Eva M. Klemenčič in Plamen V. Mirazchiyski Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) Nacionalno poročilo – prvi rezultati Pedagoški inštitut, 2023 Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) Nacionalno poročilo – prvi rezultati Avtorja: dr. Eva M. Klemenčič in dr. Plamen V. Mirazchiyski Jezikovni pregled: Davorin Dukič Oblikovanje in prelom: dr. Žan Lep Izdal in založil: JRZ Pedagoški inštitut Zanj: dr. Igor Ž. Žagar Ljubljana, 2023 1. spletna izdaja Spletna izdaja dostopna na https://www.pei.si/raziskovalna-dejavnost/mednarodne-raziskave/pirls/pirls-2021/ ©2023 Pedagoški inštitut, Ljubljana Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 152504835 ISBN 978-961-270-386-8 (PDF) To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva - Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca. Kazalo Kazalo ........... ..................................................................................................................................................................... 3 Kazalo slik .. ....................................................................................................................................................................... 4 Kazalo tabel ...................................................................................................................................................................... 5 Predgovor ......... ................................................................................................................................................................ 7 1 · Uvod v Mednarodno raziskavo bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) ............................................................ 9 1.1 · Teoretična izhodišča PIRLS 2021 .................................................................................................................. 12 1.2 · Kontekstualni in ocenjevalni okvir – instrumenti, populacija in vzorčenje PIRLS 2021 ................... 13 1.2.1 · Instrumenti PIRLS .................................................................................................................................... 13 1.2.2 · Populacija in vzorčenje ........................................................................................................................... 15 1.3 · Slovenija v raziskavi PIRLS – izvedba, kratek opis vzorca ....................................................................... 17 1.4 · Kako brati tabele/slike .................................................................................................................................... 18 2 · Bralni dosežki četrtošolcev v svetu in v Sloveniji ............................................................................................. 19 2.1 · Bralni dosežki glede na mednarodne mejnike............................................................................................ 21 2.2 · Trendi v bralnih dosežkih ................................................................................................................................ 21 2.3 · Bralni dosežki glede na spol ........................................................................................................................... 32 2.4 · Bralni dosežki glede na namen branja ......................................................................................................... 35 3 · Podpora domačega okolja ...................................................................................................................................... 38 3.1 · Zaznavanje učnega napredka zaradi šolanja na domu v času covida-19 (poročanje staršev) ......... 38 3.2 · Zgodnje opismenjevanje doma, branje staršev ......................................................................................... 42 4 · Šolska kompozicija, viri in klima ........................................................................................................................... 47 4.1 · Stališča staršev in otrok o šoli ........................................................................................................................ 47 4.2 · Stališča ravnateljev in učiteljev o šoli ........................................................................................................... 51 5 · Stališča učencev o branju .......................................................................................................................................59 6 · Pouk branja in poučevanja v razredu (Slovenija) ............................................................................................... 70 7 · Namesto zaključka ...................................................................................................................................................75 7.1 · Zasnova Mednarodne raziskave bralne pismenosti (PIRLS 2021)......................................................... 75 7.1.1 · Definicija bralne pismenosti PIRLS ...................................................................................................... 75 7.1.2 · Izvedba cikla 2021 .................................................................................................................................. 76 7.2 · Ključne ugotovitve PIRLS 2021 .................................................................................................................... 76 7.2.1 · Trendi razlik za Slovenijo ........................................................................................................................ 76 7.2.2 · Branje in domače okolje ......................................................................................................................... 76 7.2.3 · Branje in šolski kontekst ........................................................................................................................ 77 7.2.4 · Medvrstniško nasilje in branje, SES in utrujenost/lakota učencev ............................................... 77 7.3 · Pogled naprej ..................................................................................................................................................... 77 Literatura in viri .............................................................................................................................................................. 78 Priloga 1 · Informacije o učencih, zajetih v PIRLS 2021 ....................................................................................... 80 Priloga 2 · Pomembnost razlik med povprečnimi bralnimi dosežki držav .......................................................82 Priloga 3 · Percentili bralnih dosežkov ...................................................................................................................... 84 Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) Kazalo slik Slika 2.1 · Povprečni bralni dosežki in porazdelitev dosežkov na lestvici ........................................................... 20 Slika 2.2 · Odstotki učencev, ki so dosegli mednarodne mejnike PIRLS ............................................................ 23 Slika 2.3 · Trendi v bralnih dosežkih ob koncu 4. razreda med letoma 2016 in 2021 ..................................... 24 Slika 2.4 · Trendi povprečnih bralnih dosežkov PIRLS v Sloveniji ......................................................................... 25 Slika 2.5 · Razlike v povprečnem bralnem dosežku med posameznimi cikli ...................................................... 