r, i Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah $6.00 Velja za vse leto . . ; Za pol leta..... Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto $3.00 $7.00 $7.00 TELEFON: CHZL8EA 3878 NO. 296. — ŠTEV. 29«. 1 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Entered m Beoond Olua Matter, September 21, 1903. at the Post Office at New York, N. Y.t under Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK. WEDNESDAY, DECEMBER 18, 1929. — SREDA. 18. DECEMBRA 1929. n in I rsi I The largest Slovenian Daily in -the United Slate«. b Issued every day except Sundays c and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 8878 VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXV11. STRASNA ROVSKA KATASTROFA V OKLAHOMI dvainsestdeset majnarjev je zasulo, in reševalci imajo le malo upanja Dosedaj so dobili tri žive premogarje in dvanajst mrtvih. — Reševalci so morali izkopati do ponesrečenih poseben rov. — Katastrofo je povzročila eksplozija plina. — Skoro vsi ponesere-čeni so Mehikanci oziroma zamorci. V rovu McAlester, Okla., 17. decembra. -Old Town Coal Company so eksplodirali plini Ysled eksplozije se je posul strop, vsled česar se premogarji niso mogli rešiti. • Vsega skupaj je bilo zaposlenih v rovu d vain-šestdeset mož. Reševalci, ki so se podali takoj na delo. so spravili do večera iz rova dvanajst mrtvih in tri žive premogarje. Reševanje je bilo jako otežkočeno, ker je bilo treba izkopati do ponesrečenih poseben rov. Med ponesrečenci je 34 Mehikancev, 1 3 belopoltih Amerikancev in petnajst zamorcev. Devet mrtvih so našli v istem rovu, kjer nahajali tudi trije preživeli. Popoldne je dospel sem iz Oklahoma City dr-} obrenovičem žavni rovski nadzornik Miller D. Hayn. Podal se i lvii ....... , j "um in je takoj v rov ter skusal dognati, kaj je bilo vzrok jbiia ločena od Milana. so se doživljaj kraljice natalije Ostarela usmiljenka, katero je udaril pariški ko . čijaž, je bila baje srbska kraljica Natalija. BUDIMPEŠTA. Madžarska, 17. decembra. — Neki pariški koeijaž. katerega je ozmerjala neka usmiljenka. ker je grdo pretepal svojega konja, jo je udaril preko lica z čem in policijska preiskava,- ki je bila uvedena, je razkrila, da je bila ostarela usmiljenka prejšnja srbska kraljica Natalija. Nekemu poročevalcu, ki jo je obiskal v njenem majhnem stanovanju, katero je delila z neko poljsko grofico ter jo vprašal, zakaj ne spiše svojih spominov, je odgovorila prejšnja kraljica: — Spomini zahtevajo spominov Pozabila sem na vse, da odpustim sleherno stvar. Usmiljenka je zadnja iz rodbine Obrenovičev. srbske vladarske rodbine, koje številni člani so umrli nasilne smrti. Bila je hčerka nekega romunskega plemenitaša, ki je postal polkovnik v ruski armadi in kot princesinja Pulcheris Sturdza. se je poročila s princem Milanom telef. družbe povzročitelj ' sen. heflin so v službi influence prohibicije še ni izoliran Zvezno sodišče je prisili- Oficijelno glasilo Ameri-lo telefonske družbe, da, ške Zdravniške Zveze ! morajo dati na razpola go suhaškim agentsm zaupne številke. Zapustila je Srbijo nom Alkesandrom in s svojim si-leta 1883 je nesreče. E3en preživelih, Joe Ponsella, je rekel, ko se je Leta 1889, ko se je Mila odpove dal prestolu, na korist svojemu si- • nu, se je Natalija vrnila v Srbijo, t zavedel, da ni slišal niti poka in da ni videl plame-!a bila Prisiliena z°pet od regent-j skega sveta obnoviti svoje pusto- j lovsko življenje. Spravila se je zopet s svojim možem, in sveta sinoda je anulirala razporoko. Ko se je leta 1900 kralj Aleksander poročil z Drago, proti želji svo jih starišev, je Natalija za vedno zapustila Srbijo. Kmalu nato so se završili dogodki, ki so izbrisali njeno družino z zemeljskega površja in tudi Natalija je ostala pozabljena. I SAN FRANCISCO. Cal.. 17. dec. | Zvezno sodišče je pri i'ilo telefonske družbe, da so ddle suhaškim agentom naslove in zaupne telefonske številke ljudi, ki kupujejo od | butlegarjev pijačo. Na ta način bo mogoče vprizoriti marsikak pogon. Prohibicijski administrator William Walker je povedal, da je zvez- ; no sodišče prisililo Pacific Telephone in Telegraph družbo, da sodeluje s prohibicijskim departmen-tom. Department se bo v soboto prvič peslužil številk, ki jih bo dobil od družbe na razpolago. Glavni namen tozadevne akcije je dobiti podatke za zaporna povs-ija, — je iziavil Walker. WASHINGTON. D. C., 17. dec. — Prohibicijski komisar Doran je danes izjavil, da bodo zaupne informacije. ki jih bodo dobili od cali-fornijskih telefonskih kompanij, dosti pomagale zveznim prohibicij-skim silam. Doran je rekel, da dosedaj niso hotele telefonske družbe izdati imen in naslovov nekaterih svoj in odjemalcev. trdi, da se dosedaj še ni • komur ni posrečilo dognati, kaj povzroča in-fluenco. CHICAGO, m., 17. decembra. — Zveza ameriških zdravnikov bo v prihodnji izdaji svojega glasila pobila izjavo dr. I. S. Falka. da se mu je posrečilo izolirati bacil influence. V tozadevne članku bo rečeno: — V zadnjih petih letih se je p~>-javilo najmanj deset zdravnikov oziroma znanstvenikov, ki so zatrjevali, da so odkrili bacil, ki povzroča infiuenco in da pripravljajo cepljenje proti njemu. — V znanstveni zdravniški literaturi ni dosedaj še nobenega dokaza. da je izjava dr. Falka verjetna. Dr. Falk je profesor higijene in bakterijologije na tukajšnjem vseučilišču. Zadnji petek je izjavil glade kritik svojih tovarišev: — Svoje poročilo sem predložil bakteriološkemu klubu tukajšnjega vseučilišča. Dokazi bodo vkrat-kem objevljani v bolj podrobni o-bliki. izbacnen iz stranke Demokratska stranka je izbacnila senatorja Hef-l^na, toda možak se na. merava kljub temu po • tezati za izvolitev kot neodvisen kandidat. WASHINGTON. D. C., 17. d,*;. — Snator Heflin iz Alabame je objavil danes, da upa biti zopet izvoljen leta 1930 kot neodvisen demokrat. Ta objava je sledila akciji državnega demokratskega eksekutivnega komiteja, ki je sklenil Hefiina izobčiti iz stranke. Ko je bil Alfred Smith nomini-ran za predsedniškega kandidata, se je Heflin pridružil Hooverjevim vrstam ter se je s tem takorekoč sam izključil z stranke. Možak kljub temu upa. da bo zo-P?t izvoljen, neglede na akcijo izvr-ševalnega odbora demokratske stranke. — Žal mi je, da se je to zgodilo — je rekel Heflin. — To pa ne bo imelo nobenega vpliva na volilce, kot bodo pokazale prihodnje volitve. Zmagal bom na vsak način Heflin je nadalje izjavil, da je ko-mftej pod vplivom kake politične sekcije. pogajanja z japonci bodo uspešna Japonska delegacija, ki se mudi zdaj v Wash ingtonu, je dobila iz To kia naročila, naj vztraja pri gotovih zahtevah. WASHINGTON, D. C., 17. dec. — Japonski delagati, ki se mudijo tukaj na poti v London, so dobili danes iz Tokia navodila, naj vztrajajo pri naslednjih treh zahtevah: — Dosežejo naj. da bo tvorila japonska mornarica nekakih sedemdeset odstotkov angleške in ameriške mornariške sile, kar se tiče križark in drugih pomožnih ladij. Sedaj znaša to razmerje le i stde-set odstotkov. Nadalje naj skušajo Japonci doseči resnično skrčenje ladijske to-naže. ne pa le omejitve. WASHINGTON, p. C., 17. dec. _ Japonska delegacija bo šla na londonsko mornariško konferenco ter zahtevala vseh sedemdeset odstotkov mornariške sile. ki je dovoljena Združenim državom v Angliji. Tako je izjavil sinoči glavni japonski delegat Wakatsuki. Japonci so tudi proti temu, da bi opustili svoje podmorske čolne, kar predlagajo v prvi vrsti Angleži. Profesijonalnim