"aktualno vprašanje Občinski ljudski odbori, njihovi sveti ,n tajništva, z vnemo pripravljajo letošnje družbene plane. v zvezi s tem Se Precej govori o morebitnem zvišanju davka na nekatera — sicer manj pomembna — živila v maloprodaji in davka za alkoholne pijače. Svet za plan »n finance OLO Kranj o tem ni holel zavzeti določenega stališča, marveč je Priporočil, naj občinski ljudski odbori sami odločijo, če je ta mera na njihovem območju umestna. Ore predvsem za to, da zvišanje davka ne bi potegnilo za seboj tudi zvišanja cen. Pri alkoholnih pijačah sicer te bojazni ni, kajti mnogo preveč je še dokazov, da je cena alkoholu vse prej kot previsoka. Bolj bo treba raz- DAVEK misliti, če je pametno povišati davčno stopnjo na nekatera živila od dosedanjih 2 na 4 %. V zvezi s tem pa se poraja še neko vprašanje. Ali je pametno vključiti tako pridobljena sredstva v proračune? Ni dvoma, da se prav iz proračuna pokrije večina zdravstvenih, komunalnih potreb občine. Čimveč je torej proračunskih sredstev, toliko več potrebam se lahko zadosti. Toda, bilo bi vseeno vzgojneje in preprostemu državljanu razumljiveje, če bi vedel, da zato plača alkoholne pijače draže, da bo lahko denimo, ceneje kupoval mleko, imel zadosti vode, več športnih objektov itd. Sredstva, ki jih občina dobi od davka na nekatera živila in alkoholne pijače, naj bi se torej porabila za vnaprej določene namene. Tako so uredili to zadevo že v mnogih občinah v Sloveniji. Morda bi kazalo tako storiti tudi pri nas. Aktualno vprašanje mmmmmm glasilo socialistične zveze delovnbb ljude za gorenjsko XII., ST 8 — CENA DIN 10.— KRANJ, 30. JANUARJA 1959 Oh predlogu lefošnipga družbenega načrta okraia Kroni Pred novim zaletom VREMENSKI PREROKI: Bo ali ne bo? 5 seje Občinskega ljudskega odhora Jesenice C krajni družbeni načrt odobren Zgraditev opekarne in ureditev cestnega prometa na Jesenicah v lesni industriji se vsiljuje sploh vprašanje organizacije te stroke. Kaže, da kolektivi te dejavnosti pridejo v težave prav zaradi neskladnosti. Prav ob sedanjih problemih v gradbeni dejavnosti, kjer je stavbeno mizarstvo in lesna industrija važna dopolnilna veja, kaže racionalno usmerjati to dejavnost. Danes se dogaja, da se ta podjetja nena-črtno pulijo za les, izdelujejo, iščejo vsak po svoje tržišče, delajo načrte o serijskih proizvodnjah in podobno, kar vse bi kazalo globlje proučiti. Predlog letošnjega družbenega načrta za okraj Kranj je zbir pokazateljev, ki navdajajo z optimizmom. Celotna gospodarska dejavnost je v svojem zagonu dosegla lani znatno večji uspeh kot je bilo predvideno. Vrednostni obseg skupne proizvodnje, ki so ga lani dosegli naši delovni ljudje na Gorenjskem, se je dvignil v primerjavi s predlanskim kar za 5 milijard in 828 milijonov dinarjev. Zato se upravičeno pričakuje, da je tudi letos moč doseči nadaljnji dvig za novih 5 milijard 172 milijonov dinarjev, kot tudi predvideva predlog. Hkrati pa že sam predlog opozarja na nekatere probleme, ki bi kljub ugodnim pokazateljem utegnili zavirati izvršitev postavljenih ciljev. Predvsem gre za delovno storilnost. Lani niso bili doseženi zadovoljivi uspehi. V dokumen-tacijl je celo rečeno, da se gospodarske organizacije niso do-volj prizadevale, da bi z boljšo organizacijo dela in sprostitvijo notranjih rezerv povečale pro-duktvinust ob relativnem zniževanju števila zaposlenih delavcev. Kot glavno orožje za dvig delovne storilnosti postavlja predlog načrta spremembo nagrajevanja. Gospodarske organizacije naj bi v čim širšem obsegu uveljavljale sistem nagrajevanja po delovnem učinku in pri tem vezah' norme tudi na kvaliteto izvršenega dela. Hkrati naj bi stremeli za izboljšanjem organizacije dela, omejitev nadurnega in honorarnega dela, izboljševali naj bi delovne Pogoje in nudili delavcem med delom tople obroke hrane in podobno. Taki in podobni ukrepi «aj bi zagotovili stalno povečanje Produktivnosti delavcev. Sicer Pa predlog omejuje zaposlevanje novih delavcev in daje občinam merilo skupno zaposlenih v industriji, ki ga ne bi smeli prekoračiti. Ta predvideva za občino Kranj 10.405 delavcev, za Jesenice 6.907, Tržič 3.376, Radovljico 2-462 največ zaposlenih v industriji itd. zakaj na zadnjem mestu? Ob pregledu lanskih uspehov je razvidno, da je med vsemi Sospodarskimi dejavnostmi na zadnjem mestu lesna industrija. Večina podjetij lani ni dosegla Predvidenega obsega proizvodnje. Napačno bi bilo misliti, da so tega krivi delavci oziroma kolektivi. Vzroki so drugje. Bežni Pregledi in razgovori kažejo, da gre za pomanjkljivo tehnično opremo nekih podjetij, neredno dobavo surovin in tudi poslabšanje prilik na inozemskih tržiščih. Za letos nekatera predvidevanja spet kažejo na bolje, tako da se računa s povprečnim dvigom proizvodnje za 5,6 %- Tako se predvideva. Hkrati s to težavo^ vec mehanizacije Gradbena podjetja so lani povečala vrednost izvršenih del za 25,8 % v primerjavi z letom 1957. Toda prav v tej dejavnosti (kar sicer velja za celotno industrijo) se obseg proizvodnje ni povečal na osnovi večje delovne storilnosti, marveč z vzporednim povečanjem števila delavcev za 24,6 %. V podjetjih sicer omenjajo nabavo nove mehanizacije in podobno, toda uspehi so se zgubili na večjem številu delavcev. Kaki so izgledi za letošnje gradnje? Predlog načrta predvideva povprečno povečanje storilnosti na delavca samo za 1,2 %, kar je zelo malo. Prav v teh podjetjih bi mimo drugih organizacijskih predlogov kazalo dati več sredstev za novo mehanizacijo. To je najhitrejša pot za povečanje delovnega učinka, ki je v tej dejavnosti zelo nujna. Predlog plana okraja ne daje konkretnih napotkov za razvoj posameznih dejavnosti, ker so o tem merodajni občinski ljudski odbori. Toda iz splošnih smernic, ki jih nakazuje, je vendar razvidno, da je za dosego letošnjega cilja potreben vsestranski napor. K. M. V sredo popoldne je bila na Jesenicah seja Občinskega ljudskega odbora, ki se jo je udeležil tudi predsednik Okrajnega ljudskega odbora Kranj Vinko Hafner. Najprej sta zbora na skupni seji obravnavala okrajni družbeni načrt in proračun, razpravljala o ožjih gradbenih okoliših na območju občine, imenovala Svet za telesno vzgojo in šport pri ObLO in nekatere druge pravne organe ter razrešila ravnatelje nekaterih podejtij. — Nato sta zbora na ločenih sejah sprejela odlok o socialnih podporah in nekaj drugih odloko/. Ožji gradbeni okoliš za mesto Kranj KJE BOMO GRADILI 3500 stanovanj v prihodnjih 10 letih Med okoliškimi kmeti in prebivalstvom sploh je zadnje čase precej govora o »odvzemu zemlje-« in podobno. V vseh večjih krajih in mestih, ki jim je Izvršni svet Slovenije dal pravico, da se poslužijo zakona o nacionalizaciji zgradb in gradbenih zemljišč, te dni končujejo svoje predloge. Komisija pri ObLO Kranj, ki je pripravljala predlog zazidalnih Legenda: za lažjo orientacijo, kje poteka meja zazidalnega okoliša oziroma nacionaliziranih površin označujemo nekatere znane kraje, kakor sledi: 1. Agroservis ob Ljubljanski cesti 2. Tovarna »Planika* 3. Pokopališče 4. Zadružni dom Primskovo 5. Dijaški dom Zlato polje 6. Šempetrski grad, Strazišče površin, je že končala z delom. Člani te komisije so se večkrat sastali, se sklanjali nad speci-alkami, hodili po kolovozih in cestah za Stražiščem, Zlatim poljem in Planino ter postopoma sestavljali svoje predloge. Osnovni cilj je bil, zagotoviti gradbeno zemljišče za najmanj 10-letni razvoj mesta Kranja. V tem času predvidevajo, da bi zgradili kakih 3500 novih stanovanj in vrsto drugih komunalnih in javnih zgradb. Hkrati pa je komisija upoštevala tudi potrebe kmečkih površin, ki so skoraj povsod, če je bilo le moč, izpuščene iz gradbenega okoliša. Prav tako so izpustili iz določenega gradbenega okoliša pretežni del naselij Rupa, Primskovo, Cirče, Drulovka, Stra-žlšče in Gorenja Sava kot tudi Struževo. V enotni zazidalni okoftš mesta Kranja je zajeto področje Kranja nad Zlatim poljem ter onstran Save in Kokre. Seveda niti v tem okolišu ni predvidena popolna zazidava, marveč bodo tudi tu zeleni pasovi, vrtovi in podobno. V središču pa so predvidene pet in tudi večnadstropne hiše. Individualno gradnjo pa nameravajo usmeriti predvsem na Primskovo in Klanec, kjer so predvidene zadostne proste površine. Velika prednost z nacionalizacijo celotnega označenega okoliša bo v tem, tako predvidevajo, da bodo lahko dosti vnaprej dodeljevali zemljišča za gradnje. V dosedanjih pripravah je bilo čestokfat največ zavlačevanj prav zaradi zemljiških lastninskih pravic. Podobno gradbene okoliše za nacionalizacijo zemljišč pripravljajo te dni po vseh večjih krajih na Gorenjskem. K. m. Razpravljala sta še o potrošniških svetih, jamstvih nekaterim, gospodarskim organizacijam za investicijska posojila, o ceni mleka na Jesenicah in nekaterih drugih vprašanjih. okrajni družbeni nacrt — osnova občinskim družbenim nacrtom Predsednik OLO Vinko Hafner je obrazložil osnovne značilnosti letošnjega okrajnega družbenega načrta. Podčrtal je predvsem to, da je okrajni družbeni načrt osnova za sestavo občinskih. To leto je namreč osrednje leto v izvajanju petletnega perspektivnega načrta gospodarskega razvoja našega okraja. Zato je tudi od tega leta odvisno, kako bo perspektivni načrt izpolnjen. V zvezi z investicijami je tov. Hafner govoril o nekaterih problemih. Povperčno se zvečajo investicijska sredstva za 29 odstotkov napram lanskemu letu, bolj se povečajo invasticije za družbeni standard. Treba bo pač napeti vse sile, da jih bomo tudi izvedli. Za gospodarske investicije ni namreč težav. V industriji so predpriprave že izdelane, krediti zagotovljeni, oprema naročena itd., medtem ko za negospodarske investicije še niti ena občina ni v celoti pripravljena. Težave bodo tudi z gradbeništvom, ki ne bo v stanju pokriti s svojimi zmogljivostmi vseh investicij. Okrajni družbeni načrt določa v svojih smernicah, da je OLO in tudi ObLO dolžni voditi načuna tudi o gospodarskih investicijah. Družbeni načrt zaostruje tudi odnos do zaposlovanja novih ljudi v industrijo in do proizvodnosti dela. Industrija mora prilagoditi svoj načrt zaposlovanja perspektivnemu razvoju gospodarstva. V neindustrijskih panogah, zlasti v obrt, gostinstvo in trgovino, bo možno še zaposliti. Letos bo to dovoljeno tudi gradbeništvu, ker se ne more v tedanji okolnosti občutneje mehanizirati. Predsednik OLO Vinko Hafner je nato obrazložil še letošnji okrajni proračun in predvidene proračune občin. Komisija za gospodarstvo pri ObLO je na osnutek načrta dala nekaj pripomb. Med drugim je predlagala, da naj se v njem obravnava tudi izgradnja opekarne aa izdelavo opeke iz žlindre na Jesenicah, da naj se vnese v načrt cestni promet na Jesenicah in tako dalje. Osvojila je tudi predlog za združitev nekaterih gradbenih podjetij v večjo gospodarsko enoto. Odborniki pa so predlagali preureditev nekaterih cest v jeseniški občmoi. (NaddijevAHje na 3. (trasi) V PONEDELJEK JE BILO ZAKLJUČENO 17. redno Zasedanje Donavske komisije, ki so se ga udeležili delegati Bolgarije, Madžarske, Romunije, SZ, CSR, Jugoslavije ter strokovnjaki prometnih ministrstev Avstrije in Vzhodne Nemčije, kakor tudi predstavniki Evropske ekonomske komisije OZN. Na zasedanju so med drugim razpravljali o označevanju plovnih poti in uporabi razpoznavnih znamenj na ladjah v skladu s priporočili evropske ekonomske komisije OZN. V BEOGRADU JE BIL V PONEDELJEK podpisan načrt o kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo in Bolgarijo za leto 1959. Načrt določa razširitev kulturne izmenjave v tem letu. V SOLUNU JE V PONEDELJEK ZAČELA delo skupina jugoslovanskih in grških strokovnjakov, ki se ukvarja z urejanjem vprašanj v zvezi s premoženjem grških državljanov v Jugoslaviji in jugoslovanskih v Grčiji. Skupina deluje v okviru mešane komisije, ki že dalj časa zaseda v Beogradu in razpravlja o nekaterih neurejenih vprašanjih med obema deželama. KONEC PRETEKLEGA TEDNA je v raznih krajih v severnem Vietnamu demonstriralo pol milijona ljudi proti južno-vietnamskemu režimu, ki je dal pobiti okrog tisoč jetnikov v koncentracijskem taborišču Fu Loju. Samo v Hanoju je demonstriralo okrog 300.000 ljudi. Razen tega so Hanojci poslali mednarodni komisiji za premirje več kot sto protestnih pisem, v katerih zahtevajo, naj komisija prouči položaj in ukrene potrebno. MINISTER ZA KOLONIJE LENNOX-BOYD je imel razgovore z gubernerji britanske posesti v Vzhodni Afriki: Kenije, Tanganjike, Ugande in Zan-zibara. Javnost je o tem zvedela le toliko, da so se nanašali na »važna vprašanja«. — Časniki pa poročajo, da so se razgovorih nanašali predvsem na gospodarske in finančne probleme ter na zahteve po ustavnih reformah v teh kolonijah. JUGOSLOVANSKA PODJETJA bodo razstavila letos proizvode naše industrije na 13 mednarodnih veleseimih v tujini: v Leipzigu, New Yorku, Poznaniu, Casablanci, Milanu, Budimpešti, Frankfurtu na Maini, Stockholmu, Dunaju, Solunu, Damasku, Tunisu in Brnu. ETNARH MAKARIOS je v izjavi za londonski radio dejal, da zdaj optimistično gleda na možnosti za ureditev ciprskega vprašanja. Izjavil je prepričanje, da se bodo sedanje razmere na otoku spremenile v trajen mir, če bo Velika Britanija razumno ravnala. POLICIJA V FIRENCAH je v torek surovo nastopila proti 400 delavcem tukajšnje tovarne optičnih inštrumentov, ki so stavkali v protest proti temu, da so več njihovih tovarišev odpustili z dela. Policija jih je prisilila, da so zapustili tovarno. Poslopja je blokirala in za neka i časa ustavila v«« nro«^"* v o''o''d. PREDSEDNIK GAMAL ABDEL NASER je odlikoval z redom Nila člana Zveznega izvršnega sveta Momo Markoviča, ki je vodil jugoslovansko delegacijo na 10-dnevnem uradnem obisku v ZAR. Odlikovani so bili tudi ostali člani delegacije. — Jugoslovanska delegacija je v sredo odpotovala v Damask. Na obisku v sirskem delu ZAR se bo mudila štiri dni. LJUDJE IN DOGOĐ M M mmšm »Gibanje za neodvisnost v Afriki postaja val plime in težko se je znebiti vtisa, da ga nič ne bo moglo ustaviti.