Tečaj XIV. List 20 go sp odarske, o b er tni j ske in národsk Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto poposti4fl 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti ? 1 fl.30 kr V Ljubljani v saboto 8. marca 1856. Gospodarske skušnje. v (Medle ali klaverne sadne drevesa pozi viti) priporoča baron Fil. Menilmontant v „Ver. Fr. Bl. sledeče: Tam pa tam se nahaja na vertu kako drevo, ktero u Zivinozdravilska novica. (Za nove rane po otiskah sedla ali komata pravi dr. J. G. Lehmann iz Polgrada na pri ko nj ih) Ogerskem ni boljsega mazila, kakor če se take oguljene hira in kmali vsahne , ker mu ne priteka potrebnega soka rane (senj) s kolodionom (Kollodion), kteri se v apoteki dovelj. Mislil in mislil sem, kako bi se dalo temu pomagati, dobiva, namažejo. Kolodion se namaze na rano s penzeljcom. kar si izmislim : kako bi bilo , ako bi korenine ravno tako Dvakrat ali trikrat s kolodionom namazana rana se převleče s tanko, belo plastjó , ktera jo popolnoma zakriva in stori ? nařezal, kakor se narezuje deblo, da bi jih tako spodbodel da bi še več koreninic naredile. ? In res se je poterdilo, kar da je konj spet berž sem mislil. Že dolgo tako čedno in jo zaceli naglo. z a V r rabo; kolodion derží rano Ce bi naši vozniki (furmani), Delà ni veliko, truda kteri imajo veasih konje, da se jim spredej na persih in na ravnam in vselej mi je po sreei slo. pa še manj, takole: Ce imaš drevo, ki ti noče veselo po- herbtu živo meso vidi in ki morajo pri vsem tem voziti mazali s kolodionom , bi jim potolažili f rasti, odkopaj mu korenine, poišči naj de be ubogo svojo živino ganjati in leje in na več krajih jih nařeži z žago precej globoko; bolečine in zabranili še huje bolezni, ktere dostikrat izvi berž potem pa pokrij spet vse korenine lepo z naj boljo rajo iz takih zanemarjenih otisk. Lot kolod. velja 15 kr. vertnarsko zemljo. Prihodnje leto bo drevo nad zarezami • _ pognalo veliko majhnih koreninic, ktere pridno popivajo iz zemlje sok, kterega mu je poprej premalo dohajalo. Vsak umen sadjorejec me bo pa razume!, da pod med-limi in slabimi drevesi le take zapopadam, kterim prave rasfne moči manjka, ne pa starih in že izmolzenih, ker takih tudi obilen sok ne more oživiti. (Kako dolgo se ohrani kaljivost jabelčnih Natoroznanski pomenki. Spisal po nemškem Juri Pavalec. Kaj in kakošne so megle in narejajo. (Dalje.) oblaki in kako se Podoba oblakov je tedaj, kakor smo slisali, vsakemu in hrusevih pesk?) Po mnogih skusnjah 25 do 30 let. rahlemu vetriču podveržena in zategavoljo tudi različna. Predlansko spomlad je Lud. Koch, kmetovavec v Dusbahu, Naj bolje nam je podobe oblakov razjasnil Anglež H o war d sejal jabelcne peske, ktere je njegov popolibrat pred 8 razdelivši jih v troje glavnih: v perjasto (cirrus), leti nabral in v hramu založil, v tem pa umerl. Ne ena ku pat o (cumulus) in verstnato (stratus) podobo; in v peška ni kalila pervo poletje, tako, da je gospodar že mi- č ve ter o združenih: v perjasto-kupato (cirro-cumu- slil, da ne bo nič ž njimi — al drugo spomlad (lani) se lus), perjasto-verstnato (cirro-stratus), verstnato- kupato (cumulo-stratus) in kupato-perjasto-verst- je prikazalo vse polno mlađega drevjića. (Ali je bolje krompir zgodej ali pozno sa- nato ali pa deževno (nimbus) podobo. diti?) Prof. Pistori je v zboru teltovske gospodarske družbe Perjasti oblaki so nježne in ravnobezne, ali pa zmesane svetoval zgodej ga saditi, ker to je po njegovih skušnjah včasih kakor mladike granaste nitke. Po stanovitno lepem vremenu je ta oblak naj pervi, ki modro