reševalcem pomagajo tudi člani Rdečega križa in prostovoljci tukajšnje postaje Ameriške Legije. Družinam ponesrečenih (šestinštirideset jih je bilo poročenih) je določil Rdeči križ za prvo pomoč dvajset tisoč dolarjev. Izza leta I 907 so zahtevale rovske nesreče v Ok-lahomi tristo človeških žrtev. BEG PRED PLINOM FEDERICKSBURG, Va., 17. dec. Plinska bomba je onemogočila poskus. da oropajo Bank of King George, ki se nahaja v sodnem poslopju. Potem ko so vdrli skozi sprednja vrata, so se banditi poslu-žili acetilenske svetilke, da vdro v jekleno blagajno. Pri tem pa so Postala je rimska katolikinja ter ; prišli v stik z električnimi žicami, stopila v samostan usmiljenk. ki so takoj oprostile precejšno mno-^ žino plina, ki je naglo prihajal sko- ! zi odprtine ter pognal tatove v beg IZBOLJŠANA PLAČA ZUPANA Na temelju resolucije, ki je bila sestavljena včeraj zvečer, bo dobival newyorski župan Walker na leto $40.000, mesto dosedanjih 5^5,000. Controller Berry bo dobivai $35.000 na leto, mesto dosedaniin $25.090. Na sličen način bodo zvišane plače vseh višjih občinskih uslužbencev. KRATKOVIDNOST NARAŠČA BOSTON. Mass., 17. decembra. — Nekako 98 odstotkov ljudi ima pomanjkljiv vid — je izjavil dr. James Drakeford iz New Yorka na letni konvenciji ameriške akademije op-tometristov. Dr. Drakeford je znan očesni zdravnik ter pravi, da so nekatere napake izključno le fizične in da jih je mogoče popraviti s primernimi oCali. Druge napake so pa drugačnega izvora ter jih je mogoče odstraniti le s splošnim zdravljenjem žrtev mode na kitajskem Kitajka to?i svojega moža, ker ji je v spanju odrezal kito. — On pravi, da je prežet z moderni mi nazori. PEIPING. Kitajska. 17. dec. — Kitajsko sodišče bo moralo odločiti, če ima mož pravico da odreže svoji ženi lase v spanju. Mrs. E. H. Wu Je tožila svojega mota, da ji Je odrezal kito, ko je spala. Po dolgotrajnem obotavljanju ga je policija aretirala. Pred sodnikom je izjavil, da je skrajno napreden in moderen človek in da se zavzema za novo modo. ki med drugim zahteva, naj imajo ženske pristrižene lase. Izjavil je, da nje njegova žena kmečkega stanu ter nima nobenega zmisla ea modo in njene določbe. Wu se je z ženo o tem večkrat prepiral ter postal slednjič nestrpen, ker se iena ni hotela ostriči. Vsledtega Jo Je sam cstrigel ko je tpala. Sodnik 4e ne ve, kako naj odloči c tej zadevi. SLOVO AMERIKANCA OD RUSIJE MOSKVA, Rusija. 18. decembra. Ameriški trgovci in časnikarski poročevalci so se včeraj poslovili od Charles Hadden Smltha, podpred-ameriške-ruske trgovske ithu so p&redili ban-im" nov polet preko oceana Uruguajski letalec sicer ni dosegel svojega cilja, dasi je preletel ocean.— Aeroplan se je spustil na tla v bližini Natala, Brazilija. NATAL. Brazilija, 17. decembra. Uruguajski podpolkovnik Tadeo Barre Borges in njegov francoski tovariš kapitan Leon Chade, sta u-spešno prele^la Atlantiški ocean, toda do svojega cilja nista dospela. Njun aeroplan je padel na tla v •jozdu petdeset milj od tukaj.- Oba ita poškodovana. Državni uradniki so posdali v mesto Santo Antonio več zdravnikov ti so odpotovali s posebnim ambu-lančnim aeroplanom na mesto nesreče. Santo Antonio je majhno mesto ter je oddaljeno kakih petdeset milj 3d Natala in nekako štirideset milj od obali. Letalca sta odletela iz Seville na Španskem ter sta nameravala dospeti v Uruguaj. To je že tretji uspešni polet preko južnega Atlantika. Razdalja od Sevile do Natala znaša nekako 3640 milj. PORTES GIL SE BO ODDAHNIL MEXICO CITY, Mehika, 17. dec. Sedanji predsednik Emilio Portes Gil ne bo sprejel nobenega mesta v kabinetu novega predsednika Or- j tiza Rubia. Gil namerava odpotovati v Evropo ter si jyivoščiti daljše počitnice. Tako Je sporočil danes list "La Prensa". OBSOJENI KOMUNISTI DE RIVERA BO ODSTOPIL DUNAJ, Avstroija, 17. decembra. Dva in petdeset komunistov so nnvviAnv ir i pta !včeraj obsodm na skupno 331 let PRIHODNJE LETO J ječe< ker skušali organizirati komunistično stranko. Voditelji, Re-skakov, Panov in Stojanov so bili obsojeni na petnajst let ječe. Dvanajst obtoženih pa so oblasti izpustile. Po proglašen ju sodb so obtoženi zapeli Intednacijonalo. Za ta so dobili še nadaljno kazen, da si ohlade vročo kri. MADRID, Španska, 17. decembra. — Španski ministrski predsednik Primo de Rivera je rekel v nekem pogovoru, da bo prihodnje leto odložil svoje diktatorske polno-moči. Dostavil je, da je opustil načrt glede nove španske ustave. K NEMIROM NA HAITI ket sovjetski uradniki. Smith je zastopal ameriško trgovsko zbornico v Rusiji štiri leta. Pred par dnevi je dobil povelje, naj zapre svoj u-rad v Moskvi. ŠESTORČKI EELEM. Brazilija, 17. decembra. Iz Florfiano Peixoto, majhnega mesta ob Rio Amazonas poročajo, da je tam neka ženska porodilA štstorčke. Poročilo dostavlja, da se mati in otroci dobro počutijo. Ženska je rodila že dvakrat dvojčke in enkrat trojčke. ŠPANSKA HOČE NAPRAVITI POSEBNE JETN1ŠNICE MADRID. Španska, 17. decembra. Španske oblasti so pričele razmišljati o načrtih, da se ustanovi posebne jetnišnice in detencijska taborišča za sindikaliste in komuniste, ki so bili spoznani krivim, dn so kršili španske postave. Dosedaj so bili ti jetniki zaprti z navadnimi zločinci, a oblasti so dognale, da odhajajo jetniki domov, prepojeni s komunističnimi idejami. Vsled tega so španske o-blasti mnenja, da je to nevarno za red in mir v deželi. Naročite se na "Glas Naroda** ~ največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Nemiri, ki so pred kratkim izbruhnili ▼ republiki Haiti so bili zatrti. Zatrli so jib ameriški mornariški vojaki. Na sliki vidite skupino ameriških vojakov pred vojašnico. denarna nakazila ZA VAŠE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZVRŠUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN fLIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: v Jugoslavijo Din 500 ...................... S 9.35 1000 ......................... $18.50 " 2500 ....................... S 46 00 " 5000 .................... S 91.00 " 10,000 ...................... $181.00 v Italijo Lir 100 ..................... S 5.75 200 ........................ $ 11.20 300..........................S 16.20 500 __________________ $ 27.40 1000 ........................ $ 54.25 Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Stranke, ki nain naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našimi zvezami v starem >1 kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2% Za izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami sporazumete glede načina nakazila. Izpačila po pošti so redno izvršena v dveh do treh tednih, t NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c. sakser state bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Barclay 0380 J iw-.« LAS RAiODI" NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMEBER 18, 1929 The LARG EST SLOVENE DAILY la U. 8. A. Owned and Published by • \SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) franlr Bakser. President Louis Benedlk. Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: >16 W. 18th Street, Borough of Manhatan. New York City, N. Y.'< G L A 8 NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Ea celo leto velja list za Ameriko in Kanado _______._______-.............$6.00 *'a poi leta ...................................$3.00 » etri leta Za New York za celo leto ........87.00 Za pol leta ..................................$3.50 Za inozemstvo za celo leto11.......