f                      Vetrec.                      1
fetrec, vetrec, daj odnesi                In res, vetrec je završal,.
Tja me gori vrh neba,                      Dvignil se je vrh neba,
Da Marijo zrera, svetnike,                 A od todi Stanku nesel
In da molim tam Boga.                    Te besede od Boga:
Daj mi vetrec, daj mi, daj mi,           »Qj, ti paglavček, ti Stanko,.
Da kot angelj poletim,                      Kar tako češ priti k nam!
Daj, da vidim tamkaj bratca             Nisi še nebes zaslužil
In da molim srčno z njim.               In zato ti jih ne dam.
Jaz sem rnajhen, sem slaboten,          Kedar moliš, Stanko drobni,.
Nežen, tih je glasek moj,                  Moli tamkaj le lepo,
A nebesa so tak daleC ...                Saj če moliS še tak tiho,
_Daj, da, vetrec, grem s teboj.           Moje fiuje te uho . . .c
I                                                                          Lucijan   *