« Tako je zapisal največji ameriški časopis »Nevvvork Times« ob nedavnih dogodkih v Belgijskem Kongu. 4. januarja so na ulicah Leo-poldvilla, glavnega mesta te največje kolonije na svetu, odjeknili streli. Policija in vojaštvo sta ^ puškami, topovi in tanki napadla goloroke črne demonstrante, ki so glasno terjali neodvisnost Konga. Padlo je po uradnih podatkih 47 ljudi, ranjenih pa je bilo nad 200 oseb. Krvavi dogodek je globoko odjeknil po vsem svetu. Sledili so mu nemiri tudi v drugih mestih belgijske kolonije in še danes se položaj kljub brezdušnemu nasilju ni povsem umiril. Vladajoči krogi v metropoli, v Bruslju, so bili presenečeni. Doslej je namreč prevladovalo prepričanje, da so belgijski kolonialni upravljale! iznašli »ključ za moderni kolonializem«. Res, doslej nemirov in glasnejših zahtev po svobodi v Belgijskem Kongu ni bilo. Medtem ko je vsepovsod naokrog črna Afrika zavalovila, je v Kongu vladala tišina. Toda to je bila le tišina pred viharjem. Novo leto je v prvih dneh potrdilo, da tudi črno prebivalstvo Belgijskega Konj;a ni ostalo »neokuženo« pred svo- bodoljubnimi idejami, ki čedalje močneje prevzemajo afriško celino. Ta ponos belgijske kolonialne uprave pa kaže pod drobnogledom resnice povsem drugačno stanje, kot pa ga skušajo prikazati zagovorniki »modernega ko-Ionializma«. Kaj vse se skriva za pravljico o »vzorni« koloniji, pove že nekaj na hitro roko zbranih podatkov: v šole sprejemajo v Kongu samo omejeno število domačinov in še to le v nižje razrede, ki so neogibni za razvoj obrti in industrije; šele pred štirimi leti so v Belgijskem Kongu ustanovili prvo vseučilišče, toda tudi tu je število črnih slušateljev omejeno, povsem pa jim je prepovedano učiti se družbene in politične vede. Afričanom je zabranjeno prosto gibanje iz kraja v kraj, ne smejo sodelovati v upravljanju dežele, niti nimajo pravice do združevanja. Belgijska vladavina je, kot pravijo, »brez politike«. V Kongu niso dovoljene nikakršne politične pravice, saj celo Belgijci, ki se naselijo tod, zgubijo volilno pravico. Cilj vseh teh ukrepov je jasen. Kolonialna uprava skuša zadržati v mraku neznanja domače črno prebivalstvo, zavreti okrepitev narodnostne in politične zavesti v njihovih vrstah i:i tako čim dlje ohraniti svoje kolonialno gospostvo. To je pot, s katero skuša drobna Belgija obdržati velikansko kolonijo, ki je osemdeset-kral večja od metropole. Zadržati skušajo tako velikanska bogastva, ki jih skriva ta črna dežela v svojih nedrijih: največja in najbogatejša nahajališča urana, kobalta in diamantov poleg drugih rudnin in kmetijskih pridelkov. Toda val afriške prebujene zavesti ni mogel pustiti Belgijski Kongo ob strani. Kljub umetno postavljenim pregrajam, ki naj bi preprečile prosvetljevanje črnih množic, je ideja svobode, neodvisnosti in enakopravnosti prodrla tudi v »vzorno« kolonijo in pognala goloroke črnce v neenak boj proti tankom in strojnicam. Tako se je tudi doslej navidez mirni in tihi Kongo vključil v velikansko narodnoosvobodilno gibanje, ki prepreza polagoma vso črno celino.* Januarski dogodki v Leopoldvillu so prepričljivo poudarili, da afriški kontinent nezadržno koraka po poti osamosvajanja. Zato se ni prav nič zmotil tisti belgijski časopis, ki je v grenkem spoznanju zapisal »Zdaj je vrsta na nas!« MARTIN TOMAZIC krat ko, Vendar zanj m i v o EDAJA CP »GORENJSKI TISKc / UREJUJH UREDNIŠKI ODBOR / DIREKTOR IN ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 397 — UPRAVE ST. 475 — TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA NAROČNINA 50 DINARJEV »KONČNO BODO BARAKE LE IZGINILE Tako so se v nedeljo veselo razgovarjali progovni delavci, ki so se zbrali na udarniškem delu. V Podnartu namreč gradi PVP Jesenice delavsko bivalnico za svoje progovne delavce, ki se doslej stiskajo v neurejenih, neudobnih lesenih barakah ob progi. Nova bivalnica bo opremljena zelo udobno in bodo delavci našli v njej res pravi dom. Da bi se čimprej mogli preseliti v novo bivalnico, je sindikalna podružnica imenovanega podjetja organizirala udarniško nedeljo. Delavci so z veseljem in razumevanjem krepko zavihteli lopate in prijeli za stroj. Petindvajset parov rok je delalo z dobro voljo, saj so se zavedali, da ustvarjajo predvsem sebi lepše pogoje. V nekaj urah so zabetonirali be- tonsko ploščo in tako opravili najvažnejši del bodoče stavbe. -b- SEMINAR GASILSKIH POVELJNIKOV GORENJSKE V Dijaškem domu na Zlatem polju v Kranju so v torek popoldne zaključili seminar poveljnikov gasilskih društev Gorenjske, ki ga je pripravila Okrajna zveza Kranj. Celoten program je bil razdeljen na dva tridnevna seminarja, ki se jih je udeležilo 85 poveljnikov. Namen seminarja je bil predvsem utrditi dosedanje strokovno znanje društvenih poveljnikov in ugotoviti usposobljenost operativnih gasilskih enot na Gorenjskem. I. V. NAMESTO STAREGA NOV GASILSKI DOM Gasilsko društvo Kokrica je v minulih dneh porušilo stari ga- MAMA BO UMRLA... »Oglasni oddelek? Ja, drugo nadstropje, soba št. 13! Po stopnicah in potem levo!* »Hvala lepa!* Ovita v črn plašč in črno ruto je plaho obstala pred vrati, na katerih je z rdečimi črkami pisalo: Oglasni oddelek. Metkine velike, lepe oči so se zazrle v te Irke. Tako prijetne so, je pomislila. In ta vrata, pa tišina, ki jo moti le enakomerno udarjanje pisalnega stroja v neki oddaljeni sobi. Njen pogled ni več veljal črkam. Splaval je nekam daleč, v sanjski svet. Kako lepo bi bilo, če... če bi imela očeta... in mamo. Ali pa vsaj prijetno stanovanje, prijazne sosede... Metka je potrkala in vstopila. »Oglas bi rada dala v časopis. Stanovanje. . .* »Kar vsedite se in napišite na listek!* je reklo prijazno dekle, ki je sedelo ob kupu papirjev. In Metka je napisala: Iščem majhno stanovanje v mestu ali zamenjam za enakega v predmestju. Ponudbe poslati na oglasni oddelek pod »čimprej«. Odšla je tiho, brez nepotrebnih besed. Tthela je upanje (samo 180 dinarjev je dala zanj!) in to ji je nekoliko razvedrilo čelo in ji razjasnilo oči. Saj bom pozabila in bo spet vse dobro... Dobro poznam Metko in njene razmere doma. Oče ji je umrl pred tremi leti. Rada ga je imela in zato se je težko vživela v spremenjeno okolje. Pa se je morala. Odslej je živela z mamo in z mlajšo sestrico ter bratcem v dvosobnem stanovanju stanovanjskega bloka v pred-' tnestju. Lep kraj je to. Metki je bil všeč. Le sostanovalci so bili tako čudni... Metka je zrelo dekle pri dvaindvajsetih letih. Dela v pisarni manjšega pod- jetja, popoldne pomaga doma, gre v ki* no — skratka, živi tako, kot večina drugih ljudi. Nič izrednega se ne zgodi, nič nenavadnega, nič takega, kar bi poživilo enoličnost življenja. Pa se vseeno zgodi včasih kaj izred* nega! Tistega sobotnega večera sem se sprehajal po ulicah. Brez cilja, pač, spreha^ jal sem se in opazoval ljudi. Pa mć sreča prijatelj in pravi: »Ti, Metki je umrla mama!* Kot strela z jasnega je delovala tđ kratka vest name. Ne, tega ji res nisem privoščil. Zares, da ne! Dan pozneje sem jo srečal. »Moje sožalje, Metka!* Pogledala me je in mi rekla: Nekomu bi rada povedala...* »Kaj, Metka?* »Kako je bilo!* Nisem je razumel. Ob kavi pa mi je začela pripovedovati: »Veš, grozen je ta naš človek. Blagajnik hišnega sveta je, tajnik stanovanjske skupnosti, pa še kup drugih funkcij ima. Ne rečem, da ni sposoben mož. Toda, njegov odnos do ljudi! Sprt je z vsemi stanovalci. In kakšno je njegovo pojmovanje samoupravljanja! Kot blagajnik hišnega sveta si predstavlja, da je lastJ nik hiše... ali vsaj edini, ki lahko goj spodari v njej. To vam bom dal, to popravil, tako bom naredil! Vedno samo »bom* in »jaz*. Saj nismo samo njega izvolili, saj ni on hišni svet!* »Toda, Metka, jaz vsega skupaj sploB več ne razumem!* sem jo prekinil. »Počakaj, da ti povem naprej! Očeta že tri leta nimam več. Pred tremi dnevi Pa mi je umrla še mama. Se zavedaš, kakšen udarec je to zame? Zdaj sem sama s trinajstletnim bratcem in šestnajstletno sestrico. Dva dni pred mamimo smrtjo me je poklical tisti naš"blagajnik hišnega sveta k sebi in mi rekel: — Ti, poslušaj, kaj pa zdaj mislite? Namreč, s stanovanjem! Mama bo umrla in dvosobnega stanovanja pač ne boste več rabili. O tem je treba razmisliti! In stvar urediti! Rečem ti, da nisem spravila besede iz sebe. Stekla sem v svojo sobo in se zjokala. Kako vi veste, da bo mama umrla, kako, prosim vas? In če že veste, ali če ste tako sigurni, zakaj me s tem morite zdaj, prav zdaj! Take misli so mi rojile po glavi. V našem bloku stanujeta tudi mož in žena s hčerko in sinom, torej štirje ljudje, ki imajo enosobno stanovanje. Pa je šla tistega dne, dva dni pred mamimo smrtjo, gospa k predsedniku hišnega sveta in mu rekla: — Tovariš predsednik, Metkina mama bo umrla. Ali ne bi bilo prav, da bi zdaj zamenjali stanovanji? Tako je torej bilo! Mojo mamo so praktično imeli za mrtvo že dva dni pred njeno smrtjo. Jaz pa sem bedela tiste dni ob mamini postelji in jokala. Mama, ne smeš umreti, ne smeš! Saj ne boš, mama, kajne, da ne boš? Tisti blagajnik pa mi hladnokrvno pravi: Kaj mislite, mama bo umrla, dvosobnega stanovanja ne boste več rabili... Bilo je grozno!« Metka je utihnila. Tudi jaz sem molčal. Čez čas pa je pristavila: »Rada bi dobila drugo stanovanje. Pri teh ljudeh ne morem več živeti. V časopis sem dala oglas, pa ne vem, če bo kaj.