$7.00' $1.50 Za pol leta ..................................83 50 Subscription Yearly 86.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda* izhaja ysaki dan Izvzemši nedelj in praznikov. *>;pisi brez podpisa in osebnosti se ne'priobčujejo, Denar naj, se bi?-; g o voli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, j i losimo, da unjn todi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika _ 1 "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street New YorkTSTY. Telephone: Chelsea 3878 ZA OPROŠČENJE MO ONE Y A \ San Kraiiciscu se je včeraj sestala državna ponii" ]< stilna oblast. Iver ji je governor Young pre* I par tedni sporočil sv<>-«(» tMllo('*it«'v glede Mooneyeve zadeve, se je začelo splošno govoriti, da ho se pred Božieern Toni Moonev poniilošeen. T<> govorico je pa ovrgel eden prvoboriteljev za T. .Moonevevo in Billingsovo oproščeuje, namreč Older, ir tilnik San Francisco Call-a. Older pravi, da h<> Moonev šele po desetih tednih p<<_ iiiiloščeii, če bo šlo vsi* posreči. Older se ž X. Well, odgovoril bom. kakor vem in znam. Jože Zelene je mojih let. Torej je srednje starosti. V Ameriki je bil pred vojno po vojni se je pa zopet vrnil. V vojni se je jako junaško obnašal in je bil večkrat odlikovan, pa je medalje deloma po-šenkal. nekaj jih ima pa še za spomin — ne na Avstrijo — pač pa na borbo za našo novo domovino. Ledik pa ni več, draga čitatelji-co. Že predlanskim se je izneveril pečlarskemu stanu in se zastaino naselil v Waukegar., 111. Če pa navzlic temu in pn vsej .sili hočeš vedeti, kakšen je. lahko vidiš njegovo slike v Slovensko-Ame-rikanskem Koledarju za leto 1930 To naj ti pn zadostuje in pusti pri miru oženjene ljudi. In tako se je zgodilo, da zakon ni bil blagoslovljen in da zakonca nista imela otrok. Najprej sta imela pse in mačke, pa sta se jih naveličala, nazadnje sta p.i kupila vsak svojega papagaja. Minilo je šest mesecev. Oba papagaja sta se naučila govoriti. Ne sicer dosti, pač pa dovolj za potrebo. j Ženin papagaj je govoril nepre-rtanc, venomer: — Tak si spet vse j posvinjal, ti packa, salamonska. Možev papagaj pa ni bil gosto-; beseden. Le včasi se je oglasil rekoč: — Ja, hudi' i, kaj si že spet pri^modila večerjo? Učenjaki sa izsledili na Kitajskem človeška okostja, ki so baje stara nad milijon let. Tista bitja so tvorila baje nekak prehodni člen med človekom in j opico. j Tako zatrjujejo učenjaki, pame-ten človek pa ne ve. kaj bi rekr>l. i Milijon let je dolga doba. Naj-| boljše bi bilo še milijon let poča-; kati, da se zadeva tpmeljito raz-' jasni. Profesorji so jako učeni in modri ljudje. No, pa če bi ne bili u-čeni in modri, bi profesorji ne bili. In tako se je zgodilo, da je vprašal profesor študenta: — Kaj je monarhija? Ubogi študena pa ni znal odgovoriti. — Povejte mi torej, kaj je republika? — ga je vprašal grozeče. Študent ni vedel; ka} je republika. — Še eno vprašanje.— se je razjaril profesor. — To je zadnje vprašanje. Cp- ne boste pravilno odgovorili, vam ne morem pomagati. In tretje profesorjevo vprašanje se je glasilo: — Povejte mi, kakšen razloček je med republiko in monarhijo? MOŠKA OBLEKA JAMČI ZA PROSTOST — V GOLJUFIVIH POSLIH V Bresciji so aretirali 301etnega trgovca Marija Linlo, ki si je bil naprtil na vest več goljufivih vinskih kupčij. Linda je bil elegantno oblečen mlad mož z ameriško pri-strežinimi brki. Ko ga je pa dobil sodni zdravnik v roke, se je izkazalo v veliko presenečenje vseh navzočih, da ni bil mlad mož, temveč— mlada in lepa ženska. Imenuje se s pravim imenom Erme-linda Chini in je iz Brescie doma. Pred desetimi leti si je bila nadela napačno ime in moško obleko, "da bi imela prostejse roke' v svojih poslih". Ti posli so bili pa maiij čedni od' njene zunanjosti z ameriškimi brčicami. v neko odlično belgijsko kopališče I . .. . . . . . . . .. i njega povelje, naj ju ustrelita, in si nadela krinko zabave zeljne? „ » ... * , ^ , ... XT . ... , . I Kot priči nastopita državni toži- bogate Američanke. Nekoliko dni . .. T ... ... telj Jorns. ki je bil nedavno suspendiran. in pa poročnik Lippmann Kapitan Flug-Hartung je padel .. ^ . , i med Kappovim pučem, naaporoč- nila sem ven in zbezala v svojo so- , , ,, , , ^ , , . . . / . .. nik Vogel se pa mudi ze del j časa bc. kjer mi je moja hišna namaza- T. . . . ...... , , ... . . ...... na Holandskem. Višji drz. pravdnik la ustnice z mocmm indijskim u- . , • . . . . , . se je posvetoval s pruskim pravo- spavalmm sredstvom, ki sem ga do- . . . . t : sodnim ministrom glede podrobno- pozneje sva že sedela dokaj pozno zvečer v njegovi hotelski sobi. Naposled me je poskusil poljubiti. Pla- il Božično darilo V- „ .T" it« ** ^ i* I \ trajne vrednosti. D ENAK, naložen na obresti, je edino darilo, I ■■-]& tk& samo obdrži svojo vrednost, tem-več-]5ostaja neprestano več vredno. VLOŽNA KNJIŽICA j e posebno PRIMERNO DARILO za otroke, da postanejo v mfodih letih vlagatelji' in, se navadijo rednega varčevanja. Denar, ki ga naložite v naši banki, je NALOŽEN VARNO m se obrestuje po . ^ §akser State Bank JU J % Cortlandt ŠtS^et : ^ New York, N. Y. bila od svojega predstojnika. Vtaknila sem si v žep tudi majhno kocko v obliki navadnega peciva, k je ustavljala posledice zastruplje-nja. Petem sem se povrnila. "Tovariš" me je zopet hotel objemati. Zdaj se nisem več branila in ga sama čvrsto poljubila na usta. — Strup je takoj učinkoval. Zleknil se je v naslanjač, zaprl oci, zamr- sti senzacijonalne obravnave. prevrtala bedro. Drugega strčla ni imel časa oddati, ker sem ga pričela mlatiti z žilavko po glavi. Izgubil je zavest. Popolnoma ^mede na sem planila iz hotela, skočila v avtomobil in nekoliko minut po- . zneje sem že drvela v vlaku proti mral neumljive besede in treriutjio belgijski meji. Šele v vagonu sem zaspal. Zaužila sem iz previdnosti svoj protištrup in pričela brskati po kovčegih. Bas sem našla potrebne listine in jih ogledovala, k« je' zadcneT za mano glas: "A, prokleta vohunka! Le čakaj!" Re-vclucijonarec s V je bil zbudil,, ker sem m§pda predolgo iskala. Pograbil je revolver in mi je krogla s prepričala, da ml na^srečo ni poškodovana kost in si zavezala krvavečo rano. A vendarle sem odnesla listine in je naletel pripravljeni upor v kolonijah na nepričakovane težkoče. To se je zgodilo takoj ob začetku mojega delovanja. Pozneje sm postala seveda dosti previdnejša!" ZA S T A V E SVILCNB AMCRltKK. SLOVENSKE lir HfeVAtKB ttfcOALUE, fnCKORAMNICK, TRO-■OJNICK, ZNAK K, UNIFORMI ITD Sifumo SiS°/0 cen*j* kot drugod VICTOR HAVIHfeKK, sai ouEvr ar. conemauoh. rh Poštama devica je prišla k fotografu. Sedla je na stol, fotograf je pa pripravil aparat. — Ne še. ne še, — je rekla — se moram prej nasmehniti. In nasmehnila se je. — Oprostite, gospodična in neko-koliko počakajte, da bom aparat malo postrani postavil. Najsrečnejši ljudje so mladi zakonci. Poznam tak zakonski par, ki ima vsax- večer prijetno zabavo. Ona kuha, on pa pokuša in ugiba, kaj je skuhala. * Mlad domišljavec je rekel v družbi ponosni lepotici: — Jaz imam poseben dar, da uganem misli vsakega. Lepotica je odvrnila: — Oprostite mi, nisem vas hotela žaliti. * V državi Oklahomi, kjer se je včeraj zopet pripetila velika rov-ska nesreča, se je izza leta 1907 smrtno ponesrečilo nad tristo premog ar je v. Grenak je kruh, ki ga jedo ti ljudje, in kako v malih koščkih ga jim dajejo. NEW YORK. WEDNESDAY, DECE MERER 1«, 1929 The LARGEST SLOVENE DULY In C. S. 1 - '....." * ■ ' I. JALEN: Tisto nedeljo pred