podnebje béli; je pri suhem vremenu bolj nitkast, pri mokrotnem vremenu in naj imenitnisi pomocek zatreti krompirjevo bolezen je rekel, da se ga dvakrat več pridela; tak tudi krompir, ki je že kalil, ko ga je sadil, je tudi veliko hitreje rastel memo bližnjem dezji pa nekako zapran; večidel je cez miljo visoko takega, ki ni se kalil. [ V 1 y (Zito mola obvarovati). V naj novejsem zvezku Dingl. Jour." se bere za kmetovavce in žitarje dober svèt Ta pose ? kako naj hranijo žito, da mu ne bo mol škodoval, moček je poterjen po obilnih skušnjah na Francozkem lahko izpelje in ne prizadene posebnih stroškov. Ta-le je: Cisto in suho žito naj se berž po pridelku v s od ce spravi; zgornje dno sodca naj se proč vzame in namesto njega se naredi ravno tako velik pokrov, kteri se potem s težkim kamnom obloži. Tako stoji žito v stopah in trikrat več prostora je za žito v žitnici. Žitnica se vé da mora suha in temna biti, za to naj bojo oboknice zapeřte. Francozki v zraku, in zaderžuje v sebi berž ko ne tudi snezene drobce. Ako se perjast oblak zgostí, se rad v perjasto-verst-natega ali pa v kupatega prenieni. Perjasto-verstnati oblaki so V • mali, beli, u večidel krogli, razporedeni oblaciei, cice" imenujemo; le ce so veliki in oštro ki jih „o v omejeni, se pn kažejo zvečer toplega poletnega dné in so po stanovitno mokrotnem vremenu dober prerok lepega vremena, Perjasto-verstnasti oblak je le malo gost, dosti dalje raztegnjen, kakor bi se pričakovati moglo od njegove oseb- v • žitar Dufour, kteri že 20 let tako ravná, pravi, „da nikoli ni mola imel v obilnih svojih žitnih zalogah, — da nobena miš in podgana ga ni nadležvala , — da se žito nikoli ni sparilo ali zatuhnelo, ampak da je vselej čisto bilo in lepe sine, in ima zlo premenljivo podobo; visoko v zraku je kakor množina malih oblačicov in na obnebji, kjer le njegov navpičen prerez vidimo, se vidi kakor prostrane verste, ki včasih celo nebó ali pa saj večidel kakor z belim zagri-njalom zakrivajo. Ta oblak je tudi tišti, kteri, če je dosti tanek na sončnem zahodu stojé krasno prelivanje barv ali vecerno zarj o, ako pa je gost, oblačen večer uzro farbe in za moko kakor za seme posebno dobro. Kupci kuje in vselej tih dež po celi deželi prerokuje. veliko raje kupujejo v sodcih spravljeno žito kakor po žit nici razsuto". * Verstnati oblak je po pravem to, kar mi za „meglo u imamo , namreč kot voda raztegnjen oblak, ki se zemlje dotikuje. Naredi se ta oblak, ako dnevna toplota je od noćne zlo različna ; naj rajše se vlači nad globokimi vodami in mine vcasih celó , ker se kakor rosica vleže . ktera ob ? Ob času tedaj , kadar ptice pred zimo bežé iz naših kra mrazu v škodljivo slano dvigne in se v kupat oblak zmerzne; vcasih pa se kvisko premení. Nad polarnim mor- jev prii etij skrije ptičar dve ali tri pred sončnim izhodom v stolp na pripravljeni prostor ter gleda pazi) jem so skoz celo leto takošne megle, ktere 150 do 200 na kraj, od kodar imajo prileteti. Ko jih kaj zapazi ali čevljev visoko sežejo. zaslisi. cukne s trakom, kterega je popred sovi, na kolu Kupat oblak se pa naredi takole: kakor hitro kje , ker se zraku oddaja, več sedeči, na nogo privezal in v stolp napeljal. Sova tla, ptiči pa, ki so v tičnicah, začnó strahú žvergoleti. To žvergolenje slišaje se leteći ptiči z zraka spuste na zemljo skoči na sonce zaide, se zemlji gorkota ne dostavlja, in ona merzleja prihaja, posebno ako ni vetra (sape) in je nebo jasno. Suha zemlja se po tem takem le in hite gledat, kaj to pomeni Ptičar začne sedaj pripri ; ti pa, enmalo po verhu