« Spila sva kavo in odšla. Molče! Preveč ranjena je bila najina notranjost, da bi mogla govoriti. Jaz pa sem še dolgo v večer mislil na Metko in na njeno mrtvo mamo... A. T. silski dom, ki je bil že tako slab, da bi se gotovo porušil ob prvi večji obtežitvi snega. Društvo gradi zdaj nov gasilski dom. ObLO Kranj je društvu namreč dal v upravljanje stavbo SLP, v kateri je tudi trgovina. K njej so letos še nekaj prizidali tako, da bo skupno z razglednim stolpom dom dobil zaokroženo obliko. V njem bo dovolj prostora za vse potrebe društva. K gradnji so veliko pripomogli člani sami s prostovoljnim delom in nabiralnimi akcijami. -an SLABO DELO GASILCEV V BESNICI Minulo nedeljo je imelo gasilsko društvo Besnica redni letni občni zbor, ki mu je prisostvovalo le 14 članov in zastopnik občinske Gasilske zveze Kranj. Poročila in razprava sta bila kaj skromna. Društvo je sicer v preteklem letu naredilo nekaj adaptacijskih del na svojem domu, drugih uspehov pa ni bilo. Skilcali bodo sestanek vseh članov in se pogovorili o vzrokih nedelavnosti. Društvo je bilo namreč pred leti še med najboljšimi na Gorenjskem. -an KAMNIK DOBI TRGOVINO ZA ZELENJAVO Trgovina za zelenjavo, ki jo preureja »Potrošnik« v prostorih nekdanje zadružne trgovine v Sadnikarjevi ulici v Kamniku, bo kmalu odprta. Kakor pri delikatesi so tudi tu razkrili opečnati svod, ki sloni na kamnitem stebru sredi lokala. Ker v Kamniku doslej ni bilo posebne trgovine za zelenjavo in sadje, meščani zelo pozdravljajo tako rešitev, ki bo zagotovila higienično prodajo sadja. LEP DELOVNI USPEH Tovarna kovanega orodja v Kamniku je lani s korekturo norm in z izboljšanjem delovnega procesa pri istih cenah in z istim številom zaposlenih dvignila vrednost proizvodnje svojih izdelkov od 63 na 80 milijonov dinarjev. Medtem ko je tovarna zaključila prejšnje leto s 5 milijoni izgube, je lani pokrila dolg in ustvarila znaten dobiček. Razen sekir, kladiv in poljskega orodja izdeluje tudi strojne dele. Njihove izdelke izvažajo v razne dele sveta, največ na bližnji vzhod in v ZDA. KAMNIK POTREBUJE VEC TOKA Kamnik s svojimi tovarnami porabi čedalje več električne energije. Da se olajša razdelitev toka, bodo zgradili v Podgorju veliko transformatorsko postajo, od katere bo vodilo 5 vodov do manjših transformatorjev. Z. PROSLAVE NAJ BODO PRIVLAČNE Načelo odbora za organizacijo proslav 40-letnice KPJ pri občinskem komiteju ZK za Tržič Na seji odbora za organizacijo proslav 40-letnice ZK pri Občinskem komiteju ZK v Tržiču so pred dnevi razpravljali o proslavah, ki jih imajo v programu v mesecu februarju. Predvsem se zavzemajo, da bi bilo tekmovanje med delovnimi kolektivi, ki ga tudi organizirajo v čast 40-letnici KPJ, čim uspešnejše. V tekmovanju ne bodo ocenjevali zgolj produktivnosti dela, marveč splošne uspehe gospodarjenja v kolektivih. V začetku februarja bodo organizirali tudi svečane seje samoupravnih organov v podjetjih, kjer bodo govorili o pomenu 40-letnice. Za vse proslave pa naj bi veljalo načelo, da morajo biti privlačne, zanimive. LOTILI SO SE TARIFNIH PRAVILNIKOV V sredo, 28. januarja je bila v Radovljici seja predsedstva ObSS Radovljica. Razpravljali so o pripravah za izdelavo novih tarifnih pravilnikov. Sklenili so, da bodo v prvi polovici februarja sklicali razširjeni plenum ObSS, na katerega bodo povabili tudi vse predsednike in tajnike IO sindikalnih podružnic in predsednike DS. Na plenumu bodo določili smernice za izdelavo tarifnih pravilnikov. Takoj pa bodo prosili vse gospodarske organizacije za nekatere podatke iz leta 1958 na podlagi katerih bodo lahko realneje potrjevali oziroma dali dokončni pristanek k novim tarifnim pravilnikom. Po sklepu zadnjega občnega zbora ObSS bodo potrdili le tiste tarifne pravilnike, ki bodo opremljeni z vsemi potrebnimi prilogami (tarifni cenik, premijski pravilnik, pravilnik o normah itd.). Nastopali bodo proti urav-nilovkam in zviševanju tarifnih postavk na delovnih mestih, kjer ne bo za večjo tarifno postavko zijamčena tudi večja storilnost dela. Predvsem pa bodo skušali vplivati, da bo z novim tarifnim pravilnikom čim več delovnih mest vključeno v norme. C. R. OBČNI ZBOR ZVVI V PREDOSLJAH Minulo nedeljo je imela krajevna organizacija ZVVI Predos-1 je svoj redni letni občni zbor, ki je bil dobro obiskan in skrbno pripravljen. Razprava je dala vrsto koristnih sklepov za nadalnje delo. Pomagali bodo organizaciji ZB pri urejanju spomenika padlim borcem, spominske plošče in grobov padlih borcev. Poudarili so, da bo treba nuditi več pomoči otrokom padlih borcev pri iska-• nju zaposlitve. Zdaj se mnogi ne morejo zaposliti, ker še niso dopolnili 16 let, s 15. letom pa končajo obvezno šolanje. an V PODBLICI SO USTANOVILI MLADINSKI AKTIV Minulo nedeljo je bil v Pod-blici ustanovni občni zbor mladinskega aktiva, ki bo vključeval mladino Podblicc, Nemilja in Ja-vornika. Prisostvoval mu je tudi član Občinskega komiteja LMS Kranj Aleksander Leben. Razprava je pokazala, da je bila potreba po ustanovitvi mladinskega aktiva nujna, saj v vseh treh vaseh sploh še ni bilo mladinske organizacije, pa tudi drugega društva ne, razen gasilcev. Vseh 52 mladincev in mladink se torej ni imelo kje udejstvovati. an '<>NACE SUMI — .SKSTDESETLETNIK V riefJVlIo, 1. februarja, bo slavil prejšnji direktor tiskarne »Gorenjski tisk« v Kranju, Nace Sumi, šestdesetletnico rojstva. Na tiskarno ga vežejo dolga leta dela. Tu se je namreč izučil za ročnega stavca; v podjetju je nato služboval do 1932. leta in pozneje kot direktor od maja 1941 do februarja 1955. leta, ko je stopil v pokoj. Dolga leta, ki jih je preživel v tukajšnjem podjetju, pa niso dopustila, da rudi zadnje čase ne bi pomagal v podjetju. Ob jubilantovi 60-letnici se ga podjetje »Gorenjski tisk« spominja z najboljšimi željami. Kaj vas ovira pri delu? Kaj vas ovira pri delu? To je D|lo eno izmed vprašanj ankete, ki jo je Zavod za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela izvedel v Planiki in Verici, v Planiki je bilo anketiranih 775 podrejenih delavcev, v Tiskanini 1488 in v Verigi 842. Pomanjkljiva šolska izobrazba »vira v vseh treh podjetjih 20 % klavcev, pomanjkljivo strokovno znanje pa v Planiki 30%, v Tiskanimi 25 % in Verigi 26 % delavcev. Ta številka je precej vi- flSt tUdi ČG, nC u,pošteyai"° priliki" se " je "med "urednikom Pa predpostavljamo), ^Nove proizvodnje« in tovarišem Leskoškom razvil zanimiv razgovor o našem znanstvenem, tehničnem in strokovnem tisku. Iz njega objavljamo nekaj od- Ob izidu Gospodarskega ■■■■■■BBMMMBBiBMaBaCTIIIMI lil«« II IW lili lit—K BBMgMBBBHWBl^BBBWBWMBWMBtWBBBBBMBiMMMMMPBBWi l#_flln_p|_3Efl_3. Franc Leskošek-Luka, Koieoaria 0 našim znanslvenem, tehničnem in strokovnem tisku Uredništvo »Nove proizvodnje« Tov. Leskošek: Kako vam je Urednik »Nove proizvodnje« je za novo leto čestitalo pod- uspelo v inozemstvu dobiti toliko in tov. Leskošek sta govorila še Ped sejami občinskih zborov proizvajalcev predsedniku Zvezne ljudske naročnikov? skupščine tov. Francu Leskošku-Luki in mu poklonilo Gospodarski koledar za leto 1953. Ob tej vsi na to vprašanje niso odgovorili tako, kot mislijo. Delavce ovira pri delu tudi pomanjkanje navodil (Planika 21 %, Tiskanina 21% in Veriga 23% delavcev), -^—^ siaoa organizacija dela (Planika _ . f 29 %, Tiskanina 27 %, Veriga 39% delavcev) in nedisciplina sode- o poslovnih prostorih uredništva »Nove proizvodnje« in Gospodarskega koledarja ter o težavah s tiskanjem. Nazadnje je tov. Leskošek rekel: K dosedanjim vašim uspehom pomagajo, da bi v zameno za __ morem samo čestitatL Pre_ Urednik: Ze pred leti smo prosili naša diplomatska, konzularna in trgovinska zastopstva v inozemskih državah, naj nam eskošek: Razvoju »Novo proizvodnjo« in druge svoje publikacije dobili kakšne zane in koristne inozemske tehnične, znanstvene in strokovne ^ organizacije in upravni od-Nove časopise, revije in knjige. Poleg bori uvideli, da je treba pod- pričan sem, da boste v bodoče znali premagovati vse težave. Menim, da bodo naše gospodar- proizvodnje« sledim vse od leta tega s™0 se sami obrnili s pred-1950 dalje, ko jo je ustanovil logom za zamenjavo na posamez-pokojni tov. Boris Kidrič. Vse— ne inozemske redakcije. Dosegli eno pa bi rad kaj več izvedel o smo okrog 500 zamenjav z naj-Medosebni odnosi, vertikalni vaši dejavnosti, o uspehih in bolj znanimi inozemskimi redak->n horizontalni, so v nekaterih težavah »Nove proizvodnje« in cijami znanstvenega in tehnič- lavcev (Planika 22%, Tiskanina 21 % in Veriga 23 % delavcev). Podjetjih precej problematični, tehničnega tiska nasploh, kot je pokazala anketa. V Planiki Urednik: Ob ustanovitvi »Nove n- Pr. ovira slab odnos nadreje- proizvodnje« je pokojni tov. Bo- neRa 16% ljudi pri delu, nepri- ris Kidrič želel, da bi »Nova znanje in zapostavljanje 22 % proizvodnja« postala eno izmed delavcev in slabi odnosi med naših najkoristnejših strokovnih seboj i5 ki Di izsel v 30.000 izvodih, ziku. Glavna privlačnost prospek-Dravijo, da jih prehrana pri delu kjer jo naročajo trgovinska za- in Gorenjska poleti, s 100.000 iz- ta pa bo vrsta okusnih fotograf- ov Tov. Leskošek: Prepričan sem, da se naši delovni kolektivi zavedajo, kako potreben je vsemu našemu gospodarstvu znanstveni, tehniški, strokovni in gospodar- ev. Zanimivo je, da se v Pla- ne ovira, se jih na slabe živce stopstva, konzulati, agencije, bor Pritožuje 35 %, od tistih, ki jih ze, trusti, karteli, potovalni uradi Prehrana pri delu ovira, pa 63 %. in razne velike in poznane fir- t. me. vodi. Gorenjska turistična zveza pa je šla še dlje. Ker so črno-beli prospekti zastarela oblika propa- Okrajni družbeni načrt odobre i pripravili skih posnetkov Bleda, ki bodo posneti z doslej še neuporabljenih zornih kotov. Višino naklade 100.000 izvodov opravičuje dejstvo, da se prospekti pri visokih nakladah pocenijo. Edicija bo veljala tri leta. Brž ko bo ta in ostali prospekti stiskani, bo GTZ odposlala različnim inozemskih turističnim agencijam poskusno pošiljko 5 točne davku na alkoholne pijače in pa do 10 izvodov. Potovalna agen-o ceni mleka na Jesenicah. V cija navadno po priloženi naro-zvezi s tem so odborniki posta- čilnici naroči večje število izvo-MLEKO — vili zahtevo, da je treba sred- dov, kolikor pač meni, da jih OSREDNJE VPRAŠANJE stva, pridobljena na račun povi- bo potrebovala. Na ločenih sejah sta zbora sanja prometnega davka na alko- V zvezi s turistično propagan-sprejela najprej nekaj odlokov holne pijače, nameniti za uredi- do so na seji govorili tudi o iz-in odločbo o ustanovitvi potroš- tev perskrbe z mlekom na Jese- boljšanju poslovanja gostinskih niških svetov. Razpravljala sta nicah, za športne organizacije in podjetij, o postavitvi novih go-Naslednje tri točke dnevnega Se o jamstvih nekaterim gospo- druge podobne namene. Hkraii stinskih obratov in nočišč in o .^a so obravnavale razrešitev darskim organizacijam. Zivah- so grajali tolminsko podjetje, ki vseh ostalih činiteljih, ki uteg-r1 imenovanje ravnateljev, ozir. nejša je bila razprava le ob spre- je enostransko povišalo cene nejo v danih pogojih pozitivno Pravnikov nekaterih podjetij jemanju odloka o prometnem mleku. -k vplivati na razvoj turizma. S. a Jesenicah. Z nekaterimi ute- __________________________________________________________ meljitvami "'" - -'*" ' (Nadaljevanje s 1. etrani) take primere . Ker so odborniki smatrali, da obrazložitve. ^ predlog za sprejem ožjih Vadbenih okolišev bil premalo Pripravljen, ga je komisija dolž- na Ponovno pripraviti, z boljšo obrazložitvijo. ,pOL URE SLEPOMIŠENJA za potrebe družbenega standarda Kot smo že poročali, je Zbor proizvajalcev OLO Kranj na 15. seji dne 23. januarja razpravljal in sklepal o uporabi sredstev gospodarskih organizacij za investicije družbenega standarda. Zaradi izrednega pomena teh sklepov in tudi zaradi aktualnosti, saj bodo o teh važnih vprašanjih morali razpravljati še občinski zbori proizvajalcev in končno še sami delovni kolektivi, objavljamo te sklepe v celoti. Sklepi se glase: 1. Glede na priporočilo sindikatov in sklep 16. seje Okrajnega ljudskega odbora Kranj glede višine razpoložljivega čistega dohodka gospodarskih organizacij iz leta 1958, ki naj se nameni za potrebe družbenega standarda, ugotavlja zbor proizvajalcev, da imata obe priporočili v povprečju ograja enak finančni efekt. Zalo se gJede tega vprašanja opredeljuje takole: Sredstva gospodarskih organizacij, ustvarjena v letu 1958. naj se razdele tako, da se najmanj % razpoložljivega čistega dohodka nameni za potrebe družbenega standarda. V ta namen naj dajo občinski zbori proizvajalcev posameznim gospodarskim organizacijam konkretnejša priporočila in jih po potrebi vnesejo tudi v občinski družbeni plan, vendar brez vsakih šablon in s polnim razumevanjem za stvarni položaj posameznih podjetij. 2. Od sredstev, ki jih gospodarske organizacije v sm'slu prejšnje točke namenijo za družbeni standard, pa naj najmanj tretjino izdvojijo za finansiranje najnujnejših objektov družbenega standarda izven podjetja, to je po investicijskem programu občine. O uporabi teh sredstev oziroma o načinu finansi-ranja posameznega objekta naj odločita občina in podjetje sporazumno. 3. Organi delavskega upravljanja naj v skladu s temi priporočili pred dokončno odločitvijo o uporabi sredstev podjetij ponovno prelresejo program lastne izgradnje družbenega standarda in izločijo lake objekte, ki nimajo odločilnega vpliva na življenjski položaj kolektiva oziroma so družbeno manj koristili. Zalo pa naj v čim večjem obsegu podpro izgradnjo družbeno najkoristnejših objektov po programu občine. 