božičem so se Mirko. Nac£ in Janez vračali s popoldanskega izleta. Za hrbtom tso ugaševale gorenjske gore. na debelo pokrite s snegom. Nad Ljubljano se je zgoščevala megla, izza katere je. kakor skozi zastor, bledel vzhajajoči mesec. Po polju so se sklicavale jerebice, ki so tekale ic vse popoldne po zasneženih njivah. Kakor jok lačnih otrok so se razlegali njih glasovi. "Kam bosta šla za praznike?" je vprašal Mirko. "E, v Ljubljani bom ostal," Je odgovoril Nace. "Tudi jaz ne morem domov." je potožil Janez. "Dolgčas bomc prodajali. Kaj hočeš." Se je udal v usodo Nace. Mirko pa je za tri glasno razmišljal: Kako more kdo. — pa so taki — na sveti večer, kakor vsak drug dan sesti v gostilni k vinu in preživeti sveti večer v gostilni kake r vsak navaden večer. Še ce'o tiki so. da presede polnočnico / kavarni. Ne razumem jih." "E. kaj hočeš, dolgčas. Ko je tako presneti pusti sedeti ta večer sam v svoji sobi. Spat pa tudi ne kaže iti." • Nak. v gostilni ali kavarni bi pa ne mogel prebiti svetega večera. Grem pa že rajši pod odejo." p ugotovil Janez. "Vesta kaj, fanta, letos bosta 1: meni prišla in bomo skupaj boži-čevali." je povabil Mirko. Slepeča luč avtomobila, ki jim je privihral nasproti, jih je za kratek hip oslepila, da so postali sredi zasneženega ljubljanskega polja. Gorko je bila skurjena Mirkova soba in miza je ponujala to in ono. Cd orehov do drobnih sladkarij. Mirni pogovor je spremljal žuboreč samovar. Tudi jaslice z živo lučko je po- ' stavil Mirko. Nace se je nagnil k Janezu: — } ■ O, vidiš bratec, pa rfiim le ni dolgočasno na sveti večer." • Živjo. Mirko!" ie odgovoril Janez. Mirko pa je pogovor drugam zaobrnil: "Včasih smo si na ta večer KANADCI! NAJNOVEJŠE SLOVENSKE GRAMOFONSKE PLOŠČE Cena plošči 75 centov. NIKAKE POŠTNINE; NIKAKE CARINE Cenik gramofonov in plošč pošljemo, brezplačno. Če živite v Kanadi, naslovite vsa naročila in vprašanja na: MOMCHELOVICH BROS. 1550 Yonge St., Toronto, Ont.f Canada Če živite v Ameriki, pa na — MOMCHILOVICH BROS. 1420 S. Broadway St. Louis, Mo. OGRAJENE JASLICE pripovedovali pravljice. Janez, povej nama lepo pravljico!" "Ko bi sc kakšne lepe spomnil." E. daj!" "Jc že imam." In Janez je pripovedoval in to- j variša sta trla orehe in poslušala, j "Čudo so nam bile, otrok, jasli- | ce v cerkvi. Doma smo postavili; majhne iz papirja izstrižene, v cerkvi pa je bil Jezušček izrezljati in Marija in sveti Jožef, vse iz lesa. Pa tudi voliček in osliček,..ki jima je mežnar, stari Jok, vsako leto' pckladal v parne v tistem poletju j posušene detelje, sta bila izrezlja- j na. Osliček je bil lep sivček, voli- j ček je bil pa cikast in je imel o-kence na čelu. In kakšni so bili pa- j stirci in cvčke, vse bele. Ha! Skoraj vsak dan po novem letu' smo se vsuli iz šole pred jaslice. Poln oltar jih je bilo in hlevček ni bil nič manjši kakor pri iias do- ! ma vse jaslice. Kako smo težko čakali kamel in ' svetih Treh kraljev. Nekoč me je premagalo, da sem i pobožal Jezuščka in sem s tem po- • hvalil doma materi. Skoraj prestrašila se je in mi je j zabičala, da se ne smem Jezuščka i nič več dotakniti. "Kaj ne, tisto ovčko, ki stoji prav i najbolj daleč od hlevca, bom pa smel še prav narahlo pobožati?' Nič. Pust jaslice.' " "Pravljico nama povej, ne o se-bi.» "Takoj jo bom. kakor mi jo jej mati takrat povedala." "Daj! Začni!" "Nekoč so imeli nekje v cerkvi i lepe in velike jaslice. Otroci so jih J hodili gledat kakor povsod drugod. Pa tisti otroci so imeli na koncu prstov oči in so ovčke in pastirce prestavljali in še Jezuščka je eden izmed njih prevrnil s slamice na tla. in se ustrašil in zbežal iz cerkve in ga je pustil ležati kar na trdem. Mežnar v tistem kraju — Še danes vem, da sem mo or vprašal, če mu je bilo tudi Jok .me in mi je odgovorila, da ni bi Jok, da je bil Janez kakor sem jaz—" "Pripoveduj naprej!" "Torej mežnar v tister kraju se je naveličal popravlja* za otroci ovčke in pastirce in e, ko je Jezuščka dobil na tie i, je za drugi božič spletel okrc , jaslic gosto mrežo, da tudi d obna otroška rokica ni mogla s či skozi njo. Pa tista mrrza je obdajala jasli-! t ~ I ce samo na veti večer." "Kaj so o paglavci razdrliTo | bi jim na' J ušesa." "Poslikaj!" je posvaril Mirko, j • "Nis jo otroci. Sam gospod žup-' nik. vi je iz cerkvenih denarje« kupil žico za njo, jo je. Gospod župnik, ki je dan za dnevom ob štirih zjutraj vstajal, poleti in pozimi, in je vsako nedeljo in vsak praznik bil ob petih v spo-vednici, je čakal ob svoji uri tudi na tisti božični praznik na spokor-ne grešnike. Spovednica je bila poleg oltarja, na katerem so bile postavljene jaslice. Ni dolgo čakal. Prišli sta po cer- kiv, čisto tiho, dve deklici — tako je sodil on, po dolgih haljah. Naravnost k jaslicam sta se vstopili! Naj ogledala najprej božje dete, si je mislil. Začeli sta se pogovarjati. Glasno sta se. Da bi jih posvaril, je pomolil glavo izza zavese. Joj! Križ božji! Saj nista bia dekletci. Jezus in sveti Janez sta bila, bosa, v takem mrazu in brez klobukov, samo dolge lase sta i-mela. Sveti Janez je držal v rokah dolgo palico s križem na vrhu in — Ecce agnus Dei — je bilo na trak i napisano. Jezus je pa lepo držal roke sklenjene. Za njima je stalo Jezusovo jag-njej Velika sta pa bila. kakor je bil Jezus takrat, ko sta ga Marija in sveti Jožef v Jeruzalemu zgrešila. Glasno sta se pogovarjala, da jin jc župnik vse razločno slišal. Janez je rekel: "Ljudje v tem kraju so — gad j a zalega." "Zakaj?" je vprašal Jezus. "Če še jaslic ne morejo pustiti v miru, da jim jih morajo graditi. Kobilice naj jim polje požro do gole zemlje, da si bodo morali lakoto s kobilcami tešiti." Jezus pa je drugače odločil: — "Ne." je rekel, ~aj le malim nerodno branijo k meni priti. Bojim se pa, če jim bodo branili k meni. RIHARD E. BYRD: Letalo bodočnosti. Letalski strokovnjaki me navadno smatrajo za konservatvnega človeka. Navzlic temu pa, da se moja napoved naslanja na statistike pro-šlih let. imam vero, da bo v prihodnjih petdesetih letih na svetu toliko letal kolikor avtomobilov. Pomislite, kaj to pomeni! Uverjen sem. da se bo nad vsakim mestom razlegalo prav takšni brnenje letalskih strojev, kakršen bo na glavnih ulicah trušč avtomobilov. Nebo se bo naoblačilo. — solnce bodo Zakrivali aeroplani. Letala pa se bodo povečala in bo med njimi tudi mnogo hidropHriov. ki bodo sedali na piano kakor galebi i v pristanišču. Med orjaškimi letali i bodo tudi tovorna občila, ki bodo i Dvokrovnik se spusti na več milj dolgo, trodelno letališče in se ustavi na pločniku. Pilot zapusti svoje mesto in izstoji, da preštudira vre-menoslovno karto, ki ga natančno pouči, kakšno bo vrfeme. Nosač prinese prtljago in pomaga nanovo vstopajočemu potniku v kabino. Vsak potnik dobi mesto ob oknu. Potem odstranijo lesene pragove, ki so jih iz varnostnih czirov položili pod kelesa letala. Kontrolni u-rad da ct predpisanem času signal za odhod. In nič manj točno kakor zapusti vlak postajo, odbmi letalo čez ravnino ter se dvigne slednjič vzrak. Ponoči se letališče Le Bcurget koplje v morju svetlobe. Rdeče lu- Naročite SLOVENSKO AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1930 ki je letos izredno zanimiv. vozila s seboj tovore in potnike v j či označujejo poslopje lop? in brez- množicah do dve sto ljudi. In vsa ta letala bodo. kakor danes vlaki, pristajala ob točnem času na aero dromu ter se spuščala na zemljo v okolici mesta. Mala letala, o-premljena s posebnimi zavorami, pa bodo z zadržano