52 i tanki in razprave ARHIVI XVIII 1995 \prasanja arhivskega šolana na uriverzah v Vzhodi in Srednji Evropi JOŽE ŽONTAR Skoraj ni teme. si bi bila sirom po svetu v vadnjem čar.u deležna tolikšne pozornosti arhivov, kot je ravno šolanje. Gotovo se s tem kaže ludi pomen, ki ga poklic pripisuje strokovnem znanjem. Zato ne preseneča, da se je bibliografija. k; sc nanaša na arhivsko šolan-v zadnjem času močno obogatila, Zadošča že, da pogledamo obsežno Bibliographie csmrncntec »ur la formation cn arehr'istique (za čas do 19^6), ki sla jo pripravila Henriette Auger in Carol Couturc,1 ter bibliografijo za leta 1975-199C pod naslovom Archiefopleiüing cn beroeps-bceld / La formation ct la profession d arehivijte / Training and professional .mage of archivist ki jo je zbra1 Rombout Nijssen.3 Od prispevkov iz, novejšega časa bi opozorili na vrste referatov na temo šolanje na simpoziju Archivcs and Europc wf'.hout houndaries v Maastricht oktobia 1991 ob stolcimci nizozemskega arhivskega društva3 nadalje na kolokvij Archivische Berufsbilder ukid Ausbildungen forderungen novembra 1991 v mestu Werder pri Potsdamu,4 na referate na teme Arhivski poklic v informacijskem časovnem obdobju, ki je bila na dnevnem redu 12. mednarodnega Kongresa arhivov v Montrealu septembra 1992,5 na 4. in 5. mednarodni simpozij o poklicnem šolanju v Muntrcalu in Pire ju !992 in 1993 (v organizaciji Mednarodr cga arhivskega sveta / -Sckcuc za izobraževanje6 ter na prispevek Hemianna Rumschottla, Prolessionalisterung-Differnzierung-Spezirlisierjng Überlegungen zu Gcschiehic. .and und Zukunft der Arehivars-ausbildung in Bayern.7 V icj obsežni literaturi .sc pojavlja veliko vprašanj k! s: jih pcsiavlj. i lual učitelj ■arhivistike na univerzi v Vzhodni al. Srednji Evropi. Razumljivo je, aa se bomo omejili na vprašanja, ki so v teh deželah posebno aktualna, tri tem se zavedamo, da tičijo v vsakem po sp ločevanju številne nevarnosti., žal pa se mu ni mogoče h ognili tudi v tem prispevku. Z obžalovanjem lahko ugotovimo, da je evropska strokovna javnost sorazmerno slabo seznanjena 7. arhivsk1 n šolanjem v državah, katerih problematike obravnavamo, in si so se po drugi Archivum XXXIV, lySH, ülr. I9t-23fi. Algi renn R ilsarcn :f örasscl, Mi seilten« archi visttca; Manuale 7. -1 janus 1992,2. Artfiivmiticilungen Vy3 Arr:hivum XXXIX, 1994. Mr. 261-3B4 6 Aichivum XXXJX, 1994. str. 4KS-532; Jamis 199"*. 2. *tr. 95121. Bcwahtn und Umgestalten. Aus der Arbci' der staatlichen Aichive 3ay-ms. Münchi-r 1932, sir. 93-123. svelevni vojni žal razvijale v neugodnih okoliščinah. Šc največ nudi zbornik vvissenschafthchc Archivarsausbildung in Europa, Marhurger Vor trage.K Tudi aisp širše znane diskusije o šolanju v omenjenih deželah (seveda bi bile zanimive še posehej iz čaL. pu političnih spremembah v zadnjih letih). Šc največ si lahko pomagamo s publikacijo Directory of schools and courses of professional training for archivists, k je jc i/dal Mednarodni arhivski svet/Sekcija za arhivsko šolanje, Kohlenz 1992, in ki daje cclovit med narodni pregled programov šolanja m šolskega uslroja. D' tem pa upošteva, i Jdi inšiilueij'1 za arhivsko šolanje v Bolgariji, Češki republiki, na Madžarskem, Poljskem, v Rusiji. Slovaški in Slovenji. Pričakujemo lahko, da bo Vodnik bibliotekarskih arhivskih in informacijsko/doku meniacijskih šol v državah Srednje in Vzhodne Evrope, ki pripravlja Lmesco/Division du Programma general d'information, prinesel najno vejše stanje arhivskih izobraževalnih ustanov v omenjenih