4. Okrajni ljudski odbor in občinski ljudski odbori so neposredno odgovorni za investicijsko politiko podjetij na svojem območju in morajo prevzeti tudi vso odgovornost za umestnost gospodarskih investicij in za materialne posledice, ki jih imajo za celotno občinsko gospodarstvo^ V tem smislu bo okrajni zbor proizvajalcev v bodoče obravnaval program razvoja in investicijsko politiko za posamezne gospodarske panoge in vse konkretne investicije, ki terjajo soudeležbo okrajnih sredstev ali garancijsko izjavo OLO. Občinski ljudski odbor ali občinski zbor proizvajalcev pa bo obravnaval vse večje investicije gospodarskih podjetij, ki imajo dalekosežnejši značaj za položaj podjetja in občine, kakor tudi v vseh primerih, kadar je potrebna soudeležba občinskih sredstev ali garancijska izjava občinskega ljudskega odbora. Zato se okrajnim organom, ki so pristojni za potrjevanje investicijskih programov ali pri njih potrjevanju sodelujejo, naroča, da se ne odobri noben investicijski program ali drugačna investicijska obveznost podjetij, za katerega ni v smislu prejšnjega stavka dal soglasja okrajni ali občinski ljudski odbor. Prav tako kot za gospodarske organizacije pa se terja od okrajnega in občinskih zborov proizvajalcev, da z enako doslednostjo presojajo umestnost in potek vseh negospodarskih investicij iz sredstev okraja in občine. 5. Zbor proizvajalcev naroča okrajnemu Svetu za industrijo ter pristojnim upravnim organom okraja, naj najkasneje do konca aprila 1959 pripravijo zboru proizvajalcev za obravnavanje podrobno obdelan program razvoja in politiko investiranja za celotno industrijo usnja in obutve. Do konca 1959 pa naj isto pripravijo tudi za tekstilno industrijo. 6. Okrajni zbor proizvajalcev naroča pristojnim okrajnim in občinskim organom, da pospešijo in vskladijo vse priprave za izvajanje programa investiranja v družbeni standard in da čim hitreje izvedejo ustrezna priporočila 16. seje Okrajnega ljudskega odbora, zlasti pa glede usposobitve gradbene operative za tako obsežne naloge. 7. Občinskim ljudskim odborom se priporoča, da pripravijo slične seje zborov proizvajalcev, kot je današnja. Vsebinsko naj bi obravnavali vprašanja sredstev gospodarskih organizacij, tako kot na današnji seji, posamezne probleme pa naj bi konkretneje obdelali. odpovedi odborniki ^ bili zadovoljni in je zato V preteklih dneh je sodilo ^kusija zašla v slepo ulico. — Okrožno sodišče v Ljubljani sku- ^ahtevali so jasne in odkrite prni sedmih fantov iz indu.strij- *?razložitve predvsem zaradi skega kraja na Gorenjskem r*Povedi ravnatelja »Korotana« zaradi vrste vlomnih in drugih Jj1 za zavrnitev imenovanja tatvin, dvema od njih pa celo Pravnika Kino podjetja na Je- zaradi ropa. Vodja in organizator ^nicah. Odborniki so namreč te skupine je že dosegel polno- nu^i, da se za vsem tem skriva letnost, medtem ko so ostali k^aj drugega in so želeli do- stopili pred sodnike kot mlado- Mladost na zatožni klopi krvavo vsebino, čtivo pustolov- je. Močan vtis je napravil nanj vlomov povečini niso bili začet- meru, ki ga je tokrat obravnavalo Okrožno sodišče, vzgojitelji teh mladincev in šole, ki so jo povečini še obiskovali, tudi vse premalo povezani in da so prepuščali fante same sebi. Pri nobenem izmed njih ni bilo mogoče ugotoviti, da bi ga vključevala mladinska organizacija. Prav te bi jih lahko najuspešneje zapo- na to odgovor, toda brez letniki. Najmlajšemu je komaj ^ega žanra in shajanje s tova- zlasti film »Sled za zločincem«, niški; poučili so jih pa o tem, slile v prostem času in jim nu-^Peha. Zato je bilo tudi glaso- 16 let. ki so že opravili prve izpite Bral je tudi Himmlerjev življe- kakor so povedali, največ filmi, dile to, česar jim doma niso da- nje naj bi JJnJe precej sumljivo. V prihod- Kdorkoli je imel priliko videti izprijenosti, so bili tisti kvarni njepis, ki ga je poučil, kako jc Obravnava je pojasnila tudi jali. '" občinski organi za vse te fante na sicer tajni obravnavi, vPlivi> ki s° razgretim mladim treba še druge zaplesti v krimi- razmere, v katerih so mladi ob- Sodišče je moralo obsoditi glav- __se je gotovo vprašal, kaj neki jih glavam izmaličili predstave o nal %i jih potem izkoriščati, da dolženci živeli; pokazala je, da nega storilca na poldrugo leto je moglo iztiriti, da so že tako človeških vrednotah, da so si za- bi izvrševali kazniva dejanja tudi v večini primerov te niso bile zapora, ostale je pa deloma so- POPRAVEK zgodaj postali nevarni za družbo, čeli postavljati za vzore »junake« v njegovo korist. Ce bi mu ta urejene in zdrave in da je vsled dilo pogojno, štirje bodo poslani Nedavno je bilo v članku »Ne- zlasti še za tuje premoženje. Ze & gangstrskih filmov in zgodb ali oni ne ustrezal, bi ga tudi tega pač lažje razumeti, zakaj so za dve leti v vzgojno-poboljše- /Pravičeni honorarji« objavljeno ob prvih vprašanjih predsednika ter da so se začeli navduševati nasilno odstranil. Tako daleč pa se storilci prepustili tokovom, ki valni zavod. Pri tem je za vsa- .jnetu nekaj neresničnih in ne- senata so mladinci namreč poka- nad njihovimi, čeprav zločinski- vendar ni prišlo in kaže, da so so jih odnesli tako daleč vstran, kogar izbralo tisto mero, od ka- jr^h podatkov, ki jih poprav- zali, da so sicer razumni in bi- mi Podvigi in »uspehi«. taki načrti obtičali le v njegovih Prizadeti so zvečine trpeli zaradi tere je glede na težino dejanj, Jam. v minulem letu nisem bil stri.' Svojih dejanj tudi niso tajili Pretresljivo realistično je opi- blodnih fantazijah. domačih prepirov, ali so pa do osebnosti in domače vzgoje pri- flkfcktor-M Mestne žage, pač pa niti jih niso skušali olepševaiti. sal svojo zavoženo zgodbo zla- Vodji omenjene skupine je živeli razdor med starši. V neka- čakovati največ prevzgojnega s? marca predsednik likvidacij- Sodišče si je zato zelo prizade- sti 23-letni fant — organizator in uspelo zbrati sčasoma okrog sebe terih primerih so matere ostale uspeha. 8W komisije. Ostalih gospodar- valo, da bi ugotovilo vzroke, ki vodja družbe. V rani mladosti je šest mlajših tovarišev — doma- same, bodisi vsled moževe smrti Procesi, kakor je bil opisani, £j n funkcij, navedenih v tem so preprečili, da bi se obdolženci izgubil starše in bil potem pre- činov. Tudi te so razni kvarni ali zapustitve. Osamljene niso bi- so sicer redki, ker je v naši druž- v^Pku, sem bil razrešen eno ali razvili in izoblikovali v vredne puščen vzgoji starih staršev, ka- vplivi zvabili na stranpota avan- le več kos vzgojnim nalogam; bi skrb za mladino ena prvih ft. 1&t pred prevzemom seda- člane naše družbe. sneje pa nekaj časa vzgoji od- turizma in potepuštva. Tako pri- kolikor so bile v poklicih, pa njenih nalog, vendar pa obrav- u^eSa delovnega mesta. Dolžnosti Obravnava je pojasnila, da so daljenejših sorodnikov. Pogosto pravljeni so se dali nazadnje tudi niso utegnile posvečati otro- nava, ki je dala pobudo za ta Pravnika kopališča nisem bil se mladi storilci bolj ali manj menjavanje okolja ga je spravilo zaplesti v mreže voditelja in so kom zadostne pozornosti. Takim sestavek, kaže, da je zlasti v grešen zaradi nepredvidene za- iztrgali rokam vzgojiteljev, ki so iz ravnotežja, zato je izgubil z njim vred padali od dejanja materam bi vsekakor morale biti večjih in gosteje naseljenih kra- hS?itve revizije projektov. Za bile očividno prešibke ali pa pre- zaupanje do onih, ki bi ga mo- do dejanja globlje. v večji meri v oporo in pomoč jih treba še vse bolj paziti na j|. in opremo sem najel en mi- več popustljive, da bi jih znale rali vzgojiti. Brez oklevanja je Končna bilanca njihovega po- posebno mladinske organizacije, njena pota. Tam, kjer domovi K«n 80.000 dinarjev posojila, povesti v življenje po pravi poti priznal, da je iskal tovariše med četja je bila že prepričljivo kri- Tudi šolski odbori, pionirski sta- otrokom ne morejo posvečati r ^Peminjam, da žena ni bila in da so se zato drug za drugim tistimi, ki so se sami, prav tako minalna. Dva od obdolžencev je rešinski sveti in sploh vsi čini- prave pozornosti so dolžni pri- po. OVodJa mesarije. S temi predali varljivim vabam ceste in kot on sam, raje potepali kot pa obtoževalo po sedem vlomnih telji, ki jim je naložena skrb za skočiti na pomoč šolski in dru- PravkfV pa se seveda v celoti potepuškega življenja, ki vodi hodili v šolo oziroma v obrtno tatvin, enega celo dvanajst, vse mladino, bi morali vsak na svo- štveni vzgojni činitelji. Posebno Remeni smisel tega dela član- največkrat ne samo v filmski, delavnico. Tudi taki so mu bili skupaj še nekaj poskusov vloma, jem področju nenehno bdeti nad poglavje bi kazalo posvetiti ško Direktor Specerije Bled ampak v resnični kriminal. Avanturistični filmi z grozljivo všeč, ki so se spogledovali z dva pa sta izvršila tudi kaznivo življenjem in vzgojo mladega dljivemu vplivu avanturističnega avanturami onstran državne me- dejanje ropa. Načini izvršitve rodu. Vse kaže, da so bili v pri- filma in čtiva. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04. MAU OGLASI Privatnikom ne objavljamo opisov pred vplačilom. Cena malih oglasov je: preklic 20, izgubljeno 10, ostalo 12 din od besedo, naročniki imajo 50 % popustu. Telefonska številka naročniškega in oglasnega oddelka je 475, uredništva 397. Prodam domače deteljno seme, 60 kg Markola in 30 kg lu-Cerne. Molj Franc, Voglje 3 7, Šenčur. 2399 Štedilnik z bakrenim kotličkom, desni, vzidljiv, na 2 plošči poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 2400 Prodam 5 dvodelnih, dvojnih oken s škatlami za polkna 100 X 80 cm in 2 enodelna, dvojna okna iste višine. Jelovški les. Ponudbe oddati v oglasni oddelek. 2401 Neveste pozor! Prodam novo spalnico (orehova korenina). Ogled 1. februarja od 8. do 17. ure. Šenčur 239. 2402 Prodam prazno njivo (7.300 m'') na Visokem pri Kranju, možna pomladanska setev luceme. Po-izve se v Olševku št. 3. 2403 Hišo (nedograjeno) pri Kranju prodam. Ponudbe pod »Denar« oddati v oglasni oddelek. 2404 Prodam kravo, 7 mesecev brejo. Trboje 52, Smlednik. 2405 Prodam motorno kolo (novo) Naprošamo vse one, ki bi lahko »prejeli na stanovanje in m«rda tudi na hrano za dobo 4 mesecev kakega našega učenca, raj javijo takoj ravnateljstvu Vajenske šole za trgovinsko stroko v Kranju, Cankarjeva 2. »Puch« SV 175 cena. Naslov v oglasnem oddelku. 2406 Prodam poljsko kovačnico in kovaški primož. Cena obeh predmetov 9.000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 2407 Prodam otroško posteljico. Kranj, Gornjesavska 13/11 (desno). 2408 Za 4 do 5 letnega fantka prodam lep topel plašček rjave barve in kapico s šildom iste barve. Naslov v oglasnem oddelku. 2409 Kupim obdelovalno zemljo v okolici Kranja. Ponudbe pošljite v upravo lista pod šifro »Zazidljiva«. 2410 Kupim hišo z nekaj zemlje, lahko tudi nedograjeno ali popravila potrebno. Ponudbe oddati v oglasni oddelek. 2410 Kupim štedilnik levi vzidljiv. Naslov v oglasnem oddelku. 2411 Učitelja italijanščine iščem v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 2412 Poučujem nižješolce v dopoldanskih in popoldanskih urah. Naslov v oglasnem oddelku. 2413 Opremljeno sobe oddam solidnemu tovarišu takoj. Naslov v oglasnem oddelku. 2414 Preklicu jem št. bloka 38253 iz-dancv Komisijski trgovini Kranj dne 12. 8. 1958. Jenko Anton. 2415 Oddamo v reje % slepi dvojčici, stari 3 leta. Iščeme tudi rejnice za otroke različne starosti, eventuelno oddamo otroke v posvojitev. Javite se na Občini Kranj, Tavčarjeva 43/11, soba št. 40. 2416 V KRANJSKI GORI Iščemo prodajalca za goriva in kuriva (bencin, olja, drva, premog). Pošljite takoj ponudbe na naslov: Mineral Jesenice. Pogoji ugodni. 2417 V MOJSTRANI iščemo prodajalca za premog in drva. Pošljite takoj ponudbe na naslov: Mineral Jesenice. Pogoji ugodni. 2418 Kupim nekaj suhih hrastovih desk 30 in 50 mm ter smrekove 20 in 25 mm. Ažman Karol, mizar, Kranj, Savska c. 12. 2419 Suhe borove plohe prodamo. Prešernov hram, Kranj, Titov trg. 14. 