brzino pristajala na prostorno bolj omejenih ploskvah Potniki bodo lahko izstopali in vstopali na strehah nebotičnikov. Za polete po ravnem ozemlju se bede potniki posluževali majhnih trdno zgrajenih športnih leta1, srednje velikosti. Poročevalska služba pa si bo usužnjila mala letaia največje hitrosti. Potniški promet bo okrbevala dobro oskrbovana mreža zračnih preg. Daleč narazen ležeča mesta bodo vezale posebne rute. p3 katerih se bodo prevažali ljudje in tovori. Na brzeveznih progah se bodo letala premikala z brzine 200 milj na uro. Letalo pa bo napravljalo velikanske usluge tudi kmetijstvu. V počasnem letu bode aeropdani leteli nad njivami in vrtovi in pašniki in bodo škropili sa- namesto da bi jih pametno posva-' dovnjake in žitna polja. Velikanski rili, da bo prišla hudo nad nje, t letala bodo patruljirala nad gozdo- brez kobilic takrat, ko bodo orali polje ti mali, ki me sedaj iz neo-kretnosti prevračajo s slamice. In takrat se bodo povpraševali, kdo je kriv hudega, in bodo drug drugemu volkovi." Janez se je okrenil in udaril s križcem ob tla in jezno zaklical v prazno cerkev: "Sekira ljena. Delajte pokoro!" Župnik je zdrknil na kolena. Kakor bi se bila Kristus in Janez prestrašila — ni jih bilo več. Razločno pa je. še slišal, kako jc stopicalo Janezovo jagnje iz cerkve. Ko so prišli k drugi maši, je s kleščami in kladivom razbijal na sam sveti božič ograjo od jaslic. Po evangeliju jim je povedal, kaj je videl in slišal pred zorno mašo. vi in pazila, da ne bi kdo zanetil ognja. In mesto da bi so sprehajali peš, bedo mnogi prijatelji športa opustili lawn-tenis ter startali z rebri in gričev ter leteli po nekaj milj daleč — na sprehod. Letalske proge, ki bodo služile ci- žično oddajno postajo. Veliks vetrnico oblivajo luči. da vidijo prihajajoča letala iz zraka na zemljo. Ogromen svetilnik., čigar svetloba je že v jasnih nočeh štirideset milj daleč vidna, pošilja snooc luči kvišku. Če želi letalo px*istati, mora pilot spustiti zeleno signalno rakete, kadar je približno 325 m nad Temljo. Če je letališče prc5t~. odgovori kontrolni urad takisto z zeleno rakete- ter odstreli še druge rakete, ki razsvetljujejo Ictal'sce. Pi'ot usmeri lcfulc k zemlji." Evropa je že dodobra preprežena z letalskim omrežjem. V rednem petniškem in tovornem letalskem prometu je Evrop^ pred Ameriko, vsaj pred Združeni-nimi državami. Toda če pogledamo tatistikc prevoženih daljav, najdemo Amerike na prvem mestu sve-a. Tudi v ostalem upam. da bo Amerika kmalu prekosila Evropo, zakaj evropska trgovinska podlaa:i letalskega prometa nima tako trdne opore kakor komer»ijelni letalski promet v Ameriki. Evropske države podpirajo letalstvo 50 do 90 odst. iz lastnih sredstev. Kadar odpade ta podpora, napočijo za Evropo težki časi. Amerika se v nasprotju z Evropo zadevno razvija korakoma, zato pa je denarno močnejša in solidftejša. Njeni industrijski interesi sioje trdno in so dobro zavarovani. POŠLJEMO VAM GA POŠTNINE PROSTO ZA 50c KNJIGARNA GLAS NARODA" West 18 Street New York, N. Y. si v Nemčiji kažejo na to. da se išče možnost, kako bi celo med kole-banjt.n lahko ostali potniki n.i varnem. Takšno letalo t>e bo držalo na površini tudi tedaj, čc bi bii prisiljeno, da se spusti na ..v: :• Večja letala bodo imela o it vs sem preverjen, vedno več - rojev seboj. Če bo eden izmed stro;t-v < -povedal, ne bo treba aeroplanu pristati. ampak bodo motor izmenja- , li in nadomestili. Za distančne po- ' lete pa bo še vedno najhvaležnejŠL"1 občilo enomotorno letalo, kajll 1"- ' talo absolvira lahko tem daljše pro- 1 ge. čim manj je obteženo. j brzino. Zelc važna je tudi zračna radio-služba. Sigurnost bi se povečala tudi. če ti bilo vsako letalo tako 7?r-.j?no. da bi lahko naložilo :adr -nanravr ki bi rr.u sproti *ol-mcčil s vre:::enr.?-lovne vesti. NAJVEČJI OTOK Ce že govorim o mogočnem raz-je nastav- j vilnemu premetu, bodo imele po- j mahu letalstva v prihodnjih pet-stbne signale ali znamenja na zna- ■ desetih ietih, predpostavljam, da čilnih mestih med etapami vožnje, j ne bo potovanje z letalom nobena Sigurnost letanja bo z mnoaimi j opa£na pustolovščina. To dejstvj prilikami, ki se bodo nudile za pri- j mora cbeinstvo spoštovati in ga stajanje samo povečana. Ponoči bo- j primemo ceniti. Kajti če potniki do svetili posebni svetilniki in ža- ' čutijo, da niso sigurni v letalu, bo rometi. ki bodo svetili kakih 50 milj daleč in kazali letalom njihovo smer. Na tisoče in tisoče luči pa bo razsvetljevalo aerodrome v te- pač skrajno majhen njihov interes za potovanje po zraku. Iz tega kajpada sledi tudi majhna naklonjenost javnosti za letalska podjetja. Od takrat v tistem kraju jaslice menili toliko kakor vprašanje, če j nimajo ograje, pa se jih nihče ne se aeroplan lahko spusti na zemljo mi. Če bo letalo iskalo ugodne pri- , Ni pa žo danes nobenega dvoma, da ložnosti za pristanek, bo dajal vo- se ijutjje lahko popolnoma zaupa-dja aeroplaiia signale, ki bodo po- j0 ietaiom. V zadnjih Eno pa se mi zdi važno. Glede velikosti letala moram reči. da smo skorc dosegli skrajno mero. V nasprotju z vozili, ki gredo po zemlji, mora letalo premagati težnost zračni odpor. Iz tega razloga bo meja za velikost letala, kakor rečene. kmalu dosežena. Čeprav je mogoče. da letalo more prenesti v srečnih okoliščinah 150 do 200 potnikov. sem preverjen, da bo treba število petnikov le skrčiti v takin primerih na 100 oseb. kar bo mnogo praktičneje. Potrebnih pa je še mnogo izumov, da postane letalo Idealno prevozno sredstvo. Iznajti bi morali predvsem nekakšno zaviralno naprave, ki bi omogočala, da bi letalo pristalo na vsaki strehi nebotičnika v Ameriki, na kontinentu pa na strehi vsake štiri ali petnadstropne hiše. Morali bi tudi doseči strmejši kot za dviganje v zrak — z njim bi letalo igraje premaga -lo težave sstarta. Dalje nam je potreben stroj, ki bi se obnesel v sto ! primerih od sto slučajev. Škodil ne pritakne." Vsi so pomolčali. Nace je prvi izpregovoril. "V tistem kraju nimajo ograje, drugod pa izza ograje ovčke krade- Prejel bo odgovor posredstvom bliskovitih signalov. Na nebu torej ne bedo svetile samo zvezde ... letih se je prisojala i bi tudi izum za nenadno razbre letalskim nezgodam prevelika važ- j menltev letala, naprava za avto-nost. Poleti, ki so se izvršili brez matičei polet, ki bi omogočala pi- •liidUas ■nine« P imajo velik uspeh Poleti čez oceane se ne bodo naznanjali več po časopisih, ki pora-i bije za tako reč po več stolpcev. "Kdo je kriv." Zračna ladja s to ali po več potni- "Gadja zalega, ki sika strup be- : ki letalo s 15 ali več potniki, ki se sedi že dclga leta med nas." K polnočnici so se rinili skozi zadnja vrata. Dva stražnika sta mirila "babi-lon". ki je prišel motit pastirce k jaslicam. In je rekel Nace: "Brez kobilic nam je hudo." In je rekel Mirko . "Kdo je kriv?"' In so se molče razšli. ŽELIVA 12VEDETI kje se nahaja naju stric FRANK BERNTK. doma iz Škofje Loke. Pred nekaj leti je bival v Cleveland. O. Poročati mu imava več važnega, zato prosiva, da se nama javi. — Josko in Kati Bernik, 83 Charlotte St.. E. Windsor, Ont^ Canada. <2x l7StlBi CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA (ENGLISH SW)VENE READER > $2— Naročite ga prt KNJIGARNI 'fitMS1 tffflMHMr 21* IS * New tiardteC ^ se odpravljajo čez veliko morje, bo vsakdanja stvar. »Vožnje same na sebi bodo lahke, čim se najde sredstvo za razprševanje megle*. Sredi oceana bodo priprave za zasilen ali določen pristanek. Prelet