrtve t«že 15 do 17.50 din., koza komad 100 din., ovca komad 65 din. Prodalo se je 120 svmj in 2 ovci. VIII. poročilo Hme^jarskega društva za SIJDven^o o stanju hm-eljskih nasadov v inozerasitvu. Žatec, CSR, dne 18. 6. 1925. Hmelfslka rasdina je v zgodaj obrezamdh nasadih zrastla do vrha drogov, oziroma ži6ryega ogrodja in kaže minogo panog. V večimi nasadoiv je pa rasfldna zsrastla še?e do Y*t oziroma do % drogov. Nadalje Je precejšni del nasadoiv še pnav slab. Vreme zadtnje dmi ni bilo ugodno. OScuženje po hmeljsiki ,ušici se ne zmanjšuje vn »e vsa obrambna dela., posebno v nižavah, nadaljujejo. Razpoloženje n atrgu in cene so dvrsite. Pločuje se od 3900 do 4020 čK za 50 kg. — Stanje hmieljsikiih nasadov na Bavarskem (He-nsibadk, Spalt in Holetaiu) je bilo sredi fekočega meseca vofbče slabo. Od vremena, posebno pa od padavdn, je odvisno njih zboljšanje. Alzacija, Poljsika, Virtemberška, Belgija javljajo tudi ušivost hmeljsfke rastliine. V liemčiji se je poleg hmeiljsike ušice pojavila tudi strupena rosa (peronogpora). »Saazer Hopfen- und BrauerZeitMng.« — Tudi Savimjslka dolina se letos lahlko ponaša z raznimi škodljivci. Poleg bolhačev, uši in stenic, se je na pozmem liimeliju olkoli Arj« vasi in Žalca (gotovo tudi dmigod) koniStatirala bela in orno strupeno rosa. Hmeiljarji, še enkrat: Pozor! Storite vse v prid in v otbrartiJbo Vaših hmeJjslkih nasadov. Trud se Vam bo obilofanat poplačall Vrednost denarja. Amerlški dolar stane 57.45^—58.25 din., angleški' funt 280.50—283.50, kalijanslka lira 215— 218.90, švicarski frartk 11.22—11.32, čehoslcvvaška krona 171.05—173.45, avstrijski šiling 811.50—823.50. Dinar se kupuje na borzi v Cnrihu po 8.95 centimav. RESOLUCIJE OBCNEGA ZBORA KRAJEVNE ORGANIZACIJE SLS V GUŠTANJU. 1. Zboravalci dzrdkajo Jupgoslovamskemtu !klaibu in njegovemu načdmJlou dr. K^anoišau ea njiegiovo dosledno in netpremakJjivo, najponmo' dieto aa avbononvijo Slovennjje in za pravioe sloveini^kegia ljuldlstva srvioje popolnio zaiupiaivie. Red im mir in zalkon na) ¦vladata v Jugoslavijd! Doli s kocup djo, proč z malsiljem! 2. Zborovalci zahtevajo nieodjieinljivo prost izvoz žrvine. jPr^jivalsitvo Mežiške doiine, fcair se uJkvarja s kmetijo, živi le od živimoreje in otf giozdarStva. Gena živini je katastrofalnso padla, domačih kupcev ni, meje pa so zaprte. 3. Cena iesu je danes talko nddka, dia pri odrajčunu režijsfcih sltroškov ostane komaj toliko za lastovika, kot je za^slaiml delavc, ko je les sdkel' in tesai Vrhu tega ikrivičtna dohiodmina. 30 do 5O lest pJaouje kmet davek :0>d svojega gozda, prekino araste Ies, ko se pa prod«, pa pride dohodmiirtia, ki znaša raivno Yt prodtalne cene to >pia zato ker naša davčrra dblast še vedno rabi za odimeaio dohodninslcega davflcai taibefo v ikroonslci vielja\"i, a!kora>v«o oblasti že d^v« ieti katzfemsiko preganffBjiO vsako drugo aaračunavanje bot v dmansiki veijavi. Zahtevamov da se tailooji \rvwdejo pri <v&eh davčmih ofclastih Slovemiije tabele v dinai^ki vet^evi. Izvoz lesa, zlassti ¦atavimege, noj se oprositi oarine, ali pa naj se carina nzdatrso zniža, 4. V Mežiški dolini &e vr§i Bevdzija vodnih naprav. PoaeSSniki mlinov, žag- in jezo-v irmorajo predioiM speizkienvu poglavausitvu odlcflc, s kateriim je bita vtiidinia naprava dovotjena. Mnogo posestnikiov niima tega odlofca, bodfei, da |e najfwava že stfotetja oibstojaila, bodisd, da se je odlok na na kaiterikoli način izgdbil %K>iox, prodieja itd.). V otbčiriskih mapah so vse "te wwkke miaprave raKvMme, giotovo so bile entot obias*v»no dovoifanie. iDavini vi|ai< nas bo itak že d«>ro zesdužH' in zdaj naj plačujemo šie move konvi1sije ter dtragie mčrtie. ZahteVaroo, da ¦že vendar enfcrat naš zurvanji luiad dobi dotlične slpise od io3flra|rtega gdavarsh^a v Veltkovcu, Icjer ležijo l«po 'Stpfavfljemi, ald pa na) bddo korrvjsiie, geormetri in načrti breaplalftvi, lči rua novo irstamovrjo na papirju Todme naprave. 5. Zahtevamio, da vlada že vendar ejitorait izpolni svojo oMjuho, daroo prilikom odltetgeinja 20?^ pri oznmen|avi krcmslkih bankovcev v dinfirske> da se bo s tenvi 20% Icuponi Iahlko plačeval dav»k. Kluib Tta] vledo na to opazori. 6. Zoper novi šalslki načrt naučmega miirvista-stva in njeigovo meprirneTnio 'krivično bitro izglasovanje ter obrav navanje na celi črti protestiramo. 7. Zahitevamo za vae šole Mežiške doline, stare glavne pooi';-nice od 1. septerobra do 31. oktobra. 8. Protestinamo zaper 'krivični 2% deveik ma dek).