2420 Vse, ki so se prijavili v god-beni tečaj »Svobode« - Kranj obveščamo, da se prične tečaj v ponedeljek, dne 9. februarja ob 13. uri v prostorih Sindikalnega doma fgodbena soba). Prijave sprejemamo še do 3. februarja vsak +orek in petek od 13. do 19. ure. Tečaj bo brezplačen. Vsi tečjaniki pa se morajo obvezati, da bodo najmanje 6 let sodelovali v godbi. Godbena sekcija »Svobode« - Kranj AMD Šenčur prireja tečaj za šoferje amaterje. Prijave sprejema trgovina v Zadružnem domu do 3. II. 1959. AMD Šenčur obvešča vse svoje člane, da se bo vršil občni zbor v soboto 31. januarja ob 19. uri v dvorani »Svobode« v Šenčurju. Po končanem zboru bo za člane zabava. Vabljeni! AMD Šenčur. JUDOISTI LJUBLJANE V KRANJU V nedeljo, 1. februarja ob 9.30 uri bo v zgornji dvorani Sindikalnega doma v Kranju zanimivo srečanje v judu med B ekipo Ljubljane in moštvom Triglava. V vsakem moštvu bo nastopilo po 12 borcev. NAUIINI HNIS srečanji proti Tomažiču in Ker-nu, toda Teran ni mogel dobiti vseh treh iger. To je ponoven dokaz, da morajo Kranjčani dobiti še tretjega igralca, ki bo sposoben dobiti v vsakem srečanju vsaj eno igro. To pa bo tudi dovolj za zagotovljeno prvo mesto v Sloveniji. SR V T 0 - MOTO RAZGLAS V smislu člena 42. točke 4 zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ, št. 52-644/57) in 6., 15., 37. in prvega odstavka 72. člena temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Ur. list FLRJ, št. 26/54) ODDELEK ZA GOSPODARSTVO OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA KRANJ RAZGLAŠA da bo obvezno cepljenje psov proti pasji steklini za zamudnike iz vseh krajev 30. I. 1959 ob 14. uri v Klavnici v Kranju. K cepljenju morate privesti vse pse nad 5 mesecev stare. Vsi lastniki necepljenih psov bodo kaznovani v smislu 1. odstavka 72. člena zgoraj citiranega zakona. BOLNICA ZA DUŠEVNE BOLEZNI BEGUNJE NA GORENJSKEM razpisuje naslednja delovna mesta: 1. Medicinskega laboranta, 2. Administratorja, 3. Sefa kuhinje. Pod 1., dovršena ustrezna šola in strokovni izpit. Pod 2., popolna srednješolska izobrazba, zaželena bolnišnična praksa, poznavanje personalnih zadev. Pod 3., visokokvalificirana ali kvalificirana kuharica s prakso v družbeni prehrani. Nastop službe lahko 1. marca 1959 ali po dogovoru. Samsko ali družinsko stanovanje v mesecu maju na razpolago. Prošnje z življenjepisom se sprejemajo do 15. februarja 1959. GLEDALIŠČE PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Petek, 30. januarja ob 20. uri — izven — Tennessee Williams »STEKLENI ZVERINJAK«. — Uprizori »Svoboda Center« — Kranj. Nedelja, 1. februarja ob 16. uri — izven in za podeželje. — Tennessee Williams »STEKLENI ZVERINJAK«. Uprizori »Svo-uoda Center«, Kranj. Torek, 3. februarja ob 20. uri izven. Tennessee VViliams »STEKLENI ZVERINJAK«. Uprizori »Svoboda Center« Kranj. GIBANJE PREBIVALSTVA V KRANJU Poročili so se: Hiinko Ločni-škar, nameščenec in Terezija Rablč, čistilka; Blagoje Zubič, finomehanik in Kristina Planko, delavka; Franc Prelesnik, tkalski mojster in Pavla Kalan, delavka; Mihael Kuhar, kovač in Angela Cuderman, gospodinjska pomočnica; Janez Pegan, mehanik in Matilda Gričar, gospodinja; Jože Lokar, posestnik in Marija Jošt, gospodinjska pomočnica; Janez Ječnik, tkalec in Kristina Serbec, tkalka; Karol Ječnik, čevljar in Pavla Košir, tov. delavka; Franc Sleme, posestnik in Pavla Jagodic, gospodinjska pomočnica. NA JESENICAH Poročili so se: Vinko Kepic, delavec in Cecilija Bečan, tkalka; Vladimir Habuš, strojnik in Marija Marušič, tkalka; Štefan Horvat, livar in Ana Povše, bolničarka; Jakob Zibert, instalater in Marija Kepec, tkalka; Janez Feliks-Rejc, elektroinštalater in Antonija Zaplotnik, frizerka. »STROJNIKOV MEMORIAL« ▼ LJUBLJANI KLJUB VSEMU TRIGLAV NAJBOLJŠI KLUB Na maratonskem namiznoteni-škem turnirju »Strojnikov me-morial« v Ljubljani preteklo soboto in nedeljo je bila taka izenačenost nastopajočih, kot še nikoli poprej. Deloma je k temu pripomogla udeležba najboljših mladink Jugoslavije, ki so bile na skupnem treningu v Kranju, celotna ekipa Opatije, deloma nekaj presenečenj, precej pa poškodba Terana, ki zaradi tega ni mogel nastopiti v finalu moški A, mešanih in moških dvojicah, kjer so bili Kranjčani veliki favoriti za osvojitev prvega mesta. Kljub vsemu temu pa so Kranjčani vseeno osvojili prvo mesto v skupni oceni. Igralci Triglava so osvojili 3 prva in G drugih mest, medtem ko so ostali klubi osvojili naslednje število prvih in drugih mest: Fužinar iz Raven 3 in 3, Opatija 3 in 2, Odred 2,5 in 3, Ljubljana 3 in 1, Grafičar iz Zagreba 1 in 0,5, Litija 1 in 2, Maribor 1 in 1, Mladost iz Kranja ter Jesenice po eno prvo mesto, Ilirija % drugega mesta. Tudi tokrat so Kranjčani v finalu moških ekip zgubili srečanje z Ljubljano 4:5. V tem srečanju pa se je tradicija spet ponovil^ - Tome je dobil obe je še obširnejši. Za pridobitev finančnih sredstev predvidevajo večjo družabno prireditev. Nadalje so predvideli dve društveni tekmovanji, gradnjo garaže za tovorni avtomobil, tečaj za šoferje, posebni tečaj za mope-diste, članske izlete itd. Največ pozornosti pa bodo letos posvetili avto-moto krožkom. V počastitev 40- letnice KPJ so sklenili, da bodo čim tesneje sodelovali tudi z ostalimi množičnimi organizacijami v Podnartu in olj-n'.v.; R TRIJE PIONIRSKI KROŽKI AVTO-MOTO DRUŠTVA V PODNARTU V soboto, 24. januarja je t V Podnartu občni zbor AMD Pod nart, ki se ga je udeležilo nad 200 članov in prijateljev društva ter gostov. Iz poročil in razprave je bilo razvidno, da so od ustanovitve društva v 4 letih imeli 6 šoferskih tečajev in usposobili nad 150 šoferjev. V preteklem leta so v okoliških šolah ustanovili 3 pionirske avto-moto krožke in imeli za pionirje 56 ur predavanj o cestno-prometnih predpisih. V Podnartu so imeli razstavo o prometu in varnosti cest. Šest članov je napravilo izpit za društvene športne funkcionarje. Med letom so imeli tečaj za šoferje amaterje; izpite je napravilo 25 članov. Imeli so tudi društvene ocenjevalne vožnje. Njihov član Franc Bešter je na ocenjevalnih vožnjah za republiško prvenstvo Slovenije dosegel II. mesto. Prirejali so članske izlete. 29. novembra so slovesno odprli društvene garaže in delavnice. Med letom so imeli nad 1,200.000 dinarjev prometa. 7 članov društva je prejelo odlikovanja za požrtvovalno delo od AMZ Slovenije. Ze iz tega se vidi, da je društvo, kljub raztresenemu terenu, zelo delovno. Program dela za letošnje leto Na Javorniku je bila pred dnevi otvoritev novega trgovskega lokala s sadjem in zelenjavo. Podoben trgovski lokal je sicer bil že tudi prej, vendar so bili stari prostori neprimerni in sploh niso ustrezali sanitarno-tehnionim predpisom. Novi lokal pa je najsodobneje urejen, zato so novo pridobitev Javor-čani in prebivalci bližnje okolice toplo pozdravili. Komisija za uslužbenske zadeve Občinskega ljudskega odbora Kranj razpisuje na podlagi 33. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ, št. 53-664/57) naslednja delovna mesta: 1. Sefa pravne službe 2. Sefa odseka za gozdarstvo 3. Kmetijskega inšpektorja — agronoma 4. Kmetijskega inšpektorja —- kmetijskega tehnika, vse v upravi ObLO Kranj. Pogoji: pod točko 1. pravna fakulteta s prakso; pod točko 2. gozdarska fakulteta ali gozdarska srednja šola z najmanj 5 let prakse; pod točko 3. agronomska fakulteta s 3 leti prakse ali srednja kmetijska šola s 5 let prakse; pod točko 4. srednja kmetijska šola s 3 leti prakse. Pod točko 1. je zagotovljeno komfortno stanovanje sredi leta 1959. Pravilno kolkovane prošnje z izčrpnim življenjepisom je poslati do 28. februarja 1959 na naslov: Komisija za uslužbenske zadeve Občinskega ljudskega odbora Kranj. Komisija za uslužbenske zadeve »RADIO«, Jesenice: 31. januarja amer. barvni film »ČAROVNIK IZ OZA«. 31. januarja do 3. februarja jugoslovanski cinem. film »ZEMLJA«. »PLAVŽ«, Jesenice: 31. januarja do 3. februarja angleški film »JAZ SEM KAMERA«. Žirovnica: 31. januarja Ih 1. februarja ital. barvni vistavision film »VOJNA IN MIR« II. del. Dovje-Mojstrana: 31. januarja in 1. februarja angleški film »JOČI LJUBLJENA DEŽELA«. Koroška Bela: 31. januarja in 1. februarja amer. barvni film »ČAROVNIK IZ OZA«. 2. februarja angl. film »JAZ SEM KAMERA«. Bled: 30. in 31. januarja jugoslovanski film »KALA«. Predstava vsak dan ob 17. in 20. uri. Radovljica: 30. in 31. januarja ob 20. uri ter 1. februarja ob 15.30, 17.30 in 20. uri amer. barv. cinem. film »PRINC IGRALCEV«. Ljubno: 31. januarja in 1. februarja amerški barvni film »LUKRECIJA BORGIA«. Predstava v soboto ob 19.30, v nedeljo pa ob 16. in 18. uri. »SORA«, Škofja Loka: od 30. januarja do 1. febr. francoski cinemoskopski film »SAKRA-MENSKA FRKLJA«. Ziri: 31. januarja in 1. februarja amer. črno-beli film »MODRI PAJCOLAN«. Predstava v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 19.30 uri. »OBZORJE«, Železniki: 30. januarja do 1. februarja ameriški barv. film »BORBA ZA. POSEST«. Predstava v petek in soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 15. in 19.30 uri. »DOM«, So voden j: 31. januarja in 1. februarja jugoslovanski film »SVOJEGA TELESA GOSPODAR«. Predstava v soboto ob 19. uri, v nedeljo pa ob 15. uri. Duplica pri Kamniku: 31. januarja in 1. februarja ameriški barvni film »LJUBIM MELVINA«. Predstava v soboto ob 19. uri in v nedeljo ob 16. in 18. uri. »STORZlC«, Kranj: 30. januarja ob 16., 18. in 20. uri »DOBRO JUTRO GOSPODIČNA DOVE« (zadnjič). 31. januarja ob 14.30 uri primera mlad. filmov — vstopnina 30 din. Sestavljen program V. Ob 16. in 18. uri ameriški barv. film »OVERLAND PACIFIK«, ob 20. uri amer. barv. cinemaseope film »20.000 MILJ POD MORJEM«, vstopnice so veljavne od večerne predstave starega leta. Ob 22. uri premiera franc. barv. filma »FRANCOSKI CAN—CAN«. 1. februarja ob 9. uri mladinski film » SESTAVLJENI PROGRAM V«, vstopnina 30 din; ob 10. uri franc. barv. film »FRANCOSKI CAN—CAN«; ob 13. uri amer. barv. film »RDE-Ce PODVEZE«; ob 15., 17. in 19. uri amer. barv. film »Po ClM JE SLAVA«; ob 21. uri amer. barv. cinem. film 20.000 MILJ POD MORIEM«. »TRIGLAV«, Primskovo: 31. januarja ob 19. uri amer. barv. film »RDEČE PODVEZE«; 1. februarja ob 15., 17. in 19. uri franc. barv. film »FRANCOSKI CAN—CAN«. »SVOBODA«, Stražišče: 31. januarja ob 18. in 20. uri franc. barv. film »FRANCOSKI CAN— CAN«. 1. februarja ob 14. uri amer. barv. film »RDEČE PODVEZE«, ob 16. in 18. uri amer. barv. cinem. film »DOBRO JUTRO GOSPODIČNA DOVE«; ob 20. uri amer. barv. film »PO ClM JE SLAVA«. Naklo: 31. januarja ob 19. uri amer. barv. film »OVERLAND PACIFIK«; 1. februarja ob 17.30 in 19.15 uri amer. barv. film »RDEČE PODVEZE«. »KRVAVC«, Cerklje: 31. januarja ob 19. uri amer. barv. film »PO ClM JE SLAVA«; 1. februarja ob 15., 17. in 19. uri amer. barv. film »OVERLAND PACIFIK«. pil i S NA VZEOIA JUBILEJNI OBČNI ZBOR TVD »PARTIZAN« BLED Prejšnji četrtek je imelo TVD »Partizan« Bled v svoji dvorani redni letni občni zbor, ki mu je razen 150 članov društva prisostvovalo tudi več predstavnikov političnih in družbenih organizacij. Ob 50-letnlci dela najaktivnejšega društva TVD »Partizan« Bled na Gorenjskem, ki šteje nad 600 članov in se v njem zbira nad 20 % prebivalcev Bleda in bližnje okolice, je poročal načelnik Albin Janšnik. Med drugim je omenil, da so se člani društva v preteklem letu udeležili nad 30 raznih prireditev ter na njih dosegli večkrat zavidljive uspehe. V redno telovadbo in ostalo športno dejavnost vključuje društvo 22 odelkov, katerih delo nadzoruje 68 vodnikov ter pripravnikov splošne telesne vzgoje in ostalih športnih panog (le-teh je 10). Posebno moramo omeniti še, da v društvu deluje tudi samostojni oddelek aktivnih oficirjev in pripdanikov JLA. Na občnem zboru je bil sprejet obširen spored dela za leto 1959. Vse prireditve bodo v počastitev proslave 40-letnice KPJ. razen tega pa se bodo Blejčani udeležili tudi zveznega zleta Partizana Jugoslavije, ki bo junija letos. Gospodarske probleme društva bodo tudi vnaprej urejevali s pomočjo ObLO Bled, ki je doslej vedno pokazal precejšnje razumevanje za tel&sno-vzgojno dejavnost društva. Ob zaključku zbora je predstavnik ObLO Bled za vztrajno delo in v znak priznanja izročil Albinu Janšniku darilo. -an MOJSTER PUC MED STRAŽI-ŠKIMI ŠAHISTI V petek, 23. januarja se je f Stražišču v Domu Svobode pričel šahovski tečaj, ki ga vodi mednarodni mojster Puc. Okrog dvajset mladih se pod mojstrovim vodstvom pripravlja na spomladanska tekmovanja, rr Fotoamaterji pozor! Slovenska izseljenska matica* Ljubljani že šest let izdaja Slovenski izseljenski koledar in mesečno revijo »Rodna gruda«. Obe publikaciji, ki sta bogato ilustrirani, sta namenjeni našim \i' seljencem in imata naročnike P9 vsem svetu. Za revijo »Rodn» gruda« vsak mesec potrebujemo lepe fotografije, predvsem i' krajev, kjer so doma naši izseljenci. Naši rojaki si namreč žele čim več lepih pokrajinskih sliK domačih krajev. Zato vabimo vsc fotoamaterje, ki imajo doma do' bre posnetke naših krajev i" naše* današnje dejavnosti, d* nam jih pošljejo za objavo. ^ poštev pridejo pokrajinski pO' snetki iz vse Slovenije, iz večji*1 krajev in iz najmanjših vasi«' dalje gradnje novih tovarn, šol» zadružnih domov itd., posnetki i dela naših kmetijskih zadrug, s proslav občinskih praznikov, ođ' kritij spomenikov NOB itd. ObC nem vabimo sorodnike, ki imaj' svojce na tujem, da zanje n»' roče revijo »Rodna gruda« irt Izseljenski koledar, ali pa na«1 pošljite njihove naslove, da j'1^ bomo nekaj številk poslali n* vpogled. V »Rodni grudi« bom' naročnikom radi objavili tudi f' tografije rojstne hiše in svojce* z njihovimi pozdravi. Vse objavljene fotoposnetke id komentarje k fotografijam boni' honorirali. Prispevke pošiljaj*" ali prinesite na naslov: Slovel ska izseljenska matica (za ured' ništvo »Rodne grude«), Ljublj*' na, Cankarjeva I/n. I Kranj, 30. januarja 1959 GIX «*. „*.i,ii..xfc... u~;-* mi— ^-.u^^a „ rw«k.i.