morja potemtakem ne bo nič več tvegano ■ podjetje. Tu bo vedno na razpolago -pomoč, ki bo skušala rešiti letalo.! kateremu se je pripetila nezgoda zaradi defekta. Voznina se bo sčasoma znižala za 50 odstotkov. Saj so že danes najmanjše nerednosti, pa so ostali skoro neopaženi. Nesreče, o katerih se navadno piše. se dogajajo pri poskusnih poletih vojaških letal in mornaric, kjer se razmeroma manj pazi na sigurnost. Letalo bodočnosti se bo seveda razlikovalo od sodobnega letala1 prav tako. kakor se razlikuje moderna lokomotiva od prvih primi-tovnih parnih strojev. Mogoče bodo ta letala tko napravljena, kakor aeroplan. s katerim kanim preleteti južni tečaj, ki je tako skonstrruiran. da se ž njim lahko pristane na vsaki ploskvi. Ta stroj, ki je opremljen z Wrightovim strojem za vihar, ima kolesa za pristanek na trdih tleh, smuči, oziroma sani za pristanek na ledu ali spla- lotu. da bi celo v viharju zapustil svoj sedež; skrčenje prevelike obte-žitve aparata in večja nosilna sposobnost kril: izpopolnjeni instrumenti. ki bi ob vsakem vremenu nazhačili višino letala in njegovo To je Grenlandija Samo Avstralija :e vc-čja. pa jo smatrajo za kcn'.ineni. ne za otok. Grenlandija je 25krat večja od Irske. 19 krat večja od Kube. 2 in pol krat večja od Bornea. Njeno prebivalstva pa tvori po štetju iz leta 1911. komaj kakšnih 13.000 Eskimov in 400 belcev Grenlandija je danska kolonija. ir* nihče se ne more naseliti na njej. če mu danske oblasti ne dado dovoljenja. Toda malokdo bi čutil potrebo biti nje prebivalec. Grenlandija je namreč po vsej svoji icstranosti. razen majhnega koščka oo njeni južni strani, pokrita 7 aebelo skorjo večnega ledu. Po •»reai jo deli do 3000 m visoka gor-*Ka veriga v dva dela. Led se iz notranjosti dežele počasi pomika pro-morju in se spreminja ob obalah v ledene otoke, ki splavajo po morju in tvorijo veliko nevarnost -a pomorsko plovbo. Izračunali so. da se pretoči vsak dan iz samega Jacobsonovega fjorda 8 do 15 milijonov kubičnih metrev ledu v mor je. Fjordi so ozki zalivi z izredno visokimi in strmimi stranskimi stenami, ki jih v Grenlandiji na statine in ki dosegajo največji med njimi dolžino 160 do 170 milj. Seveda pa se led iz notranjost tudi izven fjordov spušča v morje. 0 dimenzijah ledenih ctokov dobimo majhno predstavo, če beremo, da je eden med njimi meril celih 15 milj v dolžini. Grenlandijo so odkrili Normani v drugi polovici 10. st. Normani so jo tudi naselili, a njihove naselbi-je so pozneje brez sledu r dežele, v katerih je vožnja po zra- j vu in je naposled opremljen tudi za ku samo enkrat dražja od vožnje ! spuščanje na vodo. če bi se poka- z železnico. Vse to se nam zdi kakor vizija, ampak zgodovina letalstva je pol- j na dofcrih upanj in napovedi, ki so se neverjetno hitro spreminjale v dejanja. Leta 1923 sta letela bra-tp Wright prvič po zraku in danes, samo 26 let pozneje, kakšen letalski promet imamo v Evropi in Ameriki! Poglejmo samo letališča! Le Bourget pri Parizu, Croydom pri Londonu, Tempelhof pri Berlinu. To so trije največji evropski aerodromi. A poleg teh jih je še na tu-cate, ki so pomenljivi. Če letimo danes iz Le Bourgeta v London, moramo najprej v velikansko poslopje, ki je tolikšno, kakor več postaj skupaj. V" čakalnici kupimo vozovnico; tam pregledajo potne listine, stehtajo potnika in njegovo prtljago. Ko smo to odpravili, lahko študiramo vozni red, ki je na las podoben železniškemu veznemu redu. Potem gremo na pločnik in slednjič na prostor za start. Kanalu zamolklo zabrni propeler. zala takšna potreba. Oceanski poleti se bodo vršili z vso sigurnostjo. Najnovejši posku- POZOR! r*i¥iBrn» BLAZNIKOVIH PKATK zaenkrat nimamo več v zalogi. Kakorhitro dobimo nadaljno pošiljate? Pratikiz- Ljubljane, bomo objavili v listu. KNJIGARNA "GLAS NARODA" NEW YORK, N. I. 21« West 1Mb Stmt, KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1930 so izšle. Oni, ki so jih prej naročili, sojih dobi li direktno od Vodnikove družbe v Ljubljani, mi pa prodajamo zbirko štirih knjig za $1. 50 KNJIGE SO NASLEDNJE: VODNIKOVA PRATI K A vsebuje veliko zanimivosti iz naravoslovja, narodopisja, fizike ter razne dragocene nasvete za hišo in dom. V BORBI ZA JUGOSLAVIJO Ta' knjiga bo posebno zanimala ameriški? Slovence, ker je v nji več zanimivih slik ameriških Jugoslovanov, ki so se med'vojno zavzemali za Jbgoslavljo. LECTOV GRAD — je zanimiva Kozaka. povest mladega pisatelja J U S A ZGREŠENI CILJI . boflb zanimali slehernega čitatelja. Pisatelj Slavko Savinšck je zajel snov za svojo povest globoko življenja: i/ KNJIGARNA GLAS NARODA" I 216 West 18 Street New York. N. Y. A I MAŠČEVALNA LJUBEZEN j ...........'L'*-« Francoski spisal Georges Ohnet. ■ J Za Glas Naroda priredil G. P. _ flWWMMMMMMMiliiiniBfflBs . x&suijisa&aMMMm (Nadaljevanje.) Moja draga Anina, — je vzkliknila. — le ne %aiaj samo sebe« Kako bolestna vam mora biti izguba vaših iluzij, so za enkrat vendar mrtve in nikdo jih ne more več obuditi. Prosim vas, za božjo voljo, ne predajt# orožja! Če se udaste temu možu, na milost ali nemilost, kdo ve, kaj vse bo še storil iz tebe! Anina Je hotela nekaj od go vri ti, a besede so ji prekinili zvoki godbe iz sosednje sobe. Tam je pela Cortazzijeva! Ko je pričela peti pevka, so pričele počasi tet i debele solze po ulicih Anine kot da je sleherni glas tega giasu posvečen njenemu porazu. Nič več se ni upirala proti nesreči in se tudi ni borila. V treznem ozračju hotelske sobe ter obdana od prijateljev, je poslušala krvavečega srca te zvoke ter čutila, kako izginjajo zadnja upanja. Naenkrat, tekom nekega speva, je bil glas naenkrat prekinjen, kot da je nekdo pritisnil poljub na usta pevke in tišina, ki Je zavladala v stranski sobi, je bila tako okruta. tako prepojena z izdajstvom, da jc Anina skočila pokonci ter planila proti vratom sobe, še predno jo je mogel kdo ustaviti. Čuti je bilo vzklik presenečenja, nakar so se odprla v tata In na pragu se je prikazal Andrej, s temnim, pretečim izrazom. Ob pogledu na Anino je prebledel ter stopil naprej, da jo potisne na stnui. Anina pa je bila zelo spretna ter gibčna in hitro ga je potisnila na stran ter prodrla v sobo, kjer je sedela za klavirjem znana pevka, Cortazzijeva. — Che volete? — je vprašala Italijanka nosljaje. Jaz hočem, da zapustite sobo! — je odvrnila gospa Trelaurier j. tako ponosno kretnjo, da je izgubila pevka samozavest. — Ah. kaj naj pomenja to?.. Andrej, ali sem tukaj, da se pustim žaliti? v Andrej ni vedel, kaj naj počne. Položil je Italijanki krog vratu kožuh ter rekel z ostrim glasom: — Odenite suknjo! Spremil vas bom k vozu! Nenadno prebujenje iz pijanosti prejšnje minute je imelo za posledico, da ga je pričela zmerjati v beneškem narečju: — Ah, peccato, jaz te ne rabim! Šla bom sama! Okrnila si je svoj večerni plašč ter ošabno pokimala Anini. - Obdrži ga! Ni dosti prida! Nato je odprla vrata ter prihrumela tako nestrpno ven, da sta se morala gospa de Prejan in Tristan umakniti na stran, da ju ne podre. Jeza je spačila obraz Andreja, kakorhitro ju je zagledal: — Sedaj vem, komu se moram zahvaliti za to presenečenje! — rekel ter Ju meril s sovražnimi pogledi. Le samemu sebi! — je odvrnila gospa Prejean drzno. Ne da bi je smatral vredne odgovora, je stopil vicomte s pretečim obrazom proti Tristanu. Veseli me najti vsaj enega moža, katerega se lahko držim, — je rekel Andrej s tresočim se glasom. Moj dragi. — je odvrnil Tristan čisto mirno, — če hočeš biti pravičen, moraš