Marija Larautova Lužarjevi Merici v spomin Ko Bog jc angelce preštel in wJel, da mu eden manjka, jc Merico v aebesa vzel ... Tako je prižlo izncnada, tako nas je presenetilo. da se nam zdi vcs žalostni doživljaj kakor težke, teike Lepe in pridae Merice ni vei.., Pred dvema letoma je prišla naša črnooka Merica na velikem parniku iz Amerike, kjer so bili več let zaposleni njeni stariši. Rojena je bila v ipestu Barberton v državi Ohio. Ko sem jo prvič videla, je bila stara šest let in |e čebljala le angleški. Kaj kmalu pa se je naučila naSega . jezika. Letos je obiskavala drugi razred pri častitih gospeh Uršulinkah. Bila je izredno marl)iva učenka. Zbolela je letos kmalu po novem letu. Istočasno je zbolel tudi njen dveletni bratec Tonček in šestletna sestrica Egica. Itneli so hudo vročino, in nekoliko jih je bolel vrat. Poklicani g. zdravnik ni mogel ničesar določnega povedati. Domneval je sicer, da se nemara razvije škrlatica, a ker so vsi trije kmalu okrevali, smo smatrali vso bolezen le kot lahno prehlajenje. Merica je morala ostati seveda nekaj dni doma, posebno, ker je bil tedaj nena-vaden mraz. A komaj jo je popustila vročina, ie je hotela v šolo. Mamica ji je prigo-varjala, naj počaka Se nekaj dni, ker je šele vstala iz postelje, a pridna Merica je prosila in prosila in jokala ter zatrjevala, da se Luti popolnoma zdravo — preprosila je dobre stariše in šla v šolo. Tretji teden nato so se pa pokazale posledice. Ob deseti uri zvečer se je Merica še učila pri mizi. Naslednje jutro so ji morali poklicati zdravnika, kajti Merica ni mogla več ležati ne dihati, in srce Ji je tako bilo, kakor bi hotelo skočiti iz prsi, Merica je morala v bolntco. Z njo sta morala tudi Tonček in Egica. Hiteli smo, in šlo je tem hitreje, ker je čakal slučajno njih avto pred hišo. V bolnici je dobila Merica takojšnjo pomoč. K ajej nismo smeli, ker je bila na oddelku za nalezljive bolezni. Gledali smo jo pa lahko skozi okno: vedno je težkc dihala, krilila z ročicami in premetavala glavico. \ Prihajali smo giedat k nji zjutraj, prinajali popoldne... 2 grozo smo se v bolnici vedno ozrli najprej na ono črno tablo na levi pri vhodu, kjer so napisana imena umrlih v bolnici. Ko smo prestali prvi strah, smo hiteli k oknu in pogledali strahoma v sobo.. . Hvala Bogu, Merica je bila ie na posteljici, a slaba, zelo slaba... * Vprašali smo pri vratih usmiljeno sestro, kako je Merici. Zmajala je z glavo. Upanja nam ni mnogo dala, ker se je vodenica že preveč razvila, a vedno je pristavila: »Pri Bogu je vse mogočel« Šli smo h gospodu zdravniku, pa nam je rekel: »Bolezen je silno težka — a upajmo!« In smo upali in omahovali... V petek nato je Merici vidno odleglo. Smehljala se nam je skozi okno in pošiljala pdzdrave vsem znanim. Prosila je čeveljčke in obleko, da gre domov. To je bilo veseljaf Doma itak nismo zamogli ničesar delati. Stali smo vedno skupaj, se pogovarjali o naSih bolnikih in ugibali, kaj vse bomo storili, ko se jim utrdi zdravje. A le kratek je bil žarek upanja, ki nam je sinil v srca. Merici se je poslabšalo... Ko sem pogledala v nedetjo popoldne skozi okno, mi je zakrvavelo srce: Merica |e nmirala... Njene velike črne oči so ugaSale v zadajih milih pogledih, in njena rabinasta ustka so bolestno zevala, kakor bi česa prosila. Ugašala je potem vso noi, in iele zjulraj ob osmi uri je splavala n>ena angelska doiica v rajske višave. Ležala je potem belo oblečena med visokimi cipresarai in gorečimi svečami, ob vznožju je drhtel iop belih narcis, in vsa mrtvaška veža je bila polna zimskega cvetja-Odpcljali so jo v pozlačenem vozu, in veKko je bilo spremljevalccv. Merica, tiba, blaga, Sele zdaj vemo, zakaj si tolikokrat zamiiljeno strmcla v daljavo, zakaj ti je vedno plaval krog ustec blažen nasmehljaj... Nikdar nisi bila razposajena, nikdar glasna... Šele zdaj vemo, da si bila ustvaijena * ie za oni svet, kjer ni prevar, ni trpljenja... Lahna naj ti bo slovenska gruda, sladek naj ti bo spev Skrjančka, ki se bo dvignil nad tvojo rano gomilo, pevajoč, da Merice veS ni...