ohladi; pri vodi vendar je druga. Vodaše vsa razhladi in to se takole zgodi: Kakor hitro vodni drobci urno med metati vljene, kodeli podobne strasila namesti da bi se usedli, zleté so se na verhu do 3° IV. razhladili, padejo na dno, in na na nasprotno stran, kjer je drevje z m njih mesto stopijo drugi na poveršje, s kterimi se ravno prepeto. Ubo taka godi, kakor s pervimi, in to gré tako dolgo , dokler niso vsi deli vode naj gornji in naj dolnji do 3° R. raz-hlajeni bili. Ako je vode veliko in je njena dnevna to- malo nižja , vsakokrat plota zračni toploti enaka ali pa le vendar čez 3° R., mora tedaj v tihi in jasni noči njena toplota na nje poveršji višja biti, kakor pa toplota sosedne suhe ■■■HB^^HBII^BBHBHBHHHH zemlje, in zategavoljo biti, kakor pa po zemlji i mora tudi zrak nad vodo toplejsi in tudi več soparjev zaderževati. živalice so zajete in cakajo zalostnega konca. 2. Ptičji lov po laških jez eri h. Po jezerih lové Lahi povodně ptice. Spravijo namreč po sto in še več čolnov skupej. V vsakem čolnu je zraven veslarja tudi lovec, ki ima već pušk nabitih. Vsi čolni od-rinejo po versti unkraj jezera, druzih plavnih ptić pred toliko ljudini in čolni zbežala. kamor je trumarác, gosí in Ko se óolni tem begunom bližajo, začnó ptice nad glavami lov-cov proti zapuščenemu bregu leteti. Lovci sedaj hitro letećih plavcov kolikor morejo postrelé, da po več sto rác, gosí Ob enem mora pa tudi zrak nad zemljo k vodi teci i kjer potem toplejši zrak nad vodo razhladi in tako meglo napravi. Kakovost take megle izvira od globočine in toplote vode. Menda bode zdaj tudi vsak lahko razurnel: zakaj se po okrajinah, ktere so vlažne in močvirne in v kterih so potoki in velike mlake ali ribnjaki, vcasih velike megle vlačijo. Kupat oblak se lahko spozna po svoji polobeli podobi, na koncu itd. v colne ali v vodo pocepa. Po lovu poberó pobito zival in si jo razdelé med seboj. 3. Ptičji lov po moč vir jih jadranskega morja. Tudi tukaj lové večidel povodně ptice. Ob času ptičjega lova pelje lovec na močvir (lagune) več so do v, ki so pa ki je gori obernjen , brez dna, ter jih tako po ktera ima natanko ravno-vazno podlago. Kupat oblak gtavi, da 2 ali 3 pavce iz vode molé. Pred sončnim izho vstane, ako je nebó čisto in jasno, kakor pernati iz malega hodom se skrije v vsaki sod en lovec s tremi puškami nevredjenega oblačica , kteri se čuda velik naredi po tern i da vse male oblake okoli sebe zbere, in se z njimi združi. Komaj je dan , kar leté cele trope pticev si ziveza iskaje čez močvirje. Lovci jih, kolikor jih vidijo, postrelé, da po v --- ------- -------- ------ ------ ------7 -------'------------ \j\ju ili \j \j v nju, juu» ti j iiij Awiinifi j ni. viuijir, (juou V/iu, uu p Čudno je pri takih oblakih, da se večidel vjutro jasnega padajo v vodo. Kadar začne sonce huje pripekati, pridejo dné narejajo, da naj toplejšega časa podnevi rastejo, zve cer pa minejo in modro nebó odkrijejo. Berž ko ne delà to zrak, ki se kviško dviguje in soparje v gornje hladniše zračje tira, kjer se zgosté in v oblak premené, kteri pa zopet pada, kakor hitro se gorki zrak dvigati neha, zopet v teplejše zračje pride in se vdrugić vsopari. Vcasih zgubiva kupati oblak svojo polobelo podobo, in veslani po lovce, poberó plen ter si ga razdelé. Ssk. Za kratek cas Ciiden klobuk« Kupca prideta k nekernu bajtarju in ga vzameta seboj, hitro kvisko raste, tako da se nad njegovo ravnovažnopod- da bi jima pot kazal. Vsi trije grejo pridno svojo pot. lago goste kosme narejajo in to je verstnato-kupat Glad in žeja, navadna sprernljevavca popotnih, jih tirata v oblak, ki nam vselej z deževjem žuga. gostivnico. Ko so vsi zadosti pili in jéli, pornigne bajtar zuga. Ako se kteri teh oblako v , ki srno jih popisali v de- kerčmarju vzame svoj zglodani klobuk z glave in udari z OV/ ntui 1 ivu UU1UIVU Ï ^ I\ l OHIU Jiu jrUJJlI^MII « V U j w. j f ^Mt»^ ^ ' vJ ^^»^v.