priznati, da sem storil vse, kar je bilo v moji moči, da ti prihranim to osramoženje. Kaj ti nisem rekel vsega, da te odvrnem od te misli? Če pa ti kljub vsemu ugaja, da delaš odgovornim mere za to. kar se ti je zgodilo, sem ti na razpolago. Pogled gospe de Prejean je počival z dopadajenjem na Tristanu. Njej ji je ugajal izvanredno v tem trenutku, ko Je pokazal svoje ponosno in trdno prepričanje in odpustila mu je že dobršen del lenobe za trenutek drznosti. Anina pa je že posegla vmes. — Andrej, — je rekla s trudnim glasom, — ni se ti treba držati Trlstana, temveč mene. Ti zvesti prijatelji so mi sedaj le sledili, da ne stojim tej ženski povsem sama nasproti. Jaz sem bila ona, ki je hotela vdreti, kajti ona me je hotela na vse načine zadržati. Jaz pa se nisem mogla odločiti, da verujem tej strašni resnici, predno nisem videla tebe in te slišala ... Andrej ji je padel v govor z izrazom poštenega obupanja. — Anina, kdo me je očrnil? Kdo mi je nastavil to past? Kdo ti je ) storil, vedno zaupajoči, to strašno uslugo, da te posvari? — Kdorkoli je storil to, me je obvaroval najhujšega propada, Andrej. Ne obtoži pa drugih, temveč samega sebe. S silo te niso privedli semkaj, pač pa si prostovoljno prišel. Ti si veselo tukaj večerjal ob zvoku glasov. .. Pevka je izginila, a večerja je še vedno tukaj.... 2 Bogom! Zastavil ji Je pot. — Anina, ti ne boš šla na tak način! Ozrla se je vanj, neskončno žalostno, a vendar ponosno. — Ti me vendar ne boš hotel prisiliti, kaj ne? Spominjaj se, kar sem ti rekla: — Izdajstvo bi bilo smrt najine ljubezni! Ti si me izdal, Andrej, in moje srce nima več pravice pripadati ti.... — Tudi ne, če te rotim, če se ponižam, če te s solzami prosim?.... V očeh trdega moža. ki je dosedaj obvladal vse ženske, po svoji volji in ki se ni nikdar brigal za njih bolesti, so zablesketale resnične solze. Mrka, ponosno bolečina Anine ga je naravnost presenetila in ljubil jo J« sedaj bolj iskreno kot kdaj poprej. Na mestu, kjer je preje klečala Cortazzijeva, je omahnil na kolena ter dvigni proseče roki proti mladi ženi, ki je stala, bleda, a odločna, v zbrani lepoti pred nJim. Bilo je povsem zaman! Z izrazom neizprosne odločnosti, ki je nekdaj oropala Trelaurier -ja vsakega upanja, je potegnila skupaj obrvi ter odšla ven. brez besedice, brez vsake, tudi najmanjše kretnje. Gospa de Prejean, ki je stala tamkaj vsa prepadena, se je ozrla na vicorata s tožečim izrazom, ko je domnevala, a jo bo on priklical nazaj. Ostal pa je nepremičen, zatopljen vase ter iskal z povešenimi pogledi jasnost v tem bednem in ostudnem pustolovstvu Nato je odšla ven tudi ona in Preigne je ostal sam. On ni niti zapazil, da Je izginila, kajti bil je kot uničen. Mehanično se je spustil na stol. naslonil glavo na mizo ter razmišljal precej časa. Sempatam sta ses tresli njegovi roki in velike srage so se pojavile na njegovem čelu. Nekako četrt ure pozneje se je prebudil iz mučnega razmišljanja, se ozrl naokrog, videl ostanke razkošne večerje ter s dvignil s trpkim usmevom. Potegnil jc cigareto iz srebrne doze, jo prižgal ter pozvonil. Natakar se je prikazal, poln skrivnostne radovednosti ter s servi-jeto na roki. Andrej je vrgel na mizo bankovec za sto frankov ter rekel: — Dajte si plačati! — Gospod vicomte odhaja? , — Da, dajte -mi površnik! Q Oblekel se je ter odšel mirnega obraza, kot da se ni pripetilo nič izvanrednega, preko Massena trga v klub, kamor je dospel nekako ob dveh zjutraj. Veselica je privabila veliko število radovednežv. Po. bivanju v kazini so se stalni gostje vrnili v igralnice. Igra je bila v najboljšem teku, ko je vstopil de Preigne. Grof Cethiani je držal karte v 1 rokah. Ravnokar je prevzel banko ter izgubil, kar ni bila njegova navada. Ko je videl vstopiti vicomta, je rekel povsem mirno: — Tukaj prihaja zopet dobra zvezda! Skrajni čas je! . Vrgel j| tatfte. Sedem, tri. Izgubil je na obeh tabletah. Z nestrpno kretnjo je vrgel ostalo igro v koš ter izjavil: , — Preneham! Moja smola Je preveč velika! i * (Dalje prihodnjič.) — J DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vasi okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE kih progah, kjer prekašajo vse druge živali. Celo Jirti so počasnejši in vendar doslej še noben pes ni prekosil antilope. Čitah pa z lahkoto doteče i antilopo in gazelo, če le ni oddaljena od njega več ko 200 m. Čitahi žive v Afriki v nekaterih pokrajinah Indije. POZOR, ROJAKI Is naslova na listu, katerega prejemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ari direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. KONZUM SLADKORJA NARAŠČA NAJURNEJŠA ŽIVAL Porast konzma sladkorja v Evropi v kampanji 1928—29 ni bil tako velik, kakor predlanskim, ko je znašal celih 9 milijonov meterskih stotov. Kljub temu pa izkazujejo države, v katerih se vodi točna statistika. v katerih se vodi točna statistika, povprečni porast konzuma 3.73^.. Trinajst evropskih držav je porabilo v lanski kampanji 7,371.125 ton slakorja. predlanskim pa 7 milijonov 108.328^ tako. da znaša porast 262.897 ton. Drugih 18 evropskih držav, za katere statistični podatki še niso znani, je porabilo v lanski kampanji okrog 2,405,000 ton sladkorja. Kei je zelo verjetno, da je porastel kon-zum sladkorja v enaki meri tudi v teh državah, lahko računamo, da so ga porabile v lanski kampanji 2,628,875 ton. V tem je zapopaden tudi konzum sladkorja v Rusiji, kjer so ga porabili nad 1,200.000 ton. V Rusiji se je zvišal konzum sladkorja v lanski kampanji približno za 200,000 ton. Evropa je porabila v lanski kampanji okroglo 100 mili- i jonov meterskih stotov sladkorja. I torej približno 15 milijonov stotov i več, nego ga pridela. Primanjkljaj J je morala uvoziti iz prekomorskih držav, v lanski kampanji je porabila največ sladkorja izmed evropskih držav Anglija, na katero odpade nad ena petina vsega konzuma v Evropi. Na drugem mestu je Nemčija na tretjem Rusija, na četrtem Francija, na petem Poljska, na šestem Čehoslovaška. Evropa je ostala tudi v lanski kampanji največji konzument sladkorja na svetu. Prekosila je ni niti Amerika niti Azija, čeprav sta gosto naseljeni. Konzum sladkorja v ostalih štirih delih sveta je znašal v lanski kampanji približno 17 milijonov ton. Težko je reči, katera žival najhitreje teče. Večina poznavalcev prisoja rekord neki vrsti leopardov, češ. da so najurnejših krač, kadar gre za ki\itke razdalje. Na dolgih progah je že bolj kočljivo in se za nobeno žival ni moči prav odločiti. zlasti ker je "dolga proga" precej elastičen pojm. Nekateri zoologi trdijo, da je lovski pes hitrejši od konja, kar so tudi dokazali s pomočjo točnih ča-sometrov. Čeprav leopardov do sedaj še niso zasedlovali s takimi hi-permodernimi napravami, vendai je ostala slava njih hitrosti doslej še nedotaknjena. Čitah, tako se namreč imenuje rekordni tekač, je velika mačka, ki; močno nalikuje lepodardom, a ima po drugi plati zopet mnoge lastnosti psov. tako da so jo zoologi v svojih knjigah uvrstili nekam v zlato sredino med obe družini. Čeprav je žival na oko precej podobna leopardu, je vendar precej večja, urnejša in kar je še bolj značilno: krempljev na šapah ne more ukriviti kakor mačka. Poleg tegn pa čitahov kožuh še zdaleka ni tako voljan in giadek, kakor je pri zastopnicah mačjega plemena. Rep je precej potegnjen in se končuje v košat čop. Drugače so te živalice zelo brihtne, podučljive in kakor pes vdane svojemu gospodarju. V Indiji jih domačini priuče za lov kakor