____ Ob prvi javni produkciji jeseniške glasbene šole Priznanje občinstva - spodbuda 0 repertoarni politiki zirovniskega kinematografa Ni vsak film za otroke ,y kinu Žirovnica so pred krat--■ itn vrteli film »Salemske čarov-jce« ln v dvorani se je nabralo Ve tretjini šoloobveznih otrok Brez zadrege lahko trdimo, da so navdušili violinist Darko Do- z napori, pa wui ium.c ui . iskal v tem delu kakršnihkoli ^ na Jesenicah ob z^^.^ Linist Tille Mihelčič z Dvofakovo osebnih koristi. Delo v »£>yor>o- prvega polletja ^ jeseniško kon- »Humoresko«, sopranistka Ri-ia dah« je terjalo od svojin Pianov certno občinstvo prijetno doži- Brunova s Schubertovo »Serena- mnogo — vsekakor vec Kot o fc Prijetno zlasti zategadelj, do« in baritonist Andrej Kosem, v današnjih prosvetnih društvih, ker letos koncertne prireditve na Koncert mladih glasbenikov sta ki stopajo bolj ab manj po iz no- Jesenicah ne obetajc mnogo. zaključila pionirski pevski zbor jenih poteh. »Svoboda« je terjaia Na koncertu go ^^^11 go_ osemletke »Prežihov Voranc« ter od svojih članov pripravljenoga jem;. vgeh Gojenci 1. mladinski orkester glasbene šole. na borbo zahtevala je delo ju m 2 razreda TO pokazali lepo Čeprav je bila produkcija sredi vseh toriščih, ki so pomenila del ^ pa ^ preseneti]i šolskega ieta, moramo priznati, skupnih ciljev - vse ^naJ™lirn gojenci ^jih letnikov, M so se da je bila lep prikaz smotrnega namenom: napredna miselnost se izkazaLi kot pravi koncertant;. delovanja jeseniške glasbene šo Vsehna filma je lepa, toda otroci ^ morala za vsako ceno vsidrati p^ poBameznih violinist™, ie. Posamezni gojenci so poka- 'e niso razumeli; bolj pa so uži-ob nekaterih prizorih, ki niso njim primerni. . . Odrasli so med široke množice. »Svobode so bile šola, kjer se je delavski pianistov, čelistov in kontraba- zali raven, ki jo je moč doseči sistov, je nastopil tudi klavirski le s poglobljenim, rednim študi- * zgražali, da dovoli uprava ki- cializma - kjer se je fotografa 0wd filma j Oe pomislimo, da so nekateri čl^f ega ftHE ^^tonUJre defiijste šole gledali celo film Med najvidnejše jeseniške "Parižanka« in si pri tem nabrali zgodnjih, nepotrebnih spoznanj ""T potem bomo seveda kmalu mi-s""> da so naši otroci »zreli« za Vsak film in dogajanja na plat-nu • •. Starši bi morali odločneje ^povedati otrokom obisk neprimernih filmov, predvsem bi pa ^rala uprava s*rbeti, da ne bi šolarj vali sleherne predstave. Ker druge kulturne zabave prav ; okolici Žirovnice nimamo, si cl°vck pač vsaj enkrat tedensko *a2eli dobro filmsko zgodbo. razred spoznaval z idejami so- ^ ^ žensk. pQSobno jem ^ glasbeni š'oIL v tlačenem in izkoriščanem ter zaničo-vanem proletarcu budila zavest DOBRO JUTRO, GOSPODIČNA DOVE Nikomur ne bomo storili preočitne krivice, če bomo uvrstili ameriški barvni kino-skopski film »Dobro jutro, gospodična Dove«, med tiste filmske realizacije, ki trenutno zableste na filmskem nebu, nato pa izginejo brez sledu, kot vsi ne najbolj posrečeni filmi. Kljub temu, da ima film še tako humane namene, nas vendar pušča hladne. Morda ne bomo storili prevelike nerodnosti, če bom očitali filmu eksperimentiranje z govorico vsakdanjosti, ki pa je preveč toga, dramaturško šibka in režijsko nedomiselna, da bi prepričala. Nedvomno je bilo težišče zgodbe na Jenifer Jones; navzlic temu, da smo pričakovali od renomirane igralke marsikaj, se moramo tokrat omejiti zgolj na priznanje, da je reševala svojo dokaz zahtevno vlogo skromne učiteljice preveč z zunanjo igro, medtem ko pogrešamo globokega notranjega izraza. Vsekakor ji vlona »ne leži«. — In še nekaj: film je preveč preračunan na okus povprečnih gledalcev, ki radi nasedajo sladkobnim priokusom sentimentalnih zgodb. FRANCOSKI KAN-KAN V tem primeru je staremu, stokrat potrjenemu pra- vilu, da se iz slabega scenarija ne more roditi dober film, pošteno spodletelo. Pač naključje! — Film je režiral Renoir. Da ne bo pomote: ne gre za slavnega filmskega režiserja, ki je ustvaril »Močvirje«, »Pravila igre« in dru-pe filmske umetnine. S tem filmom se predstavlja Renoir* — sin uglednega francoskega silkarja impresionista. Najprej vsebinska plat filma. Nič dobrega bi ne mogli povedati o njej. Zgodba o perici, ki postane slavna zvezda, pa o zasanjanem princu, je preveč sentimentalna, da bi jo sprejeli brez ugovarjanja. Ob takšni zgodbi se namreč še tako močna umetnostna stremljenja režije in igre raz-bijejo. Te šibkosti se je Renoir bržčas tudi zavedal. Mimo tega, da je izbral garnituro odličnih igralcev, med katerimi srečamo Jeana Galuna, Francoise Arnoui in druge, je zaupal glavno vlogo Parizu. Zbral je vse značilne ostaline tega mesta v barvito in skladno celoto, ki pomeni pravcato oživljeno kroniko iz preteklega stoletja. Razpoloženjskost je tisto, kar daje filmu ceno. Pari? je prikazan v jeziku, ki ga ne zmore vsakdo. Iz tega izhodišča lahko torej film brez pomisleka imenujemo mojstrovino. •a Svobodaše v prvih letih po ustanovitvi sodijo nekateri ljudje, katerih imena so zavzela tudi v zgodovini NOB častna mesta. Tu srečujemo imena: Tone Cufar, Stane Bokal, Polde Stražišar, Jože Celesnik, Ferdo Koren (prvi sekretar SKOJ), Ignac Kralj. Vsi Mladi rod likovnikov sredi Jesenic mo nanje res pozabili? Ze tretje leto deluje pri Ljud- »Ce bi imeli primernejše pro- mevanja. In vendar so mladi in tempera tehniki. Se posebno je muniste, predvsem c/i yu Q.. . . „„-„uji i ~„ orf>/ie------------- -- --—----- ----- «..JM. »v nunuj ui ran^cia icmiuu. oc puocunv kinematografa po- 1U 8 11 ^ knjižnici na Jesenicah Pio- store in nekaj več finančnih slikarji priredili že troje uspelih pozornost pa zaslužijo številne bi šolarji obisko- in se h? . °h • Hzma nirski ^ovni krožek, ki je že sredstev,, bi se lahko pohvalili z razstav, ki so vzbudile veliko za- jedkanice, linorezi, lesorezi in tudi padli za idejo socia • takoj ob ustanovitvi vzbudil pri res velikimi in izrednimi uspe- mrnanje in nič manjše začude- barvne monotopiej izpod otro- Zammiva je &ua moa s - jeseniški mladini veliko zanima- hi,« je dejal brž ko sva začela nje nad bogastvom otroške fan- ških ročic od petih do dvanajstih ra članov z ozirom na^ pmiucno nje Nastal je na pobudo uprave razgovor. »V ne posebno veliki tazije. let. Koliko ustvarjalne fantazi- iripadiiost. J^emf stranke- ko^ ^J^11106' ko Je bila ustanovi je- sobi več kot petindvajsetim mla- Najoriginalnejši v slikarskem je in iskrene prizadetosti je v "na Pionirska knjižnica. Nemalo dim slikarjem res ne more biti ustvarjanju so predšolski otroci, teh linijah in barvah otrok, ki zaslug za ustanovitev slikovnega udobno, saj je v prostoru tudi Nekaj izrednega je njihova ne- iih tako malo poznamo in tako krožka ima tudi Železarna. Kako Pionirska knjižnica. Tako obisku- potvorjena in samonikla fanta- tefcko razumemo, ličnomu nolitičnemu oreDričaniu PraviLna in potrebna je biLa ta je krožek le 80 pionirjev in oio- zija«, je pripovedoval dalje tov. Prav bi bilo, če bi se Pionir- strank nriietno sožitje Vse tri od10*1*6*, dokazujejo fantiči in nirk, za vse ostale, ki jih je naj- Bedič. »Zal se v šoli vse prehi- skemu likovnemu krožku posve- strank'e so bile namreč napredno dekliči« u že tri leta trikrat na manj trikrat več, pa žal, prostoia tro pokvarijo, kajti šola jin uči čalo več skrbi, saj konec koncev usmerjene teden marljivo obiskujejo s krom- zmanjka. Tudi z denarjem za na- risanja, ne pa samostojnega ni samo dolžnost knjižnice, da se Delavska telovadina* in kultur- no sobico> v kateri se sprošča in bavo najnujnejšega slikovnega ustvarjanja. Namen našega krož- ukvarja s vprašanji likovne na zveza »Svoboda« v Ljubljani razviJa njihova likovna ustvar- materiala smo na tesnem, kajti ka pa je, nuditi otroku možnost vzgoje mladine. Samemu krožku pa delovanju svoje podružnice jalna fantaziJa social - demokrate in Zanimivo utegne biti e vladalo kljub raz- Včasih, prejšnja leta, nam je vsaj Gotovce"": "fO »Svoboda« priredila dram- tudi to> da j 0 uprizoritev, včasih so celo ]ićnemu poli„-. Malčki prišli na svoj račun. Poz- strankj prijetno sožitje. *Vse tri e)e pa je vse zaspalo in kinema-tograf je edina oblika kulturnega Y*zvedrila. Če bi bili naši otroci *~e'ežni od časa do časa na doma-c.ern odru otroške predstave, ki bi 'c\ morda celo sami pripravili, bi bUi Ljudski knjižnici ga celo za nje- uveljavljanja likovnega čuta in pa želimo pri njegovem vzgoj- kovni krožek zanimanja in razu- dati priložnost za razumevanje in pravilno ocenjevanje likovne mu ob lastnih stremljenjih kre- nem in ustvarjalnem delu čim-piti ustvarjalno sposobnost ter več uspehov. Mi> ki smo odvisni od kina, Moramo pač dopustiti, da si uprava včasih dovoli na račun starej-Slh obiskovalcev neprimeren repertoar in nam nudi v soboto zve-,e* ■— ko se vsak veseli dobrega nima -_ kratek film, kot je bil BESEDA 0 KNJIŽNICI „S01IDAM0STI" Bralci si želijo še več knjig -ae- FERDO MAJER RAZSTAVLJA V BEOGRADU V Beogradu bo 1. februarja r jeseniške Svobode, zaradi Pionirski likovni krožek vodi no redno delo primanjkuje; nihče ■zaposleni in njihove misli od- preočitnega revolucionarnega de- slikar Cufarjevega gledališča Jo- pa ni vsaj doslej pokazal za U-?r"ie«e od prepričanja, da mora- jovanja, ni bila posebno naklo- že Bedič '° videti prav vsak film ... estetike. Pri tem ni namen približati otroku zgolj likovno umetnost, temveč predvsem opozorili na pomembnost in pravilno ved- Galeriji na Terazijah odprta noten je estetike, forme in barv- samostojna razstava akademske-ne skladnosti v vsakdanjem živ- ga slikarja Ferda Majerja iz ki zelo olajšujejo delo pri izpo- lje bralcev celotne občine. V ljenju.« ^ Kamnika. Razstavil bo 60 del, *• Pr. Beli konj-' predvajanje ni nosti« si kljub skromnim pri- sojanju knjig. Doslej je obšla Kamniku imajo v načrtu, da bi Ze bežen pogled v sobo likov- po večini olja in monotipije, tr«)alo niti 45 minut. Za nameček spevkom, ki jih dobi, vztrajno Motnik, Zgornji Tuhinj, Smart- knjižnica s primerno dotacijo nega krožka jeseniških pionirjev Majer je prvi slovenski slikar, ki smo sicer dobili kratke fotograf- utira pot med ljudstvo. Lani je no in Crno. Samo v Motniku so postala zavod s samostojnim fi- in pionirk navda človeka z res- samostojno razstavlja v Beogra-sfte posnetke iz podmorskega živ- imela 3133 knjig, letos pa je nji- si bralci v decembru izposodili nansiranjem, ki bi organiziral ničnim začudenjem, koliko lepe- du. Po velikem uspehu, ki ga je l'e»ja. Toda da predvaja v sobo- hovo število naraslo na 4065. 