26 Slika 2.6 · Razlike v povprečnem bralnem dosežku med posameznimi cikli za države z zapoznelim testiranjem..................................................................................................................................................... 29 Slika 2.7 · Trendi v porazdelitvi učencev, ki dosegajo mednarodna mejnike PIRLS v Sloveniji ...................... 30 Slika 2.8 · Trendi v bralnih dosežkih, glede na jezik, ki ga učenci govorijo doma.............................................. 31 Slika 2.9 · Trendi v bralnih dosežkih (2016–2021) glede na število knjig doma ............................................... 31 Slika 2.10 · Razlike v bralnih dosežkih glede na spol (za vse sodelujoče države v ciklu 2021) ...................... 32 Slika 2.11 · Podrobnejše razlike v bralnih dosežkih glede na spol ....................................................................... 33 Slika 2.12 · Trendi razlik v bralnem dosežku po spolu v Sloveniji ......................................................................... 34 Slika 2.13 · Relativni povprečni dosežek glede na namen branja ........................................................................ 36 Slika 2.14 · Relativni povprečni dosežek glede na procese razumevanja ........................................................... 37 Slika 3.1 · Zaznavanje učnega napredka učencev v času epidemije covida-19 s strani staršev .................... 38 4 Slika 3.2 · Mnenja staršev o učnem napredku njihovega otroka med epidemijo covida-19 .......................... 39 Slika 3.3 · SES družin iz katerih prihajajo učenci in povezava z bralnim dosežkom ......................................... 40 Slika 3.4 · Socialno-ekonomski status učencev in povprečni bralni dosežek po državah ............................... 41 Slika 3.5 · Zgodnje opismenjevanje doma pred osnovno šolo .............................................................................. 43 Slika 3.6 · Kakovost izvedbe zgodnjih nalog opismenjevanja ob vstopu v OŠ .................................................. 45 Slika 3.7 · Interes staršev za branje ............................................................................................................................. 46 Slika 4.1 · Mednarodni trendi (2016–2021) za učence, ki poročajo, da prihajajo v šolo lačni ali utrujeni . 47 Slika 4.2 · Trendi za Slovenijo glede utrujenosti učencev, ko pridejo v šolo ...................................................... 49 Slika 4.3 · Trendi za Slovenijo glede lakote učencev, ko pridejo v šolo ............................................................... 49 Slika 4.4 · Sestava šole glede na socialno-ekonomsko ozadje učencev .............................................................. 52 Slika 4.5 · Šole, v katerih učenci začnejo šolanje v začetnih razredih z veščinami pismenosti ...................... 53 Slika 4.6 · Kako na pouk vpliva pomanjkanje splošnih šolskih virov in virov za branje – poročanja ravnateljev .............................................................................................................................................................55 Slika 4.7 · Poudarek šole na akademski uspešnosti (poročanja ravnateljev) ..................................................... 57 Slika 4.8 · Šolska disciplina (poročanja ravnateljev) ................................................................................................. 58 Slika 5.1 · Interes učencev za branje ........................................................................................................................... 60 Slika 5.2 · Interes učencev za branje glede na spol ................................................................................................. 61 Slika 5.3 · Samozavest učencev pri branju ................................................................................................................ 63 Slika 5.4 · Samozavest učencev pri branju glede na spol ....................................................................................... 65 Slika 5.5 · Uporaba digitalnih naprav za šolsko delo (iskanje in branje informacij, priprava šolskih nastopov) ....................................................................................................................................................... 67 Slika 5.6 · Uporaba digitalnih naprav za šolsko delo, razlike po spolu ................................................................ 68 Slika 6.1 · Digitalne naprave pri učenju branja ......................................................................................................... 74 Nacionalno poročilo – prvi rezultati Kazalo tabel Tabela 1.1 · Sodelujoče države in referenčne udeleženke v PIRLS 2021 ........................................................... 10 Tabela 1.2 · Zasnova preverjanja bralne pismenosti – namen branja in procesi razumevanja (deleži) ........ 14 Tabela 2.1 · Opisi mednarodnih mejnikov ................................................................................................................. 22 Tabela 3.1 · Pogostost aktivnosti pred vstopom v šolo .......................................................................................... 42 Tabela 3.2 · Kakovost izvedbe zgodnjih nalog opismenjevanja ob vstopu v OŠ (poročanje staršev) ........... 44 Tabela 4.1 · Počutje zjutraj v šoli (utrujenost, lakota) .............................................................................................. 48 Tabela 4.2 · Pripadnost učencev šoli ........................................................................................................................... 48 Tabela 4.3 · Medvrstniško nasilje in nadlegovanje .................................................................................................. 50 Tabela 4.4 · Stališča staršev o šoli, ki jo obiskuje njihov otrok .............................................................................. 50 Tabela 4.5 · Individualni dejavniki, ki omejujejo poučevanje (poročanje učiteljev) .......................................... 50 Tabela 4.6 · Zadovoljstvo učiteljev s poklicem (v odstotkih učencev) ................................................................. 51 Tabela 4.7 · Prikrajšanost zaradi pomanjkanja splošnih šolskih virov in virov za poučevanje branja (odgovori ravnateljev) ............................................................................................................................... 54 Tabela 6.1 · Kaj si učenci mislijo o pouku branja? .................................................................................................... 70 Tabela 6.2 · Strategije in pristopi pri poučevanju branja (oblike organizacije pouka) ...................................... 71 Tabela 6.3 · Pogostost uporabe različnih virov pri poučevanju branja ................................................................ 71 5 Tabela 6.4 · Strategije v podporo branju pri pouku (1. del) .................................................................................... 71 Tabela 6.5 · Strategije v podporo branju pri pouku (2. del) .................................................................................... 72 Tabela 6.6 · Aktivnosti pri pouku, ki pomagajo razvijati bralne veščine in strategije ...................................... 72 Tabela 6.7 · Spodbujanje aktivnosti po prebranem besedilu ................................................................................ 