^i.E ~ " O ----— ževni oblak preminja, se lahko pri tem vsakrat čudne njim po mizi rekoč: „Kaj smo dolžni?u Gostivnik odgovori prikazni vidijo: v nižjem zračji zastoji kupati oblak v svo- , jem teku, se združi z nad njim visečimi peijastimi oblaki „Nic, vse je plaćano". Kupca debelo gledata, kaj da je to. V drugi in tretji gostivnici bajtar ravno tako stori in odgovor in se v verstnato-kupati oblak premení, ki se kosmi- je bil taisti: „Nic, vse je plaćano nast vidi, se znrirej temniši in temniši delà in nam nazadnje Zdaj ga sata obilno dežja vsiplje, od kterega v posebiiern oddelku drugi krat več. kupca vpra- kako je to , da jim ni treba nikjer ničesa plaćati za jéd in pivo? Bajtar terdi, da njegov klobuk ima to lastnost ; če on ž njim po mizi udari, je že plačan vsaki kerč- " mtm ..Ko- lov po Laškem. 1. Na suli i z e mlj i. Ker so „Novice" že večkrat spomnile neusmiljenega mar. „Tak klobuk je kaj vreden" velita kupca. ptičjega lova na Laškem, bi utegnilo njih bravcem mično biti zvediti, kako jih Lahi lové in pokončujejo. v • • liko češ imeti za-iij ? ga kupiva." Bajtar se delà, da ga težko zgubí, ker je boljši od dnarja. pa ker ravno dnarja potřebuje, ga jima dá za tri sto forintov. Kupca mu jih rada plačata. Kmali se ločijo ; bajtar gré na svoj dom, ona dva po Za lov odlocijo okrogel, 11 svojem poslu dalje naprej. Da bi se sama čudodelnosti rocolli" imenovan prostor, kupljenega klobuka prepričala, gresta berž v pervo gostiv- večidel na hribčku blizo gojzda. Obrašen je z majhnimi in nico. Ko se najésta in napijeta, potegne eden iz torbe klo redkimi drevesi, 30 40 čevljev je širok in ravno toliko buk imel ga je v torbi, ker je bil gerd in stergan dolg, na eni strani je z mrežo prepet i ktera celi čas lova pa udari ž njim pomizirekoc: 11 Koliko sva dolžna?" Odgo gori ostane. von se juna: „ Tudi v omejenem krogu so drevesca, toda nižje od Forint in pol". Placata, pa kirnaje receta, da ništa prav storila ; eden mora imeti klobuk na glavi, kadar ograje. V sredi krogaje zeleno-obraščena lopa, kjer so tičnice v hišo gresta, pijeta in jesta, kakor je tudi nju spremlje- pa klobuk ni vavec storil. V drugi gostivnici storita s sinkovci, senicami in enakimi pevkami. Tri ali stiri cevi je od lope sedi na verhu visokega kola debeloglavka sova na imel več svoje prejšne lastnosti. tako i n Še ni prav; morava Pa cunjati ali slamnati blazini. Na strani pa, kjer ni mreže, ga ,tudi po poti na glavi imeti, da bo délai ko prej". je visok stolp, ki se zavolj gostih vinskih tert, beršljinovih tudi to ni pomagalo; plaćati sta mogla povsod, kjer sta in enaeih vej ne vidi. jedla in pila. če sta ravno zlo s klobukom po mizah tolkla. # 39 Prepričana sedaj, da ju je bajtar okanil, gresta k stanovanji na izhodno-indiški ladjenici 15. jan. vletu našega njemu po svoje dnarje. Bajtar ju ze od delec priti vidi, rece Gospoda 1698. Gerrit Claesz. Pool, ladijar. tesar s. r njim berž zeni: „Prinesi hitro bel pert, da se pokrijem ž in se vležem na klop, kakor da bi bil merlič. Ko stopita moža v izbo, se tijoči in reci, da sem umerlu. Kupca pri- imel * « V f OCl deta; tirjata noce i svoje dnarje od žene, ktera pa za-nje nič vediti in v eno mer le po možu žaluje. Zdaj reče eden: Ako je ravno mertev, mu cem vendar zavoljo njegovih ne- našim bravcem. sramnih laži v usta pljuniti". V tem stopi k njemu, mu potegne pert raz lica pa se nagne, da bi mu v usta pljunil. Merlic pa ga mahoma z zobmí za nos popade in ga ne izpusti na nobeno vižo. Ko njegov prijatel to vidi, jo po-briše hitro iz izbe rekoč: „Pusti mertve pri miru!" Popa- • V r ,Slovanski popotnik" ni tak enostranec , da bi ne in ušes tudi za druge jezike in zadeve. Radosten je v časniku A. A. Z. bral pisma učenega jezikoslovca Wolfganga Mencel-a zastran nemškega pravopisa; naj podá tedaj kakošno drobtinico iz teh pišem tudi W. Mencel je nasprotnik tistih, ki hočejo nemski pravopis spet ukleniti v vojnice pervotne prepro-ste pisave, ki je pred znajdbo bukvotiskarstva navadna bila. Močno se poganja za pisavo dvojnih samoglasnikov (Verdoppelung der Selbstlaute}, ker pravi, da nemški jezik ima Ml še mnogo postav, ktere ne stojé še v nobeni slovnici. deni pa krici kar more, klice zeno na pomoc in ji obeta tù sem spada podvojanje samoglasnikov v besedah se tri sto forintov, ako ga resi iz zaderge merliča. Zena potegne kupcu mošnjo iz žepa, si odšteje obljubljeni dnar, ki po stopi k mertvecu in ga z razumljivimi besedami tolaži, na) se usmili nesrečnega moža, kteri dvakrat osleparjen , pa vendar vesel, da je še celi nos iz precepa dobil sebno zaznamujejo zapopadke velikega prostora, veli se piše Heer far čine m množine. Zato pravi množino pomeni H err ? je peté pobral in pobegnil. hitro T. mada) z dvěma e, ker veliko (gospod) pa le z enim, Heerde tudi z dvěma e, Hirt pa le s kratkim i. Piše se Statt, Státte, Stadt z Slovanski popotnik. enim a, Staat (deržava) pa, kot naj obširniši zapopadek, z dvema; leer se piše z dvěma e, ker pomeni obširen prostor. Kakor Francozi bi tudi mi mogli Sali pisati, pa pišemo S a al, zaznamovaje s tem veliko sobo. Ako nemška * 3. del (Formenlehre) velike vseslavenske slovnice beseda Meer izvira od latinske mare, bi smeli pisati Már ? Miklošičeve je přišel te dní (pred 2. zvezkom ) na svetio. Ni treba nam praviti, da je tudi ta del izversten, in da delà muje s tem velikost in al duh nemškega jezika veleva pisati Meer, da se zazna- vode. Zatega voljo tudi množina slavnému pisatelju kakor pervi veliko čast in slavo. Pro pišemo H a a r, VV a a r e, B e e r e, S ch n e e, See. Tam pa daja se po 7 kakor pervi kjer se ima f ■■ mmmm samoglasnik zategnjen (lan o* to izgovarjati, pa beseda ne zaznamuje gori imenovane veličine ali se mu pristavi h. Ojstro govori Mencel zoper samo-oblast no obnašanje nekterih šolnikov o zadevah pravopisa ter pravi: ne samo šolnikom gré, jezikoslovne postave dajati temuč tudi pesnikom, govornikom, časnikarjem, advokatom, bukvarjem, sploh vsim tištim, ki imajo z besedo in pisanjem vsak dan v javnem življenji opraviti. — Vse to nam pricuje , da tudi v nemškem jeziku jezikoslovnih pravd. V našem cesarstvu izhaja letos 37 slavenskih časnikov; česko-moravsko-slavenskih 16: Blahovest, Cyrill a Method, 11 las katol. Jednoty, Katol. Noviny, M o r a v s k y N á r o d n i L i s t, Pražské N o- množine i ? viny, Slovenské Noviny, Časopis Musea česk. Živa, Pa matky archeologické, Lumir, Škola a Život, Zlate Klasy, Včelka, Hospodářské No- horvaško-dalmatinskih 5: Ka- vin> r i Při tel Zviřat; toi. Zagreb. List., Narodne Novine, Neven, Go še niso na koncu sloven ? spodarski list, Glasnik Dalmatinski; skih 3: Novice, Slov. Prijatel, Zgodnja Danica — serbskih 3: Srbsky Dnevnik, Sveto vid, Ratar; poljskih 6: Czas, Gazeta Lwowska, Przyjaciel domovy, Gwiazda Cieszynska, Tygodnik, Roz- prawi c. k. gal. to war. gospodar.; — rusinskih 4: Vest nik, S e me j naj a Biblioteka, Cerkovnaja Novičar iz austrijanskih krajev. Iz Siska. (W. G.) Še zmiraj se ni nič žita naročilo za mor nar stvo ? se zmiraj ni (že dolgo pričakovanega) kupca iz Krima; na Dunaji žitna cena pada; kiblja (2 vagána) koruze veljá v Banatu 3 gold., v Terstu Gazeta, Zorja Galicka.