240 knjig. V zimskih mesecih knjižničarsko službo po vsej ob- ga in bogatega je sposobna v decembru preteklega leta do- Knjižnica kamniške »Solidar- Posr, ecena izbira. b. knjižnica ima zdaj tri kovčke, preskromna, da bi zadovoljila že- čarki. Potem bi knjižnica res v pozicije, galerija posrečenih lutk eke galerije večkrat odpirali .........._ polni meri izvrševala tisto delo, in domiselne pustne maske iz vrata slovenskim slikarjem. Raz- ki ji je odmerjeno v akciji izo- papirja ter skladanica dokonča- stava bo odprta do 14. februarja, braževanja ljudskih množic. ž nih in začetih slik v akvarerni Z. Slikarska prizadevanja Gabrijela llumka - Nekaj fragmentarnih misli pred zaključkom razstave v Mestnem muzeju v Kranju - Svoboda »Tomaž Godec« v Bohinjski Bistrici je dala v letošnji sezoni občinstvu zelo uspelo Predstavo Klabundovega »Kroga s kredo«, ki jo je zrežiral Lovro Strgar. Z igro so gostovali tudi T Cešnjici in Podbrdu. Se danes upoštevanja vreden latinski pregovor trdi, da o okusih ljudi ni primerno razpravljati. In če to ni primerno, potem je docela razumljivo, da mora kulturna ustanova, muzej ali galerija, ki prireja umetnostne razstave, izmenoma zadovoljevati najrazličnejše okuse, če hoče uspešno izvrševati svoje poslanstvo v korist najširših slojev občinstva. Sodobna, med ekspresivnostjo in abstraktnostjo nihajoča likovna snovanja »vznemirjajo duhove« šele petdeset let, zaradi česar bi bilo preuranjeno misliti, da so razvojne možnosti moder-nizmov že izčrpane. Poznavalci umetnostne zgodovine vidijo v njih bodočnosti Pred pojavom moderne so se od renesanse pa vse do impre- sionizma izživljala upodabljajoča hotenja v številnih odtenkih realizma in naturalizma. Petsto let je dolga, res predolga doba, da bi smeli dandanes, meni nič — tebi nič, odklanjati njene idealizirane poustvaritve prirode, človeškega telesa, tihožitij — skratka tvarnega sveta. Pristaši realizma zatrjujejo, da so vrednote takega upodabljanja večne in da jih ni mogoče preseči. Pri ocenjevanju realističnih slik je treba govoriti o uspelih ali neuspelih optičnih prevarah na platnu, o prepričljivem ali neprepričljivem videzu tretje dimenzije na dvodimenzionalni ploskvi, o pravilnih ah' nepravilnih proporcih ter perspektivičnih skrajšavah, o otipljivi ali neotipljivi plastičnosti, zaključeni ali nezaključeni kompoziciji, ustrez- ni ali neustrezni barvitosti in končno seveda o primerni ali neprimerni olepšavi iz stvarstva vzetih motivov. Da — o vsem tem je treba, oziroma, bi bilo treba govoriti, če ne bi tako zelo spominjalo na že neštetokrat ponavljane besede s katedrov umetnostnih akademij. Olja Gabrijela Humka je mogoče razdeliti v dve skupini. V prvo sodijo ona, ki skušajo zgolj dokumentarno prikazovati našo krajino (Stična, Smlednik), v drugo pa taka, ki razkrivajo avtorjev lirični odnos do prirodo. Med njimi zasluži pohvalo zlasti »Jutro«, ki priča, da bi slikar v tej smeri lahko še marsikaj dosegel. Nekaj del je verjetno nastalo pod Godčevim vplivom (Razvalina), G. A. Kosova šola pa je opazna v »Rožah«. ŠTEFAN ERŽEN 6 Gla»~GorenJ9ke KRANJ, 30. JANUARJA 1959 „Iščera kanglico" všečnostim, sem lonec odtlej puščala doma. Namesto njega sem se odločila raje za dve steklenici, ki za na cesto tudi ni.sta najbolj primerni, vendar ju vsaj lahko stlačim v mrežo. Minili so trije tedni, mesec, dva meseca, štirje meseci, a v našem gospodinjstvu še vedno nimamo kanglice. Iskala sem jo v Kranju, Ljubljani, na Jesenicah in • posredo- V vsak prostor primerno svetilko Preden se odločimo, ali bomo kupili celotno ali dopolnilno opremo za razsvetljavo, moramo dobro premisliti. Prav tako si moramo biti na jasnem, preden stopimo v trgovino, kakšna svetila so za opremo našega stanovanja najprimernejša. Upoštevati moramo, da kupujemo svetila za daljšo dobo, zato pazimo predvsem na namen svetilnega tele- Pred štirimi meseci se je začelo. Do takrat sem hodila po mleko z I i Usko steklenico in biLo je vse v redu. Potem se nam je povečala družina. Liter mleka ni več zadostoval, zato smo ga vzeli vsak dan še pol litra zraven. V trgovini sem takoj povprašala za pokiruglitersko oziroma dvalltr-sko kamglico. Potolažili so me, da so posodo pravkar naročili in da pričakujejo pošiljko v začetku prihodnjega meseca. Povprašala sem še v drugi trgovini, vendar so mi tudi tam ponujali samo kanglice za en liter \n tri litre. »Hvala, bom raje počakala primernejših,« som se poslovila v upanju, da bo to že čez štirinajst dni. V mlekarno sem šla tistikrat z loncem, vendar se mi to ni obneslo. Na pločniku me je prehitela znanka in trčila ob moj komolec. Pokrov je odletel po tleh, nekaj mleka pa je pljusknilo čez rob lonca na moj plašč. Sledila sta dva kisla nasmeha in običajne vljudnostne fraze: »Oprosti!« »Nič hudega.« Svojo nejevoljo sem stresi« doma. »Brez kanglice ne grem več po mleko,« sem trmasto dejala možu, kot bi bil on kriv, da je nimam. »Kupi jo, kjer veš in znaš,« je odgovoril, »drugega ti ne vem svetovati.« Da bi se izognila podobnim ne- MODA . .... sa, na skladnost z obstoječo opremo, na talno in vishisko razsežnost prostora, kjer bomo svetilo namestili, in na vrsto razsvetljave. Oblika svetilnega telesa je odvisna od namena, kateremu služi. Tako moramo ločiti: lestence (slika 1), ki jih obešamo na strop, stenske svetilke, ki jih pritrdimo na stene (slika 2) in prenosne svetilke, ki jih postavljamo na mize aLi na tla (slika 3, 4, 5): poznamo tudi kombinirane svetilke. V trgovinah z električnim materialom moremo dobiti svetilna telesa najrazličnejših oblik. Na žalost prevladujejo lestenci, ki spadajo po obliki v polpreteklo dobo in so po svoji funkcionalnosti in svetilnosti neekonomični. Svetilno telo, ki ima zaradi svoje zveriženosti manjšo svetilnost, je nesmotrno in ga pri nakupu raje odklonimo. Prostor v celoti osvetlimo z lestencem ali s stenskimi svetilkami. Za prvega se .bomo odločili tedaj, če so naši stanovanjski prostori dovolj visoki (približno 3 metre). Ce pa so stanovanjski prostori nižji od 2,80 m, raje pritrdimo stenske svetilke_ Samo ob sebi je umevno, da bomo za osvetlitev večjega prostora rabili več svetil, predvsem pa močnejše žarnice. Prenosnih svetilk navadno ne uporabljamo za osvetlitev celotnega prostora, saj je njih namen osvetliti le določen del. V zadnjem času zasledimo na skoraj vseh svetilnih telesih senčnike iz eloksirane pločevine, kelihaste oblike. Dobra tftran teh senčnikov je, da jih lahko obrnemo v poljubno .smer in moremo tako ustvarjati različna razpoloženja v prostoru: če jih usmerimo v zid, imamo v sobi Krilo, podloga jopice in kapuca indirektno razsvetljavo, če jih iz enakesra bla vročih« razmerah se je po VSeh delavskih firedjščih rušila II. internacionala ^ socialno-demokratska stranka, ^elavci so množično pristopali * novemu socialističnemu de-!avskemu gibanju (komunistom) r in zahtevali korenite spremembe družbenih odnosov. Kako je bilo takrat med jeseniškim delavstvom, opisuje udeleženec takratnih dogodkov Janez Mlakar v naslednjem prispevku. SOLZE, KI NISO GANILE Bilo je tako revolucionarno navdušenje, da smo v naše organizacije vključili večino delavstva. Kakšno razpoloženje, je vladalo med množico, se je zlasti pokazalo na množičnem zborovanju v Delavskem domu, kjer je bilo treba izvoliti delegate za občni zbor socialno-demokratske stranke Jugoslavije, ki so ga sklicali v hotelu »Tivoli« v Ljubljani. Vsi delegati razen enega so bili pristaši radikalne smeri, to je levice, ki je zastopala in zagovarjala stališče in ideje III. Internacionale — se pravi pripadniki komunistov. Tako so bili izbrani tisti tovariši z levice, za katere smo upali, da bodo na občnem zboru res odločno zastopali naše zahteve, in sicer: Štefan We.iss, Vinko Ambrožič, Janez Mule j, Rudi Markelj, Joža Knific, Karol Ažman, Jurij Jeram in Marčič. Ko so se imenovani delegati vrnili iz Ljubljane, so sklicali zborovanje. Tam so poročali, da je na občnem zboru v Tivoliju vladalo pravo revolucionarno razpoloženje, da se je velika večina delegatov izrekla za izstop iz stare social-demokratske stranke, oziroma za ustanovitev nove revolucionarne stranke, kakor so bili to že storili Srbi. Posebno delegati rudarskih revirjev: Trbovelj, Zagorja in drugod, da so se na zboru v Tivoliju zavzeli za to stališče. Navzoči jeseniški delavci smo z največjim veseljem poslušali taka poročila iz Ljubljane. Ce je le moč, naj bi kar skupno zapustili staro stranko, ki je bila v sklopu II. Internacionale ter se pridružili novi, to je III. po vzgledu ruskih boljševikov. Taka je bila glavna želja na občnem zboru na Jesenicah. En sam delegat, to je Marčič, se pa s tem ni strinjal. Dobesedno se je na sestanku zjokal, tako mu je bilo hudo. Mož se na noben način ni mogel vživeti v nove razmere, ko je delavstvo iskalo drugačna, napredna, revolucionarna sredstva za dosego svojih pravic. Njegove solze pa niso nikogar ganile. Ciril Košir je že na tem zborovanju govoril, da bi kazalo preko poletja poskrbeti vse, da čimprej pridemo v stik tudi z drugimi revolucionarnimi industrijskimi kraji. Hkrati je poudarjal povezavo s kmeti. Nova stranka naj bi zajela vse sloje, tako kmete in obrtnike kot delavce in inteligenco. Košir je imel dokaj jasne nazore in široko obzorje za revolucionarni razvoj tako v praktičnem, kakor teoretičnem delu. PROSLAVA 1. MAJA 1919 NA DOBRAVI Foto: Andrej Prešeren iz Podhoma Andrej Prešeren je padel 1941. leta na Pokljuki To se je tudi pozneje izkazalo. Seveda tudi zaskrbljeni voditelji razpadajoče socialno-demokratske stranke niso kar tako mirovali. Neprestano so hodili na Jesenice, kjer so se rušile njihove pozicije. Med njimi sta bila zlasti vneta oba Kristana, Tone in Etbin. Ti so nas zato svarili, naj nikar ne silimo z glavo skozi zid. Z našimi, menda preveč revolucionarnimi zahtevami, kot so trdili, bomo zelo razburili meščanske sloje in njih stranke. »Zdaj še ni čas za to. Treba je čakati ugodnejših prilik,« so pravili. Prej naj bi primerno izobrazili večino delavstva. Predvsem pa naj bi se posluževali demokratičnih sredstev, kot na primer volitev za državno skup- Še dober mesec do nagradnega žrebanja Se imate čas, da se lahko udeležite tradicionalnega nagradnega žrebanja naročnikov »Glasu Gorenjske«. Vplačajte vsaj polletno naročnino, to je le 300 dinarjev, in boste razen tega, da boste dvakrat na teden prejemali najbolj bran časopis na Gorenjskem — poltednik »Glas Gorenjske« — lahko pri žrebanju dobili eno izmed številnih bogatih nagrad. Marsikdo si prav v tem času želi v prostem času počitka v topli sobi. Kako bi bil le-temu dobrodošel električni grelec, ki ga je za nagrado da'a tovarna kovinskih in elektromehaničnih izdelkov »NIKO« iz Železnikov. Omenjeno podjetje je v zadnjem času vse bolj poznano tudi izven meja naše domovine zaradi svojih kvalitetnih izdelkov. Državni zavarovalni zavod podružnica Radovljica nas je obvestil, da je izplačal Ivanu Zibertu iz Pivke pri Naklem 4000 dinarjev kot odškodnino za 10 % trajno nesposobnost pri delu. Razen tega pa nam je Katarina Fojkar iz Škofje Loke poslala v zvezi z zavarovanjem naslednjo zahvalo: »Najtopleje se zahvaljujem Državnemu zavarovalnemu zavodu za izplačilo 20.000 din, ki sem jih prejela ob nesrečni izgubi svojega moža kot zavarovalnino, ker je bil pokojni redni naročnik vašega lista. Istočasno pa vsem Gorenjcem priporočam, da postanejo \ed-ni naročniki priljubljenega poltednika »Glasu Gorenjske«. Uprava ščino in občino in ne riniti naprej s silo. Plašili so nas tudi z intervencijo od zunaj Govorili so, da vzpostaviti delavsko republiko po zgledu v Prekmurju in drugod, nam itak ne bi dopustila Italija. V takem primeru bi ta okupirala našo državo. Take strahove so pač videli desni vodje socialistov, ki so se bali slehernega bolj ostrega nastopa delavstva. Ravno tako so nas pridno obiskovali tudi levičarji Jaka Zor-ga, Marcelj Zorga, dr. Lemež, Makuc in drugi. Razumljivo, da smo se potem na članskih in za-upnlških sestankih vedno prie-kali med seboj, kdo več ve in kdo ima prav. Najbolj odločni so pa bili tovariši iz Javornika, ki so energično zahtevali, naj pretrgamo sodelovanje z II. In-ternacionalo. »Odstopimo, prekinimo zveze z oportunisti, ustanovimo novo socialistično delavsko organizacijo,« so zahtevali. Na Jesenicah pa so bili zmernejši. Nagovarjali so jih, naj bi pripravili čimveč članov za to novo organizacijo, zlasti pa iz podružnice kovinarjev. Niso se sprijaznili s čakanjem. Ze 1. junija 1919 so ustanovili podružnico nove stranke, to je »Socialistične delavske partije Jugoslavije«, ki se je leta 1920 preimenovala v Komunistično stranko Jugoslavije. Bili so med prvimi. Seveda izkaznic še niso imeil. Dobili so jih šele leta 1920. Zelo so bili ponosni nanje. Na gornji strani je pisalo: Komunistična stranka Jugoslavije. Izkaznice so bile na rdečem kartonu, v treh jezikih, popolnoma podobne onim ki smo jih potem rabili za člane »Nezavisne radničke partije Jugoslavije«. To pa leta 1923. Prvi člani javorniške organizacije komunistov so bili: Tomaž Wolf, Franc Čuden, Dolinar in drugi. Vseh morda kakih 10 ali 12 Na Jesenicah pa smo se drugače pripravili. Pridobili smo večino članov iz organizacije kovinarjev. Skoraj tri mesece Bo bile priprave, kdo in kako ni j bi pristopil v novo organizacijo. Ko je bilo v mesecu septembru zborovanje članov kovinarske podružnice, je bila dvorana delavskega doma nabito polna. Velik del zbranih je moral ostati zunaj na dvorišču, ker ni bilo v dvorani prostora za vse. Prvi je govoril Štefan Weis, nato Gabriel, predsednik kovinarjev. Imenovana dva sta navedla vzroke, zakaj zapuščamo staro social-demokratsko stranko. Navedla sta napake njenega vodstva, ki se je med vojno zelo slabo obnašalo in glasovalo za vojne kredite, namesto da bi organiziralo protivojne domonst racije. Omenila sta tudi velike uspehe oktobrske revolucije. Tudi ostali kot Košir, Smolej in Znidar so govorili v tem smislu. Janez Smolej je svoj govor že prej pripravil. Ker je bil kot gledališki igralec že precej vajen odra, ni bil v zadregi. Navzoči so ga poslušali kar z odprtimi usti. Kar požirali so njegove besede Dobesedno je rekel: »Ljudstvo bo sodilo vse tiste voditelje, ki danes stoje ob strani, namesto da bi z nami vred šli v borbo po zgledu boljševikov ter prevzeli oblast, z oblastjo pa tudi državo.