Rozinih devetdeset let življenja
V juniju je v krogu svojih najbližjih - pri Grebenčevih - praznovala devetdesetletnico svojega življenja Roza Zupančič, upokojena učiteljica. Prav na ta dan sta jo obiskala in ji v imenu DPO Vrhovci čestitala Janez Kopri-vec in Marija Vrhovec. Kljub devetim kri-žem je bila prijetna in zgovorna. Hčerka pa je dejala o njej, da je v svojem življenju bolj malo govorila in veliko delala.
Rodila se je v Ribnici - Goriča vas - v šte-vilni družini, saj je bila dvanajsti otrok. Da-nes ni noben več živ. Živeli so težko življe-nje, saj kruha ni bilo vedno dovolj. Njo je pot zanesla v Zagreb. Po končanem šolanju se je leta 1923 prvič zaposlila kot učiteljica v Griblah v Beli krajini, kjer je poučevala dve leti. Nato je odšla v Šentjernej, kjer je poučevala 41 let - do svoje upokojitve 1966 leta. S ponosom pove, da v vsem tem času ni bila nikoli v bolniškem staležu. Vse doku-mente o šolanju, službovanju ima vzorno urejene in napisane z lepopisno pisavo. Mož
je bil orožnik, zato so veliko časa preživeli ločeno.
Ljubila je svoj poklic in otroke in je veliko časa posvetila mladini. Poučevala je dopold-ne in popoldne. Vrt pri šoli paji je pomenil razgibavanje in zadovoljstvo. Ziveli so pre-prosto, skromno in zdravo življenje. Sedaj živi pri hčerki v toplem družinskem okolju.
Prav v tem času so pri nas učitelji stavkali. Vprašali smo jo, kaj misli o tem? Dejala je, da ona ni nikoli premišljala o plači, ker je bilo to sistemsko urejeno. Prepričanaje bila, da je tako prav.
Danes se upravičeno vprašamo, zakaj mo-ra učitelj izgubljati svoj čas in energijo za stavke, za dokazovanje svojega dela in pra-vično plačilo tega dela. Učitelj mora s svojim učnim programom mjren in neobremenjen v razred. Le tako bo lahko uspešno izpolnil svoje poslanstvo do mladega rodu.
Ob koncu smo naši slavljenki še enkrat zaželeli veliko zdravja in zadovoljstva.
MARA VRHOVEC