73 Tabela 6.8 · Prilagajanje aktivnosti individualnim potrebam učencev pri pouku branja ................................. 74 Nacionalno poročilo – prvi rezultati Predgovor Bralna pismenost je stalno razvijajoča se zmožnost posameznika in posameznice za razumevanje, kritično vrednotenje in uporabo pisnih informacij. [J]e temelj vseh drugih pismenosti in je ključna za razvijanje posameznikovih in posamezničinih sposobnosti ter njuno uspešno sodelovanje v družbi. (Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019–2030, 2020: 3) Čeprav teorija pozna nekaj deset pismenosti, je bralna pismenost – ki jo razumemo kot zmožnost posameznikovega sporazumevanja in sodelovanja v družbi –, še posebej v povezavi z vsemi drugimi vrstami pismenosti, temeljna (Krek, 2016: 5). Empirične podatke za to trditev za večino držav, tudi za Slovenijo, lahko najdemo v poročilu, ki ugotavlja zvezo med matematičnim dosežkom in branjem ter naravoslovnim dosežkom in branjem; gre za poročilo, ki je povezalo rezultate dveh raziskav na populaciji četrtošolcev, in sicer cikla Mednarodne raziskave trendov znanja matematike in naravoslovja (TIMSS 2011) in Mednarodne raziskave bralne pismenosti (PIRLS 2011) – raziskavi sta bili namreč izpeljani istočasno, na isti populaciji (Martin in Mullis, 2013).1 V tem poročilu predstavljamo prve rezultate Mednarodne raziskave bralne pismenosti (angl. Progress in International Reading Literacy Study – PIRLS) za Slovenijo, in sicer njen cikel 2021. V Sloveniji to raziskavo koordinira Pedagoški inštitut, na mednarodni ravni pa jo koordinira Mednarodna zveza za evalvacijo izobraževalnih dosežkov (angl. The International Association for the Evaluation of Educational Achievement – IEA). Pedagoški inštitut je s to raziskavo (podobno kot z ostalimi mednarodnimi primerjalnimi raziskavami, ki potekajo na vsakih nekaj let) izvedel neodvisno evalvacijo tega segmenta šolskega sistema. PIRLS je ciklična 7 raziskava; Slovenija je v mednarodni raziskavi na področju bralne pismenosti osnovnošolcev (praviloma četrtošolcev) prvič sodelovala leta 1991 (takrat je imela raziskava kratico RL – angl. Reading Literacy), nato 2001 (prvič s kratico PIRLS), nato 2006, 2011, 2016 in nazadnje v ciklu raziskave leta 2021. PIRLS tako izvajamo vsakih 5 let. Ker države (tudi Slovenija) sodelujejo v številnih ciklih, so možne tudi primerjave med posameznimi cikli ali dolgoročno, kar v nacionalnem poročilu naslavljamo z besedo trendi. Pa vendarle, raziskovalni okvir iz leta 1991 je bil nekoliko dopolnjen, da bolje odraža razmere današnjega časa, prav tako se je spremenila sama izvedba in nekoliko koncept raziskave. Raziskavo smo leta 2016 prvič izvajali na računalnikih (kot dodatni modul), takrat je bilo mogoče preverjati tudi razlike v bralnih dosežkih glede na izvedbo raziskave na računalniku napram izvedbi na papirju. Cikel 2021 pomeni za kar nekaj držav prehod na digitalno merjenje bralne pismenosti (integracija ePIRLS v digitalno PIRLS), pri čemer je bilo to treba narediti na način, da so primerjave med cikli, se pravi raziskovanje trendov, še vedno mogoče. S ciklom PIRLS 2021 smo tako dobili rezultate v dvajsetletni perspektivi. Prav tako smo v tem ciklu prvič izvedli skupinsko prilagodljivo zasnovo. V raziskavi PIRLS 2021 je na mednarodni ravni sodelovalo 57 držav oziroma izobraževalnih sistemov in 8 referenčnih udeleženk. V tem poročilu najdemo prve rezultate za PIRLS 2021; pa ne le osnovne rezultate o ravni bralne pismenosti, v besedilu navajamo tudi rezultate iz ozadenjskih vprašalnikov (ki so jih izpolnjevali učenci, starši, učitelji in ravnatelji). Ti podatki so namreč zelo pomembni pri interpretaciji »osnovnih« rezultatov: in sicer, ker je raziskava PIRLS zasnovana tako, da meri raven bralne pismenosti (praviloma) četrtošolcev in četrtošolk, nam ti ozadenjski vprašalniki pomagajo prav pri boljši interpretaciji teh rezultatov. V poročilu za četrtošolce in četrtošolke uporabljamo moško slovnično obliko: naslavljamo jih z učenci ali četrtošolci, razen v primerih, kjer posebej opisujemo razlike med četrtošolkami in četrtošolci v doseženi bralni pismenosti. Zahvala za tehnično pomoč pri izdelavi tabel v poročilu in oblikovanju le-tega gre dr. Žanu Lepu, za pomoč pri prevodu nekaterih tabel ge. Manji Veldin, za lekturo teksta g. Davorinu Dukiču. Prav tako se želimo zahvaliti IEA za možnost modifikacije nekaterih slik in/ali infografik. 1Vse v: Klemenčič Mirazchiyski in Mirazchiyski (2020: 15). Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) Posebej se pa želimo zahvaliti vsem šolam (ravnateljem), učiteljem, učencem in njihovim staršem, ki so sodelovali v raziskavi PIRLS 2021. Brez njih ne bi mogli zbrati podatkov, ki so nujni za interpretacijo rezultatov. Še več, ker je bil odziv dovolj visok, imamo rezultate, ki niso veljavni zgolj za testirane četrtošolce, temveč za celotno populacijo četrtošolcev v Sloveniji (v letu 2021). Odziv vseh deležnikov je bil torej zelo dober, kljub temu, da smo raziskavo izvajali tik pred koncem šolskega leta 2020/2021, ko so se učenci, po večkratnem zaprtju šol zaradi epidemije covida-19, šele vračali v šole. Dr. Eva Klemenčič Mirazchiyski, nacionalna koordinatorka raziskave PIRLS 8 Nacionalno poročilo – prvi rezultati 1 · Uvod v Mednarodno raziskavo bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) Mednarodna zveza za evalvacijo izobraževalnih dosežkov (angl. The International Association for the Evaluation of Educational Achievement – IEA) je nastala leta 1958. Verjetno je za razumevanje pomena organizacije in njene misije (nekoč in danes) pomembno tudi to, da je nastala kot odgovor na potrebo pridobivanja kakovostnih podatkov za primerjanje šolskih sistemov z namenom dvigovanja kakovosti posameznih šolskih sistemov. Nastala je na pobudo UNESCA. Bralna pismenost je bila v osrčju interesa te organizacije že od njenega nastanka dalje. Prva mednarodna raziskava, ki jo je koordinirala IEA, je bila The Pilot Twelve-Country Study (1959–1962), v kateri je sodelovala tudi takratna Jugoslavija, osredotočala pa se je na pet področij: na matematiko, bralno razumevanje, geografijo, naravoslovje in neverbalne sposobnosti (Klemenčič, 2012: 126). Na mednarodni ravni in v organizaciji IEA so na področju bralne pismenosti sledile naslednje: The Study of Reading Comprehension (l. 1971 – kot del t. i. Študije šestih predmetov), sem bi nemara lahko šteli tudi 1985. leta izvedeno The Written Composition Study, še posebej pa l. 1991 izvedeno The Reading Litaracy Study – RL (1985–1994) (ibid., 127). Prav slednjo štejemo za predhodnico Mednarodne raziskave bralne pismenosti oziroma danes v angleškem izvirniku Progress in International Reading Literacy Study (PIRLS). Slovenija je v 90. letih prejšnjega stoletja sodelovala tako v RL kakor v vseh dosedanjih zajemih raziskave PIRLS. PIRLS, tako kot vse ostale (IEA) mednarodne raziskave, se razvija glede na spremembe v družbi in tako smo leta 2016, zraven »klasične« PIRLS, izvedenega na papirju, izvedli tudi preizkus na računalniku (ePIRLS).2 Rezultati so za Slovenijo v ciklu 2016 pokazali, da so naši učenci boljši bralci na papirju kot na računalniku (Klemenčič Mirazchiyski in Mirazchiyski, 2020). Razvoj gre dalje – tudi na področju bralne pismenosti in njenega merjenja. 