državah Če se ustavimo pri institucionalnih oblikah šolanja v državah Vzhodne in Srednje Evrope, potem nam vpogled v Directory of schools and courses dopušča sklep, da so v prvi vrsti nosiici šolanja univerze ali instituti v povezavi z univerzami. Na nekaterih univerzah je arh.vislika habilitirana žc lep Čas (Praga 1919, v začetku po "zoru dunajskega Inštituta za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje: Moskva 1931, sedai Zgodovinski in arhivski inštitut Državne univerze družbenih znanosti; drugod po drugi svetovni vojni). Menimo, da sta dva vzroka, zakaj se je v omeni ¿nih državah po drugi svetovni v^jni arhivistika uveljavila na univerzah: uveaena jc bila enotno organizirana arhivska služba pod vod stvom državnih arhivskih direkcij m v arhivih jc postal zelo veine delež zaposlerin z visoko izobrazbe Ne bomo sc spuščali v vprašanja, slruk ture sistemov šolanja, namreč kako je arhivistika vključena v izobraževalne procese. Predpostav t jati moramo tudi, da jC treba računati z možnimi reformami študijskih sistemov kol posledice pc Iitičnih sprememb iz zadnjega časa. Nadalje je treba poudarili v zvezi z arhivskim šoianjem v ohravnavanih državah tradicionalno navezanost na zgodovino. Ne smemo pozabili, kot je Eckhart G Franz odlično formuliral, da temelj- položaj arhi/arja v javnosti ravno na njegovi vlogi kot poj red lika zgodu vinske preteklost in da b v Veröffentlichungen tier Arch i vseh uic Marti irg-lnfflut für Archivwisscnschaft 14, Marburg 19B9. 'iRHIVl XVI II 1995 Cla.iki in razprave 53 primeru, če hi se odpovedali tej nalogi, obsUjala dtc-Ur.;. nevarnost za bodočnost arhivskega poklical Tc pa scvcda nc pomeni, da pristajamo na obrrvnavc arhivistike kct na neke vrste pomožne /•Kodovinske vede. V v/hodno- in srednjeevropskih državah moremo univerzitetno orientacijo arhivskega šolanja up< ste vati skoraj kol pravilo in tako nc najdemo v Directory of schools and course:, s teh območij nr< edenih arhivskih šol (najhhžji temi: so mordn Thivski tečaji, ki jih izdajajo v Arhivu Srhijc v Ï c tgradu, in siccr po vzoru nizozemske arhivske -■olt v Haagu). Znano pa je, da obstajajo razne ^bbke uvajalnih in kvalifikacijskih seminarjev, kijih jC mogoče obravnavati kot izpopolnjevanje za poklic, komaj pa kot šolanje. Ko govorimo o univerzitetnem šolanju, ton j nc o strokovnem izobraževanju, moramo pouda 'iii. daje vloga najvišjega .šolanja pripravljati na akademske poklice ter s pomočjo raziskovanja in Poučevanja pospeševat znanstvena spoznanj a. Poleg posredovanja praktično uporabne zaklad nice znanj je torej njegov namen s sodelovanjem pri razi-koval nem dehi priučiti študentom znanstveno mišljenje ter metodo dela z_a pridobivanje spoznanj. Vsako šolanje ima določene učne cilje, tu pa se p' stavlja najprej vprašanje p.olila poklica ^rhivjst. cilj univerzitetnih študij mora biti znanstvene usmerjeni arhivist. ki ga mora z besedami AngeJikc Mennc Kari t/, označevati "kompetcnl-1 ?st, da samostojno ohtikujc načela in odločitve . S tem pa je povezano tndi vprašanje obstoječe kr.drovskc strukture v arhivih v V/hodni Srednji Evropi. Prepričani smo, da bo po t-ebno - čc g'edamo na bodoči ra/.voj - oprostili "kadomsko izobražene arhivi ste opravljanj r :tcvi1nih nalog pt, urejanju in popisovanju sodobnih masovnih spisov 1er za ta dela zaposliti arhivsko strokovne sodelavce, seveda z ustrez- ■ im strokovnim znar-iem, ki naj bi ga praviloma Jajala poklicna šola. Taiià oprostitev naj bi akademsko izobraženim arhivistom odprla možnosti, a