— Velika većina je začela iz-liajati od leta 1848. Naj stařeji slovanski časniki so Gazeta Lwowska (izhaja že 46 let), Pražské Noviny, Časopis českého musea (izhajajo že 30 let) Narodne Novine v Zagrebu (22 let), Novice v Lju- pa stár 4 gold., vse to skupaj tare naso zitno kupcijo, Kakor se sedaj ? bljani (14 let.) (Slov. Nov.) in berž ko ne še dolgo ne bo bolje ž njo. kaže, ne bo drugač, da bo cena še bolj padla, in težko bi bilo reci, kdaj da bo konec zadrege. Zraven tega se pa vendar še pri vsi ti nizki ceni ne more žita na debelo spe-čati, deržati ga pa delj časa, blizo do žetve, pa spet ne Da je slavni rusovski car Peter Veliki tesarskega kaze, ker zlasti pšenica, pa i tudi drugo v • žito, ki sedaj v ma rokodelstva se učil, je obcno znano ; malo znano pa je staro gacinih kupoma lezi, ni take sorte, da bi se z njim predolgo kupca čakati smelo. Pri koruzi je pa še to, da je I ans ka ki ga je v spricbo tega tesarski mojster Pool v dosti lepša od predlanske; kakor hitro se bo tedaj lanske To pismo , Amsterdamu na Holandskem 15. jan. 1698 mu spisal. v holandskem jeziku pisano svedočbo je holandsk časnik ne-davnej razglasil; glasi se takole: „Jez zdolej podpisani Gerrit Claesz. Pool. Mr., ladijni tesar oktroirane izhodno- letu 1830 in potem naprej do 1848. leta, je vendar skor indiške kompanije v Amsterdamu poterjujem s tem pismom, gotovo, če mir dobimo in če se naše dnarne zadeve stano-da je Peter Migajlov (pridružen poslanstvu veliko-mo- vitno na bolje obernejo, da pšenica in koruza dolgo vec vkup zvozilo (in to bo v kratkem) , bo ta predlansko v ceni in lepšem blagu zlo tlačila. Čeravno nikakor ni misliti, da bo žitna cena tako na nizko prišla kakor je bila v ? dolgo časa ne bote več tište cene v v v dosegle, ktera jima je bila v tem času. že tako rekoč, stanovitna, namreč za pše- > ? skovitskemu, namrec tištim osebam, ki so tukaj v Amsterdamu na izhodno-indiški ladjenici od 30. aug. 1697 do 15. jan. 1698 bivali in pod našim vodstvom tesarili) se včs čas nico po 7 gold, in pol do 8 gold., za koruzo po 4 gold, svojega tukajšnega žlahnega stanovanja kot priden in iz- in pol do 5 gold. Če se v Terstu stár koruze prodaja po versten tesar obnašal v vsih delih, ki se spodobijo verlemu 4 gold., je to toliko, kot da bi bil tukaj cstraj. vagán po čez tesarju, in da je fregato „Peter in Paul" imenovano , 100 čevljev dolgo, od konca do kraja izdelovati pomagal; 1 50 kr., in čeravno se je dosihmal po ti ceni tukaj v se • v nic prodalo ni, bomo vendar prišli tudi mi na to ceno, ako tudi v ladijni stavbi in risarstvu je popolnoma podučen in teržaška tako ostane. Kiblja koruze se v Banatu sedaj kupuje sicer tako, da zlahni gospod vse to tako razume , kolikor le mogoče. V spricbo resnice sem to pismo s svojo roko po 3 gold. ; vagán tedaj po ti ceni z vožnino in druzimi Je podpisal. stroski vred pride le na 1 fl. 54 kr. ; zraven tega je pa Tako dano v Amsterdamu v našem navadnem še blago lepše kakor je staro bilo. V tacih okoljšinah ni 80 V misliti, da bo cena kaj poskočila. Ce bo pa še letošnja letina dobra i kak v J 1 z ga podob ce boj par letos več žita vedno bode pomnozenje mocí in blagostanja