9 PIRLS 2021 je vključeval dva pomembna napredka na področju mednarodnega merjenja bralne pismenosti v četrtem razredu, in sicer: (1) prehod na digitalno merjenje bralne pismenosti; in (2) izvedba skupinsko prilagodljive zasnove testiranja (angl. group adaptive testing). Z digitalnim merjenjem je mogoče le-to izboljšati s privlačnejšimi in interaktivnimi gradivi. Prednosti so tudi pri sami izvedbi, npr. gradiv ni treba natisniti. V raziskavi PIRLS 2021 je 26 držav oziroma izobraževalnih sistemov in 7 primerjalnih udeleženk prešlo na digitalno testiranje kot primarni način zbiranja podatkov, hkrati pa so izvajali tudi trende besedil v testiranju na papirju (iz PIRLS 2016), v smislu t. i. bridge study (Mullis et al., 2023: 2), med njimi je tudi Slovenija. Prehod na digitalno merjenje je vključeval tudi določene naloge iz ePIRLS 2016 (tri naloge iz prejšnjega cikla in dve novorazviti nalogi za zajem leta 2021). Skupinsko prilagodljivo testiranje zagotavlja boljše merjenje zato, ker zagotavlja boljšo prilagodljivost glede na težavnost bralnega testa (oziroma preizkusa znanja) in raven bralnih dosežkov učencev (ibid.). Zasnova temelji na besedilih in vprašanjih treh zahtevnostnih ravni – težki, srednji in lahki –, ki so združene v »zvezke« dveh težavnostnih stopenj. Vsi zvezki so uporabljeni v vseh državah (ibid.), vendar je razporeditev med državami različna. Razmerje med zahtevnejšimi in manj zahtevnimi zvezki se spreminja glede na raven bralnih dosežkov učencev v državi, in sicer 70 proti 30 %, 50/50 %, 30 proti 70 % (v Sloveniji smo bili uvrščeni v skupino držav z zasnovo 50 % napram 50 %). To vseeno ne pomeni, da imajo učenci različnih držav boljše/slabše bralne dosežke zaradi razporeditve besedil in vprašanj, saj imamo na voljo dovolj velik nabor obojega. V raziskavi PIRLS 2021 je skupno sodelovalo 57 držav oziroma izobraževalnih sistemov (vključujoč Slovenijo) in 8 referenčnih udeleženk (večinoma gre za regije znotraj držav; sodelovala je še deveta regija, vendar niso zbrali dovolj podatkov, da bi se o rezultatih za to dodatno regijo tudi poročalo). V delu poročila, kjer poročamo o rezultatih, so posebej (z rdečo) označene države oziroma udeleženke, ki so izvedle zapoznelo testiranje. V tabeli 1.1 so označene države in referenčne udeleženke glede na način testiranja (digitalna PIRLS ali klasična PIRLS na papirju), ki so raziskavo izvedle v letu 2021. Kot že rečeno, je Slovenija prešla na digitalno testiranje, tako se je odločilo skupno 26 držav in 7 primerjalnih udeleženk – to bo tudi prevladujoč način testiranja v prihodnje. Prav tako vidimo povprečno starost testirane populacije v letu 2021. V nadaljevanju poročila bodo države oziroma sistemi, ki so kohorto četrtošolcev testirali v začetku 5. razreda, označeni 2Klemenčič Mirazchiyski in Mirazchiyski (2020: 17). Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) posebej. To je pomembno opozoriti in v tabelah ter slikah dosežkov posebej označiti, saj so ti učenci praviloma stari nekaj mesecev več. Pri konceptualizaciji, izvedbi in poročanju o raziskavi PIRLS 2021 (podobno kot je bilo v predhodnih ciklih raziskave) na mednarodni ravni (v imenu, sodelovanju z in pod koordinatorstvom IEA), zraven seveda pomembnega prispevka nacionalnih koordinacijskih centrov raziskave, sodelujejo tudi druge organizacije ali skupine. PIRLS tako vodi TIMSS & PIRLS International Study Center na Boston Collegeu (ZDA), za spremljanje in implementiranje vzorčenja za cikel 2021 je bil zadolžen Statistics Canada, vzpostavljene so tudi druge skupine (kot npr. za razvoj besedil, vprašalnikov itd.). Kot že rečeno, v raziskavi aktivno sodelujejo nacionalni koordinacijski centri. V Sloveniji je nacionalni koordinacijski center PIRLS vzpostavljen na Pedagoškem inštitutu (natančneje, v okviru Centra za uporabno epistemologijo). Tabela 1.1 · Sodelujoče države in referenčne udeleženke v PIRLS 2021 Država oziroma izobraževalni sistem Povprečna starost v času testiranja (leta) p Albanija 10,7 p Avstralija ⋈ 10,7 p Avstrija 12,3 p Azerbajdžan 10,4 p Bahrajn 10,2 d Belgija (flamski del) 10 10 p Belgija (francoski del) 10 p Brazilija ⋈ 10,2 p Bolgarija 10,7 d Kitajski Tajpej 10,1 d Hrvaška 11,2 p Ciper 9,8 d Češka republika 10,4 d Danska 10,9 p Egipt 10 p Anglija ⋈ 10,3 d Finska 10,8 p Francija 9,9 p Gruzija 10,6 d Nemčija 10,4 p Posebna upravna regija Hongkong 10,1 d Madžarska 11,2 p Islamska republika Iran ⋈ 10,2 p Irska 11 d Izrael ⋈ 10 d Italija 9,8 p Jordanija 10 d Kazahstan 10,8 p Kosovo 10,1 p Latvija 11,3 d Litva 11,3 Nacionalno poročilo – prvi rezultati Tabela 1.1 · Sodelujoče države in referenčne udeleženke v PIRLS 2021 (nadaljevanje) Država oziroma izobraževalni sistem Povprečna starost v času testiranja (leta) p Posebna upravna regija Makao 9,9 d Malta 9,9 p Črna gora 9,9 p Maroko 10,5 p Nizozemska 10,1 d Nova Zelandija 10 p Severna Makedonija 9,9 p Severna Irska 10,8 d Norveška (5) 10,8 p Oman 9,8 p Poljska 10,9 d Portugalska 10,1 d Katar 10,1 d Ruska federacija 10,8 d Savdska Arabija 10,4 p Srbija 10,6 d Singapur 10,4 11 d Slovaška republika 10,5 d Slovenija 10 p Južna Afrika ⋈ 10,2 d Španija 9,9 d Švedska 10,7 p Turčija 9,9 d Združeni arabski emirati (ZAE) 10,4 b Združene države Amerike 10,7 p Uzbekistan 10,6 Referenčna udeleženka d Alberta, Kanada 9,9 d Britanska Kolumbija, Kanada 9,8 d Nova Fundlandija in Labrador, Kanada 9,9 * Ontario, Kanada d Quebec, Kanada 10,7 d Mesto Moskva, Ruska federacija 10,7 p Južna Afrika (6) ⋈ 12,3 d Abu Dabi, ZAE 10,4 d Dubaj, ZAE 10,2 Legenda: oznaka »d« pomeni državo oziroma izobraževalni sistem ali referenčno udeleženko, ki je prešla na PIRLS Digital (digitalna PIRLS), »p« državo, ki je ohranila PIRLS na papirju, »b« pomeni, da so v poročilu vključeni podatki t. i. bridge study (in ne PIRLS Digital), oznaka »*«, da ni bilo dovolj podatkov, da bi bilo o rezultatih mogoče poročati, oznaka »⋈« pa, da je bilo testiranje izvedeno eno leto kasneje kot po prvotnem načrtu. Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) 1.1 · Teoretična izhodišča PIRLS 2021 Raziskovalni okvir PIRLS 2021 (angl. PIRLS Assessment Frameworks) ter razviti kognitivni in kontekstualni instrumenti skušajo vključiti najnovejše pristope merjenja na področju bralne pismenosti učencev v njihovem četrtem letu šolanja. V prvi mednarodni IEA-raziskavi bralne pismenosti (natančneje Reading Literacy 1991) je bila bralna pismenost definirana kot sposobnost razumeti in uporabiti tiste oblike pisnega jezika, ki jih zahteva družba ter/ali jih ceni posameznik. Sčasoma pa se je skozi več ciklov raziskave PIRLS oblikovala nova definicija, ki se sklicuje na bralne izkušnje učenk in učencev, poudarja razširjen pomen branja v šoli in vsakdanjem življenju ter priznava vedno večjo raznolikost besedil v današnjem tehnološkem svetu (Mullis in Martin, 2019: 6). V posameznih ciklih PIRLS se je raziskovalni okvir nenehno dopolnjeval. Tako je danes (v PIRLS 2021) definicija bralne pismenosti naslednja (Mullis in Martin, 2019: 6): Bralna pismenost je sposobnost razumevanja in uporabe tistih pisnih jezikovnih oblik, ki jih zahteva družba in/ali jih vrednoti posameznik. Bralci ustvarjajo pomen iz različnih oblik besedil. Berejo zato, da se učijo, da z drugimi sodelujejo v skupnostih bralcev v šoli in vsakdanjem življenju ter za veselje. Ta pogled na branje odraža številne teorije bralne pismenosti – in sicer tako njegov konstruktivni kakor interaktivni proces. Pomen je ustvarjen skozi interakcijo bralec – besedilo v kontekstu partikularne bralne izkušnje. Bralce razumemo kot tiste, ki aktivno konstruirajo pomen, poznajo učinkovite bralne strategije in to, kako slednje prenesti v branje. Pred, med