se v večji meri posvetijo raziskovalnemu delu. Pri tem nc mislimo le (ali pa v prvi vrsti) na zgodovinska in pomožnozgodovinska dela, mar-vc^ v vedno večji meri na naloge s področja arhi vis like ter strokovno-vodstvcnc naloga." Kot signal za potrehne spremembe moremo razumeti l"di diskusijo neke češke študentke na Medna- ■ jdnem kongresu arhivov v Mnnlrcalu v okviru -¿udentskega "pancla". Čc odmislimo različne podruhne pripombe, je bil splošni vtis njenih Javljanj ravno v zaskrbljenosti., ali sc bo uicmalo njeno ČLlo v arhivu z zahtevami njenegi, itu- Bcfch«i G. Fran/. Arch [vu m XXXIX, ] VW..sir. 17 HO. Hermann R'-mschültcl. Tätigkeiten im ftf&ilri'lioi Archivwesen: Die Laiilbs.lmcn des hiihcren gehobenen und minieren Arrhivdicnstcs und ihre Unterschiede, Arvhivmilleilunegn 3^3. Mr. KO 82. dija." Pn uvajanju poklicnega šolanja, kar |C gotovo aktualno vprašanje v vzhodno- in srednje evropskih državah, bo treba torej misliti tudi na potrebe arhivov. Če želimo govoriti o arhivski znanosti, ki ima univerzitetne korenine, morajo učne vsebine dosegati visok nivo. Pouk ter učni proces morala hiti univerzitetno naravnana, to ponicni da učno oschjc poučuje v znanstveno oblikovanih strokah. Osnovna naloga je obravnava učne snovi s teoretičnimi utem 'jitvami, kar pomen' da je treba v prvi vrsti posredovati teorijo. Praktične veščine poklica imajo uporahni značaj ali služijo kot pnmci, raziskave nor. magistrske naloge, disertacije, opremljajo razvoj učnega procesa. Za razliko od poklicnih iol nc sme bil. koncept univerzitetnega izobraževanja pokHcno usmerjen ali močno praktično orientiran. Kot glavna opora šolanju mora imeti znaten delež arhivislično raziskovalno delo Zaridi tega mora hm učitelj tudi sam dejaven na raziskovalnem področju To je tolike pomembnejše, ker se mora šolamc odzivati na poklienc zahteve Zato mora izobraževanje sprejemati povezavo z raziskoval mm delom kot stalni izziv, ne le v današnji situaciji, ko sc tako pogosto poudana, kako sc delovno področje arhivskega poklica stalno spre minja Pri šolar-u akademsko izobraženega arhivi ;la bomo morali tudi v bodeče vzlr.ijau na posredovanju znanj, ki omogočajo izčrpno vsebinsko obravnavo londov. Oh vsem širjenju tradicionalnih učnih snovi in vpeljavi novih učnih vsebin ostaja jedro učnega naCrla arhivistika (z vsem-sodobnimi arhivskimi problemi, tudi tehn'čne narave), zgodovinske pomožne vede (tudi rodoh nc vrste virov), različne zgodovinske vede, •/.brane glede na povezavo z delom v arhivih ter jeziki, v katerih so pisani spisi. Iz perspektive delitve nalog je mogoče priti do "»aktjučka, da bo moralo poklicno šolanje v večji meri kot šolanje akademskega arhivarja upoštevati aspekte informacijske in dokumentacijske znanosti 13 Tudi pri tej povezavi moramo poudariti, da mora arhivsko šolanje iskati z njo stične tockc, nikakor pn sc j arhivistika nc sme podrejati. Velikega pomena je tudi, da sc Študentje med študijem seznanijo s prakso. Učne ustanove morajo "odelovati z nacionalnim in regionalnim ¿irhivi, saj pomena prakse pri šolanju nc smemo podcenjevati. Podobne metode kijih upoiablj.:jc druge vede, npr. medicina ali tehnika, da bi seznanile študente s prakso, moremo koristno upo rabiti tudi pri arhivskem izobraževanju. Na vsak način ni praksa le uponiba teorije, marveč pomeni tudi pridohivanji, potrebnih izkušenj. 