« Nekaj desničarjev, to je Zug-vitz in Marčič pa so še na Lem zboru imeli svoje pomisleke in so zbrane pozivali, da naj ostanejo zvesti dosedanji stari stranki. Toda njih pozivi niso dosti zalegli. Le malo navzočih jima je pritrjevalo. Po zaključku govorov je bilo glasovanje. Manjši del se je izjavil za staro stranko. Nekaj pa jih je ostalo neodločenih. Zaupniki pa so bili posebno presenečeni, ko so našteli kar 900 glasov tistih, ki so se izjavili, da prestopijo v novo, to je v socialistično delavsko stranko Jugoslavije (komunistov). Tako je prva nova komuni-stčna stranka, podružnica Jesenice, imela meseca oktofra 900 članov. TIHAR POD TRIGLAVOM Riše Mila* Batista Smrt na Okroglem 61 biir so *e 00 Prvin *tre,m vs* zgra-h\t 23 oro^e m opremo, ko pa so še na r° obvezali Šmidovo rano, so se pri-P avili za izpad. Planili so proti izhodu — 0(*a ko se je prvi približal izhodu toliko, da v So od zunaj lahko opazili premikanje j Vot,m*. so zaregljale nemške strojnice "krogle so zveneče udarjale ob skal-nate stene okrog votline. 62 ' Spogledali so se: vsak poskus preboja skozi vhod bi bil samomor. Nemci so se razmestili okrog votline in vhod v njo so popolnoma obvladali. »Kaj bomo zdaj?« je vprašal nekdo. Nihče mu ni odgovoril. Čakati, čakati... Morebiti jim naslednjo noč uspe, da se prebijejo pod zaščito teme. Saj so se že tolikokrat prebili, skozi toliko nemških obročev so že šli! 63 Čisto blizu votline se je oglasil pes. Naj prej kratko, odsekano lajanje, potem pa sopenje, ki se je naglo približevalo. Ne da bi kdo kaj rekel, so vedeli za kaj gre. Vhodu se je približeval policist s psom na vrvi in z naperjeno brzostrelko. »Čakajte, jaz ga bom!« je polglasno kriknil mitraljezec Mlakar, se vlegel blizu vhoda in pripravil zbrojevko. 64 Policist s psom je planil pred vhod. Tedaj je Mlakarjeva strojnica napolnila votlino z oglušujočim bobnenjem in policist se je s psom vred skotalil po strmini; Mlakarjev rafal ju je dobesedno odnesel. Se ena zelena postava se je pokazala pri vhodu: zdaj je pomeril Jaka Rabič in tudi ta Nemec je izginil v globini. Tedaj so se zunaj oglasile strojnice. Gledali bomo. Francoski časopis »Science et Avemr« je objavil fotografijo nedavno odkrite trdnjave iz XX. stoletja pred našim štetjem, ki je bila v pustinji v Sudanu, 10 km od drugega jezu na Nilu. Nekoč zelo ugledni močni stebri debeline 5 metrov so predstavljali prvo stražo zgodnjega egiptovskega carstva. Pred 4.000 leti — pod vlado faraona XII. dinastije — je bil zgrajen pravi venec utrdb na ogromnem prostoru, ki je varoval južne meje tedanjega egiptovskega carstva. To je bila trdnjava Buen. V XVI. stoletju pr. n. št. se je iz teh utrdb razvil pravi grad z mojstrskimi delavnicami in kasarnami. Na obali Nila so iztovarjali dragoceno blago z juga, skupaj s plenom vojaških ekspedicij. Razkošni grobovi nam da-Ameriški pustolovski film »20.000 milj pod morjem«, ki je bil nes govorijo o bogastvu, ki je bilo posnet po znanem istoimenskem mmanu Julesa Vernea. Nena- doma v tem središču egiptovske civili-vadna fantazijska zgodba o podmornici Nautilus, kapitanu Ne- zacije. Toda grad je bil zaradi svojega mu in o misterioznih morskih globinah utegne biti zlasti mikavna ge . ..a..sK . ,a poio.aija vedno ogrožen, za ljubitelje napetih pustolovskih <>. Tudi igra precej obeta. Mirna obdobja, v katerih je cvetela tr-Igrajo: Kirk Douglas, James Mason itd. govma, so se menjala z obdobji ropov in razdejanj. Ob nekem napadu Hiksov je bil grad delno uničen, kasneje pa, ko je bilo osnovano Novo carstvo, so ga spet obnovili. Trdnjava Buen je postala v tem času sedež egiptovske vojske, vse do končnega propada faraonove moči v II. stoletju pr. n. št. Arheološke ekspedicije so se že v preteklosti zelo zanimale za ta grad. V začetku XX. stoletja je neka ameriška ekspedicija odkrila precejšnje števil« grobov. Toda šele v preteklem lotu je sudanska vlada dala dovoljenje za arheološka izkopavanja v večjem obsegu Ta izkopavanja pod vodstvom profesorja egiptologije na londonski univerzi Walterja Emeryja so takoj pokazala, da gre za dragoceno arheološko nahajališče. Znanstveniki bodo v tem letu z izkopavanjem nadaljevali. Širjenje moči brez razuma Britanski filozof Berirand Russel opozarja na nevarnosti atomske vojne in tekme v oboroževanju V Londonu je še vladalo praznično razpoloženje, ko se je v izložbah knjigarn pojavila knjiga, ki je po idiličnih božičnih in novoletnih čestitkah in poslanicah v trenutku iztreznila britansko javnost. To je knjiga britanskega filozofa in matematika Bertranda Russela »Zdrav razum in nuklearna vojna«, ki z največjo zaskrbljenostjo slika nelepo bodočnost, do katere bi lahko pripeljala današnja tekma v oboroževanju. Russel namreč postavlja odgovorne državnike pred dve možnosti: da se odrečejo atomskemu orožju ali da se soočijo s perspektivo uničenja človeštva in našega planeta. »Zemlja se hitro bliža svojemu uničenju. Se več! S pomočjo znanosti more celo uničiti Mesec ali izzvati njegovo topljenje,« pravi Rusel. Obstoja strašna možnost, da bodo Mesec in morda tudi Mars in Venero, okupirali tuji vojaki — znanstveniki z Zemlje. S svojih postojank na nebu bi oni mogli ne samo uničiti življenje na Zemlji, ampak bi lahko povzročili tudi zmešnjavo ali celo uničenje nebesnih teles. »Lahko pride do vojne, v kateri bo vse propadlo. Če vojne ne bo, pa lahko pride do napada na nebesna telesa. Zgodi se lahko, da bo človek izumil sredstva, ki bodo povzročila uničenje planetov.« »Upam — in obenem tudi dvomim« — pravi Russel, »da nekaj žarkov modrosti še vedno razsvetljuje možgane državnikov. Strašno pa je širjenje moči brez razuma.« Russel navaja neko oceno ameriškega Ministrstva za obrambo, po kateri bi bilo lahko 72 milijonov mrtvih rezultat enodnevnega atomskega bombardiranja Združenih držav Amerike. In potem nadaljuje: •J. I ■#! 'IJ/ »Z vsakim letom rastejo nesreče, ki jih lahko pričakujemo od atomske vojne. Ko se bodo, kot nekateri upajo, lahko Mesec in morda tudi Mars in Venera začeli uporabljati kot baze za rzstreljevanje, takrat lahko pričakujemo nesluteno povečanje obsega uničevanja.« Po Russelovih besedah »iz tega marša k neumni smrti« ni drugega izhoda, kot da se človeštvo obrne na nasprotno stran in gre naprej po poti razuma. Naša današnja smer prej ali slej neizbežno vodi k uničenju človeštva. Russel pravi, da na Vzhodu in Zahodu žive ljudje, ki mislijo, da bi bilo uničenje človeškega rodu manjše zlo kot zmaga »sovražnika«. »Taka gledanja, pa naj jih zastopa ta ali oni, imam za neumna,« pravi on Zadnji čas je, da se rešimo blazne usode človeštva, ki vodi v smrt. Zato morajo vlade opustiti medsebojna klevetanja in prenehati z atomskimi poskusi. Priti mora do skupne svečane izjave ZDA in SZ, da bosta svoje medsebojne spore reševali drugače, ne s pretnjo vojne. Razorožitev, meni Russel, bi izzvala veliki val zadovoljstva po vsem civiliziranem svetu. Za začetek, predlaga britanski filozof, se mora ustvariti formalna pregrada med sovjetskimi in ameriškimi interesi v Evropi. Zapadne države se morajo sporazumeti z arabskim nacionalizmom, zagotovljene pa morajo biti izraelske meje. Cipru in Formozi se mora pustiti, da gresta po svoji poti naprej. Knjiga Bertranda Russela je močno razburila ne samo britansko javno mnenje. Ne toliko sicer zaradi konkretnih rešitev, ki jih predlaga britanski filozof, temveč zato, ker sredi splošnega navdušenja ob prvem prodoru človeka v vsemirje opozarja, da bi se pridobitve znanosti mogle zlorabljati in da bi utegnile postati škodljive za vse človeštvo. r SAMI BEZE V PAST Sovjetski ribiči na ustju reke Peroče uporabljajo znano novo metodo za lov na losose. Iz skupine akumulatorjev prepuščajo električni tok skozi vodo in s tem usmerjajo vse losose v eno smer — v mrežo. 6000 LET STAR SOD V hribih nedaleč od Fase v južnem Iranu so iranski arheologi pri Izkopavanjih odkrili predzgodovin-ski sod iz gline, ki j« okrašen s prazgodovinskimi slikami. Menijo, da je ta sod star preko 6000 let. ČEPRAV RAZSTAVNI MODEL, VENDAR... Sovjetski znanstveniki so pred kratkim pokazali na neki razstavi v Pragi takšen model rakete za polet na Luno 0 FRANK OWEN: EDDIE CHAPMAN P R I POVE D U J E Raketni motor se je ustavil... Tišina je bila strahotna... Stel sem do sedem. Razlegla se je strahovita eksplozija, Londončan nizke rasti se je obrnil k meni in v svojem narečju rekel: »Temu prekletemu Hitlerju še ni dovolj klanja in krvi.« Zdaj sem vedel, da sem v resnici spet v Londonu. Tedaj so leteče bombe prihajale na gosto, druga za drugo. Alarmi so se neprenehoma vrstili. Najel sem sobo v Kensingtonu. Prvo noč v novem prebivališču se je motor rakete ustavil — vsaj tak občutek sem imel — natančno nad mojo glavo in po običajnem strašnem premoru me je eksplozija vrgla iz postelje. Bomba je padla samo petdeset metrov od hiše v kateri sem stanoval. Pripravil sem radioaparat in tretjega dne sem poslal svoje prvo sporočilo: »Rešen. Povezal se bom čez tri dni.« Teden dni kasneje so me kar naprej vpraševali, kako napreduje moje zbiranje podatkov o napravah za radio-lokacijo podmornic. Odgovarjal sem jim, da skušam dognati, kje jih izdelujejo. Ena izmed nalog se je glasila, najti instrumente za detonacijo, ki povzroče valove, ti pa potem udarijo ob podmornični bok. Valove izmerijo in tako dobe točno lokacijo podmornice. Nemcem sem sporočil, da se mi zdi, da te naprave izdeluje neka tovarna v Birminghamu. Ker pa nisem prepričan, ali res tam delajo takšne reči, sem predlagal vlom v tovarno. Če se mi bo posrečil, bom poslal načrte prek podkupljenega mornarja v Lizbono. Mornar ne bo vedel, kaj nosi v paketu. Načrte bom slikal s svojim fotoaparatom in poslal film. Čez nekaj dni sem moral sporočiti: »Ne morem priti do načrtov o izdelavi detonatorjev.« Zdaj so jeli prihajati dokazi, da se je veter spremenil. Ton obvestil iz Nemčije je bil poslej čisto drugačen. Nekega dne sem dobil nenavadno sporočilo, naj grem v VVar-boys in poročam o zbiranju letal, ki odhajajo bombardirati Nemčijo. Odvrnil sem, da tega ne morem storiti, nato.pa so sporočili: »Pustite fotoaparat in denar na primernem kraju in sporočite, kje.« Odgovoril sem: »Potrebujem denar za delo v Angliji; izdatki večji kot pričakoval.« Tik pred padcem Pariza so Nemci prenesli mojo sprejemno postajo v Hamburg. Hamburg je bil tedaj glavni stan Himmlerja, vodje SS. To je seveda pomenilo, da sem tudi jaz bolj ali manj prišel pod njegovo nadzorstvo. Poslal sem sporočilo: »Govorica, da je bil s skrivnostno eksplozijo vržen v zrak plinski vod v Londonu. Ali želite, da preverim?« Odgovora ni bilo. Zdi se, da Nemcev niso več zanimala moja poročila te vrste, zakaj naslednja prošnja se je glasila: »Sporočite o divizijah, ki zapuščajo Anglijo; kakor tudi kje se vkrcavajo.« O tej nalogi ni bilo nikoli govora, vrh tega sem doumel, da so moji gospodarji na koncu svojih moči. Pri priči sem jezno odklonil takšno nalogo rekoč, da ni vključena v mojo pogodbo. Neposrednega odgovora ni bilo. Pač pa sem prejel po silovitem napadu na Bremen zadnje sporočilo iz Nemčije. Poslal ga je von Grunen sam. Glasilo se je: »Obžalujem zakasneli odgovor na vaše novice, toda pri zračnem napadu sem izgubil hišo.« Sporočilo je bilo podpisano s »Stephan» — to je bilo njegovo tajno ime. To je bil moj zadnji stik s von Grunenom. Odtlej nisem več slišal o njem. Če bo kdaj bral tole, upam, da mi bo oprostil. Prepričan sem, da me bo razumel... PRIPOMBA To je vse, kar je dovoljeno povedati o doživljajih Eddie Chapmana. Toda to je samo pol zgodbe: ker je pripovedoval drugo polovico, je bil Eddie 29. maja 1946 na podlagi zakona o varovanju državnih skrivnosti kaznovan z globo 75 funtov. Vendarle je nemara pomembno tudi tole: ko je bil kasneje, leta 1948, zaradi nekega deviznega prekrška pred sodiščem, je neki višji častnik obrambnega ministrstva, ki je nastopil kot priča, izjavil, da je bil Eddie Chapman »eden najpogumnejših ljudi, kar se jih je borilo v zadnji vojni.« KONEC 53310130020031010101310131020202