in po branju bralci uporabljajo repertoar lingvističnih veščin, kognitivnih in metakognitivnih strategij pa tudi ozadenjsko znanje – na ta način ustvarjajo pomen. Zraven tega lahko kontekst bralne situacije podpira ustvarjanje pomena s spodbujanjem angažiranja in motivacije za branje, vendar pa lahko kontekst določi tudi specifične zahteve, ki morda ne podpirajo ustvarjanja pomena 12 (ibid.). Kadar bralec zaznava, da so intence besedila v nasprotju z njegovimi predstavami, je branje otežkočeno (Doupona, 2017: 2). Zato da bralci pridobijo znanje o svetu ali sebi, se lahko učijo iz različnih vrst besedil. Vsaka vrsta besedila ima lahko več oblik, od tradicionalnih pisnih, kot so knjige, revije, časopisi, dokumenti, do digitalnih oziroma elektronskih oblik, kot so elektronska sporočila, tekstovna sporočila (SMS-i oziroma komunikacija preko različnih platform – op. p.), internetna spletna mesta, kjer je tekst pogosto integriran z različnimi multimedijskimi formati (ibid.). Kar je še posebej relevantno za raziskavo PIRLS, je, da postaja spletno branje ena ključnih komponent šolskega kurikula in eden osrednjih načinov pridobivanja informacij za učence. Nove digitalne pismenosti so nujne za uspešno branje na svetovnem spletu, kjer je uspešen bralec tisti, ki lahko učinkovito doseže svoje bralne cilje, in sicer z učinkovitim iskanjem in razumevanjem informacije, ki jo išče (Mullis in Martin, 2019: 7). Svetovni splet je tudi mreža besedil, ki so distribuirana po več spletnih mestih, in sicer na nelinearen način. Iskanje informacij na svetovnem spletu vključuje tudi razumevanje tega, kako so informacije urejene v tem kompleksnem bralnem okolju. Na papirju je branje pogosteje linearno, pri branju na spletu pa si mora linearno zaporedje ustvariti bralec sam. Najprej mora dostopati do ustreznega spletnega mesta in nato uporabiti navigacijske strategije, npr. se gibati med meniji, stranmi in podstranmi (zavihki), da se učinkovito premika znotraj ene spletne strani ali spletnega mesta in med njimi (ibid.). Kar je bistveno, je prav to, da branje za informativni namen na svetovnem spletu zahteva vse spretnosti in strategije, ki so potrebne za branje tiskanih besedil, ampak v drugačnem okolju, in sicer takem, ki vsebuje veliko več informacij. Zaradi kompleksnosti svetovnega spleta zahteva spletno branje sposobnosti bralnega razumevanja in strategij v kontekstih, ki se zelo razlikujejo od tistih pri branju tradicionalno tiskanih materialov (ibid.) Razpravljanje o tem, kaj so prebrali, z različnimi skupinami posameznikov mladim bralcem (učencem) omogoča, da konstruirajo pomen besedila v številnih kontekstih. Socialne interakcije na temo branja v eni ali več skupnostih bralcev so lahko ključnega pomena za pomoč učencem pri razumevanju in vrednotenju besedil. Družbeno konstruirana okolja v učilnici ali šolski knjižnici lahko učencem omogočajo formalne in neformalne priložnosti, da razširijo svoje poglede na besedila in branje razumejo kot skupno izkušnjo, ki si jo delijo s svojimi sošolci in učitelji. To je mogoče razširiti tudi na skupnosti zunaj šole, saj mladi učenci o idejah in informacijah, pridobljenih z branjem, govorijo s svojimi družinami in prijatelji (ibid.). Nacionalno poročilo – prvi rezultati 1.2 · Kontekstualni in ocenjevalni okvir – instrumenti, populacija in vzorčenje PIRLS 2021 V tem poglavju opisujemo kontekstualni in ocenjevalni okvir raziskave PIRLS 2021, populacijo, ki je zajeta v raziskavo, ter njeno vzorčenje. Na ta način v grobem predstavimo zasnovo in metodologijo raziskave. Tako kot vsi predhodni cikli PIRLS je tudi cikel 2021 zbral mnogo informacij, ne le o ravni bralne pismenosti četrtošolcev, temveč tudi številne informacije o domači podpori bralni pismenosti, kurikulu in načrtovanju slednjega, informacije o praksah poučevanja in šolskih virih ter disciplini. V nadaljevanju zato predstavljamo vsebino uporabljenih instrumentov. 1.2.1 · Instrumenti PIRLS V raziskavi PIRLS 2021 so bili, tako kot v njenih predhodnih ciklih, uporabljeni številni instrumenti, in sicer za učence, njihove starše oziroma skrbnike pa tudi za učitelje in ravnatelje (ki so odgovarjali na vprašanja, v večini povezana s šolo). Prav tako je bil v raziskavi uporabljen nacionalni kurikularni vprašalnik. Vse to lahko ločimo na dva dela: kognitivne instrumente, ki ocenijo oziroma izmerijo raven bralnih dosežkov, ter kontekstualne instrumente (nacionalni instrument – kurikularni vprašalnik in besedilo, ki je objavljeno v Enciklopediji PIRLS 2021, in vprašalnike za starše oziroma skrbnike otrok, učitelje, ravnatelje in nenazadnje tudi za učence). 1.2.1.1 · Kognitivni instrumenti – besedila in naloge/vprašanja za preverjanje bralne pismenosti Besedila (in na slednje navezana vprašanja) za preverjanje bralnih dosežkov četrtošolcev, ki zagotavljajo podlago za oceno bralnih dosežkov, se delijo glede na namen branja in procese razumevanja. Po predstavitvi 13 deležev, ki ga imajo besedila glede na namen branja in glede na procese razumevanja, bomo zapisali nekaj najnujnejših informacij glede razporeditve besedil (tudi posebnosti med posameznimi načini testiranja – v smislu kompozicije kognitivnih instrumentov – »zvezkov«, s katerimi preverjamo bralno pismenost). Kot vidimo iz tabele 1.2 se besedila glede na namen branja dalje delijo na literarna besedila (branje za namen literarne izkušnje) in informativna besedila (branje za namen pridobivanja in uporabe informacij).3 Za mlade bralce sta pomembna oba namena branja. Za predstavo o besedilih, uporabljenih v PIRLS 2021, je dobro vedeti, da je vsako od uporabljenih besedil dolgo nekje med 500 in 800 besed (razen v primeru ePIRLS, ker je spletno branje pogosto povezano s prebiranjem več informacij, kot je morda potrebno, zato vsaka naloga ePIRLS vključuje več različnih spletnih strani – v povprečju tri – in spletnih mest – v povprečju med pet in deset –, zato je obseg v povprečju okoli 1.000 besed na ePIRLS nalogo). Vsako besedilo pa ima tudi vprašanja, na katera odgovarjajo učenci. Ta vprašanja pa obravnavajo specifični namen besedila. Nekatera vprašanja so zaprtega tipa oziroma ponujajo več odgovorov, izmed katerih učenec izbere pravega, druga pa so odprtega tipa, na katere učenci odgovarjajo na način, da svoj odgovor zapišejo. Pri »klasičnem PIRLS« je polovica besedil namenjena literarnim besedilom, druga polovica pa informativnim besedilom; to je v primeru ePIRLS drugače (naj spomnimo še enkrat, slednji v ciklu 2021 ni več posebni modul, pač pa preverja bralna pismenost le pri informativnih besedilih). Glede na procese razumevanja se le-ti delijo na: iskanje in priklic eksplicitno zapisane informacije, izpeljavo preprostega sklepa, integracijo in interpretacijo idej ter informacij in evalvacijo oziroma vrednotenje besedilnih in jezikovnih elementov. Pri tem je iskanju in priklicu eksplicitno zapisanih informacij ter evalvaciji pri preverjanju bralne pismenosti namenjeno vsakemu po 20 %, preostalima dvema procesoma razumevanja (sklepanje ter integracija in interpretacija) pa vsakemu po 30-odstotni delež. Čeprav se besedila razlikujejo glede na namen, so procesi razumevanja, ki jih bralci uporabljajo, podobni. Zato se le-ti ocenjujejo v vseh besedilih, vključno z nalogami, podobnimi internetnim nalogam ePIRLS. V mednarodnih primerjalnih raziskavah znanja učenci ne rešujejo vseh nalog, saj bi bil sicer čas testiranje precej daljši. Temu se je prilagodila tudi metodologija teh raziskav, kjer so naloge razporejene v »zvezke« in 3Več o slednjem si je mogoče prebrati v Raziskovalnem okviru PIRLS (Mullis in Martin, 2019, v angleškem jeziku) ali monografiji, v katero so vključeni rezultati prejšnjega cikla (Klemenčič Mirazchiyski in Mirazchiyski, 2020), ki je v slovenskem jeziku. Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) Tabela 1.2 · Zasnova preverjanja bralne pismenosti – namen branja in procesi razumevanja (deleži) PIRLS 2021 PIRLS* ePIRLS* Namen branja Literarna izkušnja 50 % 0 % Pridobivanje in uporaba informacij 50 % 100 % Procesi razumevanja Iskanje in priklic eksplicitno zapisane informacije 20 % 20 % Izpeljava preprostega sklepa 30 % 30 % Integracija in interpretacija idej ter informacij 30 % 30 % Evalvacija besedilnih in jezikovnih elementov 20 % 20 % Opomba: Pomembno je izpostaviti, da je za razliko od PIRLS cikla 2016, kjer je bil ePIRLS poseben modul, sedaj ePIRLS integriran v t. i. PIRLS Digital oziroma PIRLS 2021. Kljub temu, da so nekatere države izvajale le PIRLS na papirju, druge na računalniku (oziroma so izvedle tudi t. i. bridge study), je mogoče rezultate umestiti na skupno lestvico bralnih dosežkov. sledijo strogo predpisani rotaciji, tako pri rotaciji »zvezkov« kot pri distribuciji posameznih nalog v te »zvezke« (pa tudi same predpostavke pri analizah to upoštevajo). Osnovna shema rotacije nalog za digitalno PIRLS je 14 zasnovana tako, da ustreza shemi papirnate verzije PIRLS. Tako je 18 besedil razporejenih v 18 »zvezkov« (vsak vsebuje dve nalogi in vrsto vprašanj, vezanih nanju – vsako besedilo se pojavi v dveh zvezkih in v paru vsakič z drugim besedilom), kot jih ima tudi »klasična« različica na papirju. Vsak učenec reši en »zvezek« (ne glede na to, ali je država pristopila k digitalni ali h klasični PIRLS). Omenili smo že, da so naloge ePIRLS integrirane v digitalni PIRLS (tri od teh ePIRLS-nalog so trendovske – uporabljene že leta 2016 –, dve sta bili razviti na novo). V državah z digitalno PIRLS so naloge ePIRLS vključene v rotacijsko shemo dodeljevanja »zvezkov« kot številni »hibridni zvezki«, ki so sestavljeni iz enega informativnega besedila digitalne PIRLS, ki mu sledi ena naloga ePIRLS. To pomeni, da lahko učenci, ki sodelujejo v digitalni PIRLS, dobijo eno od treh vrst »zvezkov«: navadni »zvezek« z dvema besediloma digitalne PIRLS, »zvezek« ePIRLS z dvema nalogama ePIRLS ali »hibridni zvezek« z enim informativnim besedilom digitalnega PIRLS, ki mu sledi ena naloga ePIRLS. V papirnati PIRLS se 18 »zvezkov« razdeli med učence vzorčenih razredov s sistematičnim naključnim dodeljevanjem. Digitalna PIRLS sledi podobnemu postopku dodeljevanja za 18 običajnih »zvezkov«, vendar vključuje tudi določila za ePIRLS in hibridne »zvezke«. Vsaka od petih nalog ePIRLS je v paru z vsako drugo, pri čemer se vsaka naloga pojavi tako na prvem kot na drugem mestu v vsakem »zvezku«. Tako nastane 20 različnih »zvezkov« ePIRLS. V hibridnih »zvezkih« je vsaka od devetih informativnih besedil digitalne PIRLS v paru z vsako od petih nalog ePIRLS, tako da nastane 45 hibridnih »zvezkov«. V vsaki od njih je besedilo digitalne PIRLS pred nalogo ePIRLS. Z združitvijo 18 »zvezkov« digitalne PIRLS, 20 »zvezkov« ePIRLS in 45 hibridnih »zvezkov« dobimo skupaj 83 »zvezkov«, ki jih je treba rotirati med vzorčene učence. Vendar pa je treba vključiti vsak »zvezek« v enakem obsegu, zato bi bilo digitalnih »zvezkov« PIRLS premalo glede na število vseh zvezkov, še posebej pa glede na število zvezkov, ki jih uporabimo pri klasični PIRLS za države, ki izvajajo PIRLS na papirju. Da bi se izognili temu neravnovesju, digitalna PIRLS uporablja rotacijo 27 »zvezkov«, ki vključuje vseh 18 zvezkov digitalne PIRLS, 6 »zvezkov« ePIRLS in 3 hibridne »zvezke«. Dodelitev »zvezkov« posameznim učencem izvaja programska oprema WinW3S, da se zagotovi natančno izvajanje sheme rotacije. Da bi bili lahko rezultati učencev, ne glede na to, ali so v državi izvajali digitalno ali klasično (papirno) PIRLS, umeščeni na isto lestvico bralnega dosežka, so države digitalne PIRLS izvedle tudi t. i. bridge study, kjer je bil določen dodatni vzorec učencev, ki so reševali naloge bralne pismenosti samo na papirju. Nacionalno poročilo – prvi rezultati 1.2.1.2 · Kontekstualni okvir Raziskava PIRLS (v vsakem svojem zajemu oziroma ciklu) ne zbere zgolj podatkov o bralni pismenosti četrtošolcev, temveč zbira tudi informacije o domačem in šolskem kontekstu za učenje branja, o šolski in organizacijski strukturi. Gre za t. i. ozadenjske podatke, ki jih pogosto povezujemo z bralnimi dosežki (seveda ne na način kavzalnosti), omogočajo pa tudi mednarodne primerjave. Da bi bilo mogoče zbrati vse te podatke, zraven kognitivnega testa (preizkusa) uporabimo tudi druge vprašalnike, na katere odgovarjajo starši, učitelji, ravnatelji pa tudi učenci. Uporabljen je tudi nacionalni kurikularni vprašalnik. V raziskavi PIRLS 2021 (in tudi prejšnjih ciklih te raziskave) kontekstualni okvir zajema naslednjih pet širših področij: – nacionalni kontekst in kontekst skupnosti, – kontekst domačega okolja, – šolski kontekst, – kontekst razredov, – karakteristike učencev in stališča do učenja. Vse to je zajeto v različne instrumente; v primeru kontekstualnega okvira govorimo o vprašalnikih. Pomembno je, da se določena vsebinska področja pojavljajo v več vprašalnikih. V Vprašalniku za starše zbiramo informacije o domačem okolju, kot so jezik ali jeziki, ki jih govorijo doma, bralnih dejavnostih staršev in njihovem odnosu do branja, njihovi izobrazbi in poklicu, domačih virih (vključujoč knjige) itd. V vprašalniku so zbrani tudi podatki o zgodnjem otroštvu učencev – o dejavnostih zgodnjega opismenjevanja in računanja ter otrokovi bralni pripravljenosti na začetku šolanja. Vprašalnik za učence in učenke zbira informacije o domačem okolju učencev, kot so število knjig doma in drugi domači viri za učenje; o izkušnjah učencev v šoli, vključno z občutki o šoli in ali so žrtve ustrahovanja/trpinčenja; ter o poučevanju branja. Učence 15 sprašujemo tudi o njihovih bralnih navadah zunaj šole in odnosu do branja. Vprašalnik za učitelje, ki ga izpolnijo učitelji branja vzorčenih razredov, zbira informacije o kontekstu poučevanja branja v razredu, kot so značilnosti razreda, čas, namenjen branju, in učni pristopi oziroma strategije. Vprašalnik sprašuje tudi o značilnostih učiteljev, kot so zadovoljstvo s poklicno kariero, izobrazba in nedavni strokovni razvoj. Vprašalnik za šolo izpolnijo ravnatelji sodelujočih šol in zbira podatke o značilnostih šole, kot so demografski podatki o učencih, šolsko okolje in razpoložljivost šolskih virov in tehnologije. Nacionalni kurikularni vprašalnik izpolni nacionalni koordinacijski center, podobno kot spiše besedilo za Enciklopedijo PIRLS – s tem države prispevajo informacije o šolskem sistemu, kurikulu branja in drugih pomembnih temah. Zaradi pandemije covida-19 v svetu je tokrat poseben del Enciklopedije PIRLS za vsako državo oziroma izobraževalni sistem namenjen tudi temu (prav tako je to področje zajeto tudi v druge instrumente, npr., starše smo prosili, da ocenijo, kakšen vpliv je imela epidemija covida-19 na šolanje njihovega otroka). 