francozkega. Zategnímo, če je moč, še bolj véz edinosti s tisto vlado, ktera se z nami deli v čast, pa tudi v žertvo , ki nama je brodi (Dampfschiffe) , kakor se tudi kaže, dovažvali, in če pot iz Moldave in Valahije kakor tudi luke je vojska naklonila.. V ti za osodo sveta tako velikovažni dôbi černega morja ostanejo Terstu odperte, bo v Sisku žito v pa stavimo svoje upanje na Boga , da bi naše prizadeve polleta Bog vé kakošno ceno še dobilo. Tudi iz Karlovca se ravno taka sliši. Parobrodi so začeli že poredoma svojo vedno vodil v prid človečanstva in omike ljudstev". Iz tega , da pa tudi upanja do govora se vidi, da ni še mir gotov pot ? je lepo, pomladansko ; voda za ladije prav dobra. lz Reke 5. marca. B.— Roparje, ki so 12. dan p. m. med Delnicami in Skradom poštni voz napadli, so ujel že sedijo v tukajšnem zápor Od onega r časa in spremljata poštni voz aj dva vojaka §z Celja 4. marca. Nekdanji posestnik novoceljske grajšine J. L. H. je 2. dan t. m. tukaj umerl v záporu i v kterem je bil poldrugo leto zavolj mnogoterih goljufij za-pert. — Tukaj su i protestantje, kterih je blizo 200, so kupili neko staro zapušeno katoliško cerkev ter si bojo iz nje za-se novo cerkev zidali. Iz Bistrice na Notrajn. 4. sušca. Danes je za našo okolico v resnici prav žalostěn dan. Šest duhovnov, sol- ska mladost in neizrečeno veliko ljudstva iz vsih stanov je našega ljubljenega zdravnika And rej a Val en ti n čič-a k večnemu pokoju spremilo. Po dolgi in hudi bolezni, ki ga je ob koleri zavolj prevelicega truda napadvati začela, je v nedeljo zjutrej mirno v Gospodu zaspal. 0(1 vsih, ki so ga poznali, je bil resnično ljubljen, ker ni le bolnike s posebno umetnostjo temuč tudi s priljudnim obnašanjem, prijazno be- sedo in usmiljenim sereom tudi reveže tolažiti in jim v po trebah pomagati vselej pripravljen bil. Naj v miru počiva! Novicar iz raznih krajev. Precej dolgo je že, kar je véliki dunajski banki dovo-Ijeno bilo napraviti zastav ni co (Hypothekenbank), ktera bo posojevala dnar na zemljisa, hise itd, Zdaj se slisi, da mirne sprave ni poderl. To pa kar je zadnjič časnik „In ? dep. belg.4, zastran tretje seje povedal, je čisto izmišljena , kaj se v zboru godi Nihče ne vé še nič y razun novica bila. zato tudi nobeden nič gotovega povedati ne more ; tega, kar je vladni časnik oznanil, da do konca tega mesca francozki mini- se vé, da je je vojska ustavljena. To tudi pa ster Valevski kot predsednik zbora, začel zbor s sloves-nim ogovorom, na kterega je rusovski poslanec Orlov odgovori! med drugimi z besedami, ktere so po vsem Parizu znane, namreč: „Utegne in noge; čez to se zamoremo še pogovoriti; o tem pa, naj se od Rusije terjati, naj si dá odrezati roke bi si Rusija sama odrezala čast svojo, o tem se nikdar ne bomo pogajali". — Tudi rusovskim časnikom je vlada zapovedala molcaťho vojskinih zadevah, dokler zbor v Parizu terpi, da se delo za mirno spravo ne moti. Priprave za voj sko in uterjevanje terdnjav pa grejo kakor na Francozkem in Angležkem tudi tii neprenehoma svojo pot naprej. Novejše pošte iz Carigrada so prinesle patent (hattišerif),. v kterem sultan podeluje kristijanom popolnoma enake pravice kakor jih vzivajo Turki; en milijon iztisov tega patenta je bilo po turškem cesarstvu razdeljenih. Da bi le beseda iz papir ja tudi v djanje stopila! — InženirEnd licher, ki se je podal v Jeruzalem, da bo tam hišo za austrijanske romarje zidal, bo za dunajsko obljubno cerkev, za ktero se bo 24. aprila položil podstavní kamen, iz Jeru zalema poslal ta kamen in kakor se govori ga boiz