sokole. Jemljejo jih s seboj v majhnih vozičkih, dobro privezane in z zastrtimi glavami. Nekako sto metrov od kraja, kjer se nadejajo plena, jih pa izpuste. Čitahi se takoj poskrijejo, potem pa se jamejo prihuljeno plaziti za divjačino. Iz bližine kakih 200 m se nato kot blisk vržejo na izbrano žrtev, ki ji le malokdaj uspe odnesti pete. Blanford, ki velja za avtoriteto, kar se tiče teh živali, trdi, da so čitahi neprekosljivi tekači na krat- Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO 4 se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 SPOPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN CALIFORNIA Font ana, A. Roche var San Francisco, Jacob Laushln COLORADO ' Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, John Germ. Frank Janesh, A. Saftič. Salida, Louis Costello. Walsenburg. M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis. Louis Banlch II ^INOIS Aurora, J. Verblch Chicago, Joseph Bllah, J. Bevčlč, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar. Cicero, J. Fabian. Joliet. A. Anzelc, Mary Bamblci*. J. Zaletel, Joseph Hrovat. KANSAS Girard, Agnes Močuli.. Kansas City, Frank 2agar. MARYLAND Steyer, J. Čeme. Kitzmiller, Fr. Vodoplvec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, J. Barich, Ant. Janezicj MINNESOTA Chisholmn. Frank Gouže, A. Pa-nian, Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel, Fr Sekula. La Salle, J. Spellch. Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank Petkov&ek in Jože Zelene. Eveleth, Louis Gouže. Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe. Virginia. Frank Hrvatlch. Sheboygan, John Zorman. West Allls, Frank Skok. MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. li. Panlan Washoe, L. Champ«. NEBRASKA Omaha, P. Broderick. NEW YORK Gowanda, Karl Sternlsha. Little Falls. Frank Masi«. OHIO Barberton, Jonn Bal ant, Joe Hiti. Cleveland, Anton Bobek, Chas iarlinger, Louis Rudman, Anton Simclch, Math. Slapnik. Euclid, F. Bajt. ■ Girard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant in J. Kumše Niles, Frank Kogoviek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngs town, Anton Klkelj. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank J&kte. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claridge, A. Jertn. Conemaugh. J. Brezovec, V. Ro vanšek. Crafton, Fr. Machek. Export, O. Prevlč, Louis Jupan-čič, A. Skerlj. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Ksmiry Greenst^rg, Frank Novak. Homer City in okolico. Frank Fe- renchack. Irwin, Mike Paushek. Johnstown, John Pohuac, Martin Koroshetz. Krayn, Ant. Tauieij. Luzerne, Frank Wllocft. Manor, Fr. Demshar. Meadow lands, J. Koprtvftek. Midway, John Ž ust. Moan Ran, ft. Podmilšek. Kretanje Parnikov — Shipping New« — 19. decembra: C"iumlrua. Cherbourg. Bremen 26. decembra: i(ix'tiaml««aii, Havre 27. deoembra: llaur.taiiu, tla\re M tn:i«-3oln. Cherbourg 28. decembra: l*tful»'tilaml, Cherbourg, Hamburg 2. januarja: lu-riin, «"h«-rb..ii[ K- !!rt»ineri 3 januarja l"»-:inlaiul, Ch» rboutg. Aj.i w • rp. r, 4. januarja: .Minrit-tt-nka. Cherbourg l;'li. UelMiVa 8. Jarviarja S.iturnia. Trst 9. januarja: Yeen»J:»in. Uoul«»mi'' mir ,\J. r. 1 *•»11. r-dum 10. januarja: «(lymph*. Cherbourg lir »-men. Cherlmurg. llrtrii-n 11. januarja: Ib'pubkU*. i 'hi rtKturc, ltrt-mt-n Xlinm-ka tula. lhi:ili>),rm sur Mt-r 14. januarja: N^af■>>ii, < i< n>»\ ;i IS januarja: America. < 'fn-rb>-urg, Hreni- n 16. januarja: Muencheh. Ch»-rV*>urK, Hrenv n 17. januarja: II. .b- France. lla\r.- 18. januarja: \< ni i ta i>ia. Oherbmirc I.eviathan, t *h«-rbour;r, IIr--m«"n <"1. velaii-i. Cherbourg; Hamburg 22. januarja: Con le l'l:ilK':uiuino, Nai>o!i, fieri va 23. januarja: Stuttgart, i Soul* 'give sur ,\l«-r, Llr.-men 24. januarja Paris. Havr.- \Ve*terii!:ir. J, < "her tnnirg. At ltt erp- :i ■ *h-rbmg Mr Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz testih zemlje, vidov, s potrebnimi pojasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. + lUBPinilh-TOiTuIiftEfffižil Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. . mmmmmma CENA $1. ZA CANADO SI.20 GLAS NARODA 216 W. 18 STREET NEW YORK 30 januarja: !:• ; :■! ■ r:. r'.- uiff. n rritifii 31. januarja: ijr«mlymj»b . < ht-rl*>ur»; * lUmi Naj« • li, (jUHIV a t. februarja: St. « hertM>urir !lui'i!.ursr IT. -M.-I.I l:< '!>. rtxiUiK. rn.-n Minm-ionka. Bi.u'<«ne Mir Mer 6. februarja: t'vrn«- sur Mtr, I!r'-t 7. februarja: !!'• K ran t 11 a \ r»- 8. februarja: Vijuit.mia, «• h< rbours Milw.iUk. e, < "fi^rl« -urit. llambuir «r>t»- Urand N >T»"J!. «;»• nova '2. februar a- Ain.ri.u, «*h • rin'urj,'. I irt-rM^i« 13. februarja: M ii, [,'i'ln-ii. « hertx>urK, 1 ;i cmen 14 februarja: S.iturniH. Tr ht 15. februarja: ic. .-i . rliourif. Hrt m.-ri .Mi»iit.-v\ .. !»k;t. Ohfflii-un; 19. februarja: i T« sitleni il ar thI. 4. "h«-rli iiry. Hamlmrs 26. februarja: 0 m<-n fi DNI PREKO OCEANA NaJkra Ita in najbolj ugodna pol za ootovanj« n« ogromnih «irnlkJhi ILF DE FRANCE 17. jan.; 7. feb.i <7 P. M.j HP.M.I, PARIS 24. jan ; 21. februarja <5 P. M.» <1 P. M. i N&Jkr%jfta pot po* (desnic! V** Itd j J« v posebni koblct s vsemi nvdernl ml udobno»tl — Pijafa In aLavna francoska kuhinja lare-tno nimke cene ■ VpraA&;te kateregakoli | loobiatteaaga ag«Dt» ; FRENCH LINE 1» »TATE STREET NIW YOR^, N. Y. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh in U. Jakobich, J. Pogačar. Presto. J. Demsnar. Reading, J. Pezdirc. Steelton, A. Hren. Unity Sta. In okolico, J. Skerlj, ^r. Schlfrer. West Newton, Joseph Jovan Wlllock, J. Peternel. WEST VIRGINIA: Williams River. Anton Svet. JTAH Helper. Fr. Krebs. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik m fos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene. WYOMING Rock Springs, Louis ^au^er. Diamondville, F. Lumbert. Vsak zastopnik Izda potrdilo ?a ivoto, katero Je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za štiri mesece $2.; za četrt leta tl.30. New Yore City je $7. celo leto. Naročnina za Evropo je $7. za celo leto. Kako sc potu* je v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen po to rati v starf kraj, je potrebno, da > poučen o potnih listih, prtljagi to drugih stvareh. Vsled naie dolgoletne izkušnje Vam mi »morem« dati najboljša pofasnlla In priporočamo vedn.9 le prvovrstne brxo-parnike. Tadi nedriavljanl um»r:jo potovati v stari kraj aa obisk, todji preskrbe t J si morajo dovoljenje u poTXkitev (Return Permit) is Wash-ingtona, id je veljaven sa eno leto. Bres permita je sedaj nemogoče priti naxaj tudi v tekn 6. mesecev in tii se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja sa permit s« mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpotovanjem in oni, ki potujejo preko New Torka, je najbolje, da v prošnji označijo, naj n jim pošlje na Barge Office, New fork, N. T. KAKO DOBITI SVOJCE IZ BTAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila t veljav« z prvim julijem, snaša Jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, m kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti no: S ta riši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci Izpod IX. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do drug« polovice pa se opravičeni žene in neporočeni otroci Izpod ZI. leta onih nedržavljanov, Id so biU postavno pripušcenl v to deželo sa stalno hiranje. Za vsa pojasnila se obračajte as poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK IS CORTLAMDT ST&EST NSW YORK %