11 Atvhivum XXXIX IW-t.str K>K. Angelika Meni.e Hjuit/, Archivfachl'che Abbildung: Den Anforderungen des 21 Jahrhundert", gcrcch. werden. Archiv-miiteiluneg" 3/93. slr. 77 79. Hermann Rumsthiillel, Archivmitteilungen 3/93. Mr. Kl. 54 Članki in razprave ARHIVI win 1995 Še k vprašanju specializacijc Za arhivske si varnost je značilna velika raznolikost zahtev, ki so spccifičnc za arhivsko delo in jih je težko npisati. Poleg diferenciacijo delovnih mest glede na iv.ohrazho seje v radniih desetletjih pridružila še strokovna specializacija. Toda povsem zavestno moramo vzlrajati pn cnntncm dovolj Širokem temeljnem izohraževanju, siccr bomo ogrozili cnolnost poklka ter strokovno predstavo o poklica To izabraževanje pa je treba dopolnjevati z diferencirano pcinudho izpopolnjevanja Arh*vis( nc sme biti niti omejen specialist nili nokdo. ki na splošno in no vršno obvlada svoj pnklic. Za zaključek si želimo postaviti še vpraianjc, kje je glavni prohlem pouka arhivistike Odgovor je nedvomno v teoretični utemeljil vi arhivistike Pomen tega je toliko večji, ker velja za vse poklice, da ob dohri teoretični podlagi ni večjih težav ob nastopu dela, če nc upoštevamo, da posamezna delovna pcdrocja zahlevajo uvajanje v delovni postopek, kar pn ni več naloga univerzitetnega Šolanja. Potrebno je tudi poudariti, da se lahko nek poklic razvija m s tem odgovarja na nove probleme lc. Če ima teoretično utemc ljeno znanstveno osnovo. S pomočjo šolanja jo jc treba prenašati na gcncracijc, k prihajajo za nani, da bi jo mogle te v odgovarjajuei situaciji mdaljc razvijati. Ko bodo na teoretičnih področjih odpravljeni znatni deficiti, bomo morda nekoč priSli do neke evropske arhivistike v smislu razmišljanj Hckharto G. Franza v Maas-tnchln.i; Pol do tega cilja pa vidimo predvsem v primcrjaln. arhivistiki imamo vtisL d? so z izjemo Moskovskega inštituta, ki iazpolaga s številnimi gradivi, namenjenimi učiteljem 'i; študcnlom, drugod v Srednji in Vzhodni Evropi lc v manjši men na razpolago. Pomembno jc, da to literaturo vzpodbujamo tudi glede na željeno kontinuiteto pri posredovanju znanj. Povsem se zavedamo da more nas prispevek posredovali lc površen in zelo splošen vpogled v probleme arhivskega šolanja na univerzitetni ravni, konkretno slanjc pa se razlikuje od države do države, saj so zgodovinske tradicije ra/.lienc. vendar pa je cilj šolanja povsod isti, namreč vzgojiti visokokvalificiianc arhivske strokovnjake ZUSAMMENFASSUNG DIE RAGE DER ARCHtVJSCHEN AUSB1L DUNG AN DEN UNIVERSITÄTEN OST UND MITTSLOiTEUROPAS Der vorliegende Bair;'g hnngt zuna'chsi eine in den leisten Jahrzchnlcn sl.irk erweiterte Bibliographie tiber die arehivisiische Ausbildung. In den osl- und mittelen ropiii sehen Liindern ist die Ten den 7. zur akademischen Arsbildnng der Archivare last zur Regel geworden. Die Aufgabe der Univerxitai.saiisblldung hes.ehl darin, Stu d'errrndc auf akademische Beri'fe vor/a bereiten. Im Hinblick auf die künftige Entw:ckhing vertreten wir die Auffassung. dali akademisch ausgebildete Archivare von zahlreichen Atifgiben bei der Aufarbeitung und Aufzeichnung von modernen massenhaft vorkommenden Aklen befreit werden und da Ii für diese Aufgaben archivische Fi'chiirbe'ter eingestellt werden müssen. Dir Fachausbildung wird i1 weit größerem Matte als die akiidcmischc Ausbildung der Aspekten de- Informations- lind Dckumeniationswissenschaft Rechnung lragen müssen. SUMMARY ARCHIVAL EDUCATION AT THE UNI V1ERS1TIES OF EASTERN AND CENTRAL EUROPE At the beginning of the article, the uuthor compiled a bibliography on archival education, which has Increased conisderably in lhc tasl derides. In Eastern and Ccnlral Europe,. sir. 234-23H. .