sekal iz tište skale, na kteri je Peter klečal, ko je Kristus njemu govoril! „na ti skali bom jez svojo cerkev zidal". bo ta posojilnica v kratkem se začela, in da je namen dnar-stvenega ministerstva, naj bi se po vsih poglavnih mestih cesarstva podružnice ustanovile, pri kterih bi mogel brez posebnih pretežnost tudi kmet in vsaki mali posestnik dnarja na posodo dobivati. — Cesar so zagrebškega velikega škofa Jurja llaulika žl. Varalyaskega zakroninega kardinala izvolili. Ker bi ne utegnil vsak vediti, kaj je kro- to seme na drobno za male skušnje se vé da brez placila dobiva Ponudba. Častiti ud naše gospodarske družbe gosp. Jož. Duler nam razun tega, kar je ričkovega semena (Leindotter) sam v okolici svoji razdelil, ga poslal tudi 3 bokale v Ljublj za poskusnj Ob enern, ko gospodarska družba zahvaluje castitega gospoda za ta dar,. pisarnici (v Salendrovih ulicah) kmetovav da se v n in kardinal (Kron-Kardinal) povemo, da kronini kardinali, ktere voliti imajo katoliški vladarji pravico, imajo s edino Odbor c. k. gospodarske družbe v Ljublj tistimi, ki so od sv. očeta papeža izvoljeni, v vsem čast in veljavo, pri volitvi papeža pa verh tega se name stujejo svojega cesarja ali kralja. Y Zivinorejcom. V gradu na Fužinah pod Ljubljano je čvetero dveletnib. Nadavek (ažio) sre- juncov in troje junic dobrega plemena na prodaj. ber n ega dnarja je že tako padel, da meničarji ga ne plačujejo več 9 po tem takem bi se smelo bojo sreberne dvajsetice spet na beli dan prišle. pričakovati, da 3. dan Oprana. Bistrico tam jéz zavira t. m. se je začel deržavni zbor v Parizu. Naši bravci in naježi Mina spira vejo, da so nekteri časniki za terdno vediti hotli, da boce- Peče, razne oblačila, ? sar Napoleon ta dan v začetnem svojem govoru oklical mir. Da jih v praznik bo nosila. V vodi zlo se ogleduje, Pa prevzetno posmehuje: „Ni je pač nobene v vasi S takim licom, tak'mi lasiu~ To pa se ni zgodilo, in se tudi ni moglo zgoditi, ker v 3 zborih poslanci niso mogli tako važne reci dognati. Napoleon je v vojskinih zadevah le tole rekel : „Cesarja rusov- Zdaj počéne dolj na klade skega Peče ravno je oprala, V žehtar jih nazaj pobrala i naslednika okoljsin , kterim on ni vzrok bil, navdaja iskrena želja konec storiti kervavi bitvi. Resno je sprejel predloge za mirno spravo , ki mu jih je izročila Austrija. Da je to storil, ko je bilo vojni časti že zadosteno , je po-častil samega sebe, da se je udal od Europe izgovorjeni besedi. Danes so v Parizu zbrani pooblastenci vsih vlad, ktere so v vojski ali sicer v zavezi zapopadene , da bojo razsodili pravdo. Duh zmernosti in pravice, kteri vse navdaja, nam obeta dober Pa si umiva lica mlade Ribice so prihajale, Senco ust so kuševale; To ji še le kaj dopade, Se bolj se jim gledať dade i 9 konec ; dokler pa ne bo sklep zbora kterega z dostojnostjo pričakujemo, bomo pripravljeni za vse, kar mora biti : ali da bomo iznova potegnili za meč, prijazno podali roko tistemu, s kterim smo se ali uno, naša misel naj ali da bomo pošteno vojskovali. Naj se zgodi to Ino nagne se čez klade, Pa — v globoko vodo pade. Berž ji 'z vode pomagajte! Pôl' še le se ji smejajte. Jankomir Uganjka zastavice v 18. listu. Računska zastavica se sicer dá mnogoverstno resiti , al vse druge računske uganjke niso na pravem mestu, ker zviti zlatar, ki je 4 demante iz okvir- ja ukradel premislil , , je pred dobro-kako bo mogel vse štiri vogle okvira z demanti zopet se ne bo tatvi pazila. da lahko za Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis Natískar in založnik : Jožef Blaznik.