1.2.2 · Populacija in vzorčenje Raziskava PIRLS preverja bralno pismenost otrok v njihovem četrtem letu formalnega šolanja (se pravi razred, ki predstavlja štiri leta šolanja, šteto od prvega leta na ravni ISCED 1). Ta populacija je bila za raziskavo izbrana zato, ker pomeni pomembno prehodno točko v procesu razvoja otroka kot bralca. Običajno je za to stopnjo značilno, da so se učenci že naučili brati, sedaj pa berejo zato, da se učijo. Gre za pravilo, po katerem se ravna velika večina vključenih izobraževalnih sistemov, pri tistih, kjer to ni pravilo, pa vidimo v tabelah/slikah posebno oznako. Nekateri izobraževalni sistemi tudi testirajo več razredov (različnih let šolanja), zato da pridobijo natančnejšo meritev razlik v bralni pismenosti med razredi – leti šolanja. Pri čemer velja še dodatno določilo, da če je povprečje starosti četrtošolcev pod 9,5 leta, se vzorči en razred kasneje (to pomeni petošolce). Vendar v raziskavi PIRLS to ni tako pogosto uporabljeno, kajti izkaže se, da največ sodelujočih izobraževalnih sistemov sodeluje ravno s četrtošolci. V ciklu 2021 vse države in izobraževalni sistemi niso zmogli testirati svojih učencev ob zaključku četrtega razreda; gre za entitete, ki so označene kot »zapoznelo testiranje« (v tem poročilu so celice za le-te označene z rdečo barvo, saj so testiranje izvedle s kohorto četrtošolcev ob začetku šolskega razreda v 5. razredu). Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) PIRLS uporablja dvostopenjsko skupinsko sistematično naključno vzorčenje, kjer so najprej izbrane šole, nato pa razredi v šolah. Prav tako je uporabljen t. i. PPS (okrajšava za angl. probability proportional to size – verjetnost, ki je sorazmerna velikosti, glede na število učencev). Zato imajo večje šole nekoliko večjo verjetnost, da bodo izbrane v vzorec. Vsekakor pa vzorčene šole predstavljajo populacijo, ki se jo testira. Realizacija vzorca je torej tako pomembna zato, da dosežemo reprezentativnost na ravni izobraževalnega sistema. Pri populaciji in vzorčenju pa ne smemo pozabiti niti na druge vključene v raziskavo. Ciljna skupina učiteljev v raziskavi PIRLS so učitelji, ki učijo jezike in so povezani z izbranimi učenci oziroma, natančneje, z izbranimi razredi. Kar pomeni, da ne gre za reprezentativni vzorec vseh učiteljev v izbranem izobraževalnem sistemu, temveč za učitelje, ki poučujejo reprezentativni vzorec učencev 4. razredov znotraj izobraževalnega sistema. Vsi ti rezultati morajo zato biti interpretirani kot za skupino učencev, ki jih poučujejo učitelji z določenimi karakteristikami. Pri izračunih smo zato najprej združili bazi učencev in učiteljev. Starši so starši vključenih učencev v raziskavo. Omenili pa smo tudi vprašalnik za šole – tega (praviloma) rešujejo ravnatelji. Kurikularni vprašalnik pa rešijo nacionalni centri raziskave PIRLS. Zaradi zagotavljanja kakovosti podatkov (in kasneje rezultatov) je treba upoštevati tudi PIRLS-smernice, in sicer je najmanjša sprejemljiva stopnja udeležbe 85 % vzorčenih šol, 95 % razredov in 85 % učencev oziroma skupna stopnja (zmnožek udeležbe šol, razredov in učencev) 75 %. Udeleženi izobraževalni sistemi, ki niso izpolnili teh zahtev, so označeni z naslednjimi opombami: – oznaka »†« – smernice za stopnjo udeležbe realizacije vzorca so bile izpolnjene šele po vključitvi nadomestnih šol; – oznaka »‡« – skoraj izpolnjene smernice za stopnjo udeležbe realizacije vzorca po vključitvi nadomestnih šol; – oznaka «≡« – nedoseganje smernic za stopnjo udeležbe realizacije vzorca. PIRLS 2021 pomeni začetek prehoda raziskave PIRLS na računalniško podprto testiranje, pri čemer so 16 imele države za cikel leta 2021 možnost, da uporabijo novo računalniško različico, znano kot digitalna PIRLS, ali različico v obliki papirja in svinčnika kot v prejšnjih ciklih preverjanja bralne pismenosti (papirna PIRLS). Čeprav sta bili obe različici razviti tako, da sta si po vsebini čim podobnejši, se zaradi dveh načinov izvajanja testiranj med njima neizogibno pojavljajo nekatere razlike. Da bi nadzorovali razlike med načinoma testiranja in hkrati povezali obe preverjanji ter zagotovili merjenje trendov iz prejšnjih ciklov raziskave, so države z digitalno PIRLS zagotovile tudi ločen, t. i. bridge vzorec. Slednji so ločeni, enakovredni vzorci učencev, ki so izvajali papirno različico trend nalog (osem blokov nalog, ki so bili uporabljeni tudi leta 2016) med glavnim zbiranjem podatkov. Ti vzorci so tako zagotovili »most« med obema načinoma preverjanja na podlagi enakovrednih povezovanj populacije (Almaskut, LaRoche in Foy, 2023). Nacionalno poročilo – prvi rezultati 1.3 · Slovenija v raziskavi PIRLS – izvedba, kratek opis vzorca Izvedba raziskave PIRLS, tako kot to velja za ostale mednarodne primerjalne raziskave, sledi mednarodni časovnici. Najprej je treba dodelati raziskovalni okvir – tako njegov kognitivni kakor kontekstualni del –, temu sledi razvoj instrumentov. Pri vsem tem je treba paziti tudi na to, da določen del besedil in nalog ostane enak predhodnim ciklom. Le na ta način lahko namreč preverjamo tudi trende. Res pa je tudi, da je del cikla razvit popolnoma na novo. Pomembna faza raziskave je tudi vzorčenje, ki je izvedeno neodvisno od vsake sodelujoče države oziroma izobraževalnega sistema. Ko je vse omenjeno razvito, sledi faza predraziskave, kjer se instrumente preveri, sicer na nekem manjšem vzorcu, a imamo v tej fazi neko drugo posebnost, tj. da se preveri večji delež razvitih besedil in nalog, kot jih je potem vključenih v fazo glavne raziskave. Ko se podatki zberejo, sledi njihov vnos (za instrumente, izvedene na papirju), kodiranje odgovorov, čiščenje baze. Vse države so aktivno vključene v vse omenjene faze, sicer raziskave ne bi bilo mogoče izvesti. Poročanje je na koncu, pri čemer je treba poudariti dvoje. Najprej sta na vrsti ime raziskave in opredelitev letnice: v primeru raziskave PIRLS 2021 nam leto 2021 pove, kdaj je bil izveden glavni zajem podatkov. V našem primeru gre za leto 2021 – takrat smo izvajali glavno raziskavo na terenu. To hkrati ne pomeni, da so podatki dostopni to leto, temveč so prvi podatki dostopni šele konec naslednjega leta, mednarodna baza pa šele nekaj mesecev za tem. Seveda potem sledijo sekundarne študije, ki so v interesu vsake sodelujoče države. Pri sami izvedbi raziskave je treba opozoriti na to, kar smo pisali že v poglavju o konceptualnem in ocenjevalnem okviru raziskave PIRLS, in sicer, da ima raziskava več instrumentov, s katerimi zbira podatke. V PIRLS so tako zraven učencev (četrtošolcev), ki so reševali kognitivni test iz bralne pismenosti pa tudi vprašalnik, sodelovali tudi učitelji, ravnatelji (odgovarjali so na vprašalnik za šole) pa tudi starši četrtošolcev, ki so sodelovali v raziskavi. Kar pomeni, da je treba izvesti vse te instrumente, da na koncu dobimo pravo sliko bralne pismenosti četrtošolcev pa tudi vse tiste kontekstualne podatke (šolske, izvenšolske, kurikularne oziroma širše, nacionalne), ki se povezujejo z bralno pismenostjo izbrane populacije. 17 Sama izvedba glavnega zajema podatkov je v vseh sodelujočih državah in sistemih (se pravi tudi v Sloveniji) potekala enako: preverjanje bralne pismenosti za učence poteka natančno dvakrat po 40 minut (40 minut za vsako od dveh besedil ali nalog s pripadajočimi vprašanji), nato učenci rešijo še Vprašalnik za učence in učenke. Reševanje slednjega ni časovno omejeno, vendar, glede na obseg, traja približno 30 minut. Vmes so seveda predvideni odmori. Obseg Vprašalnika za učitelje je tak, da naj bi ga učitelji rešili v približno 35 minutah, starši Vprašalnik za starše v približno 15 minutah, ravnatelji pa Vprašalnik za šolo v približno 30 minutah. Podrobnosti glede izvedbe raziskave na terenu (starost otrok, termin izvajanja raziskave na terenu, razred) za vse sodelujoče države in referenčne udeleženke so predstavljene v prilogi 1. V Sloveniji smo raziskavo na terenu (se pravi glavni zajem podatkov) izvajali v času med 17. marcem in 23. junijem 2021. Na največ šolah je bila raziskava izvedena v dveh tednih aprila in maja, v juniju pa smo izvajali predvsem ponovitvene izvedbe. V raziskavi so sodelovali učenci (četrtošolci, v povprečju so bili stari deset let), njihovi učitelji, ravnatelji in starši. Če konkretiziramo, v raziskavi v Sloveniji je sodelovalo: – 194 šol (332 oddelkov): 263 oddelkov (d) + 69 oddelkov (p); – 163 ravnateljev; – 6505 učencev: 5096 učencev (d) + 1409 učencev (p); – 5974 staršev; – 324 učiteljev. Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) 1.4 · Kako brati tabele/slike Da bi prihranili prostor, saj so tabele ali slike, ki jih prikazujemo v nadaljevanju, precej obsežne, vse specifike, ki so pomembne pri branju tabel, navajamo tukaj. To pomeni, da tabele v nadaljevanju nimajo opomb. Vse so zbrane na tem mestu. Prav tako posebej opozarjamo, da so odstotki zaokroženi (torej brez decimalnih številk, razen pri standardnih napakah), zato lahko pride do navidezne nedoslednosti. V tem poročilu sledimo tudi vsebinski logiki poročanja, kot je značilno za mednarodno poročilo. Opombe in pojasnila: Zapoznelo testiranje kohorte četrtošolcev ob vstopu v peti razred (ostale države so četrtošolce testirale ob koncu 4. razreda) ( ) Standardne napake so navedene v oklepajih. Zaradi zaokroževanja so nekateri rezultati lahko videti nedosledni. (5) ali (6) testiran je bil 5. razred – v primeru raziskave PIRLS gre za Norveško (5) in Republiko Južno Afriko (z oznako (6)), kjer je bilo zraven redno definirane populacije testiranje opravljeno tudi na učencih 6. razredov. ⋈ Testiranje eno leto kasneje, kot je bilo prvotno načrtovano.  Statistično značilno višje.  Statistično značilno nižje. Oznake 1, 2 in 3 pomenijo naslednje: 1 pomeni, da nacionalna ciljna skupina ne vključuje celotne mednarodno definirane ciljne populacije, z 2 so označeni primeri, ko nacionalno definirana populacija pokriva med 90 in 95 % nacionalne ciljne populacije, in s 3 primeri, ko nacionalno definirana populacija pokrije pod 90 % nacionalne ciljne populacije (ampak vsaj 77 %). 18 † Zahteve glede PIRLS-smernic realizacije vzorca so bile dosežene šele, ko so bile vključene nadomestne šole. ‡ Skorajšnje doseganje PIRLS-smernic realizacije vzorca, ko so bile vključene nadomestne šole. ≡ Nedoseganje določenih PIRLS-smernic realizacije vzorca. Oznaka »r« pomeni, da so podatki na voljo za vsaj 70, vendar manj kot 85 % učencev. Oznaka »s« pomeni, da so podatki na voljo za vsaj 50, vendar manj kot 70 % učencev. Oznaka »x« pomeni, da so podatki na voljo za vsaj 40, vendar manj kot 50 % učencev – previdno interpretirajte. Oznaka »y« pomeni, da so podatki na voljo za manj kot 40 % učencev. Tilda (~) pomeni, da ni dovolj podatkov za poročanje o rezultatih. Vezaj (-) pomeni, da primerljivi podatki niso na voljo (oboje velja za mednarodne tabele). Ψ Zadržki glede zanesljivosti, ker odstotek učencev s prenizkimi dosežki za ocenjevanje presega 15 %, vendar ne presega 25 %. Ж Zadržki glede zanesljivosti, ker odstotek učencev s prenizkimi dosežki za ocenjevanje presega 25 %. + Sodelovanje v različici PIRLS 2016 Literacy (slednje se nanaša na lažjo različico PIRLS in pretekli cikel). ± Sodelovanje v običajni različici PIRLS 2016 in različici PIRLS 2016 Literacy. Treba je zapisati tudi nekaj splošnih pojasnil, in sicer da v tabelah, ki prikazujejo mednarodne rezultate, navajamo države – pravilneje bi bilo, da jih imenujemo šolski sistemi, kajti ponekod, sicer v manjšem številu, imajo znotraj države različne šolske sisteme. Primer tega v Evropi je, recimo, Belgija, ki ima tri izobraževalne sisteme, v PIRLS 2021 pa sodeluje z dvema (flamskim in francoskim delom). V tabelah so celice rdečo označene za države (izobraževalne sisteme), ki so testirale kasneje, ne ob koncu šolskega leta v letu 2021 (se pravi, ne praviloma ob koncu 4. razreda, temveč nekaj mesecev kasneje, po počitnicah, ko je ta ista kohorta prešla v 5. razred) (kar v tem poročilu imenujemo zapoznelo testiranje). Tabele (v nekaj primerih slike – npr. grafi), ki ne prikazujejo rezultatov drugih držav, prikazujejo le rezultate za Slovenijo. V določenih delih smo namreč želeli poudariti določene rezultate ali pa predstaviti rezultate, ki mednarodno niso poročani ali pa so del naših nacionalnih dodatkov (vprašanja, ki jih druge države niso vključile). Nacionalno poročilo – prvi rezultati 2 · Bralni dosežki četrtošolcev v svetu in v Sloveniji V tem poglavju predstavljamo različne rezultate glede bralnih dosežkov, in sicer glede na mednarodne mejnike, trende, razlike glede na spol ter razlike glede na namen branja in glede na procese razumevanja. Najprej pa poglejmo lestvico, ki kaže razvrstitev držav glede na povprečne bralne dosežke. Pri tem je treba posebej poudariti, kar podrobneje opisujemo pri rezultatih, ki se nanašajo na prvo sliko tega poglavja, da ni ustrezno, da pri interpretaciji domnevnih razlik med dosežki učencev iz različnih držav razlike interpretiramo zgolj na podlagi srednje vrednosti bralnega dosežka učencev neke države. Prav tako želimo poudariti, da so bralni dosežki učencev, kljub temu, da so pomembni, pomembnejši takrat, ko jih soočimo z drugimi rezultati (npr. kontekstualnimi). Le na ta način lahko namreč podrobneje razumemo, kaj ti dosežki dejansko pomenijo, npr. ali v neki državi oziroma izobraževalnem sistemu obstajajo razlike med posameznimi skupinami ali ne, ali bralni dosežki med posameznimi cikli padajo ali so učenci vedno boljši bralci itd. Za šolski sistem, predvsem pa učitelje, so verjetneje pomembnejši rezultati glede na namen branja in/ali procese razumevanja itd. Najprej bomo prikazali porazdelitev bralnih dosežkov (v padajočem vrstnem redu) sodelujočih držav oziroma izobraževalnih sistemov. Pri tem je treba opozoriti, da je »mednarodno povprečje PIRLS« izračunano na 500 točk (standardizirana sredina mednarodne lestvice PIRLS), s standardno deviacijo 100 točk. Tako je bilo tudi v prejšnjih zajemih podatkov od leta 2001 naprej. 500 točk torej ne pomeni aritmetične sredine lestvice sodelujočih držav. Kot smo napovedali že v poglavju »Kako brati tabele/slike«, pri tabelah in slikah, ki predstavljajo rezultate, opomb več ne navajamo pri vsaki od tabel ali slik. Zato je pomembno, da bralec ob tabelah pogleda tudi pričujoče poglavje. V primeru Slovenije sicer ni veliko opomb (pravzaprav samo ena, ki opozori na nekoliko manjši odziv ravnateljev, a je treba poudariti, da je ta oznaka zgolj zato, ker imajo 19 raziskave IEA (vključno s PIRLS) tako visoke standarde realizacije vzorčenja. Podatki za Slovenijo so kljub tej oznaki zelo dobri, kar pomeni, da so rezultati relevantni, so pa te oznake pomembne pri branju rezultatov nekaterih drugih držav. Iz slike 2.1 vidimo razvrstitev sodelujočih držav oziroma izobraževalnih sistemov v PIRLS 2021 glede na bralni dosežek učencev. Kot vidimo, so naši četrtošolci nad srednjo vrednostjo lestvice PIRLS. Opazimo pa tudi, da so države razvrščene po padajočem vrstnem redu glede na bralni dosežek učencev. V vseh državah z znakom ▲ so povprečni bralni dosežki učencev statistično značilno nad srednjo vrednostjo lestvice PIRLS, države z znakom ▼ pa so statistično značilno pod srednjo vrednostjo letvice PIRLS. Kljub temu, da so države razvrščene po padajočem vrstnem redu glede na bralni dosežek učencev, kar vidimo v točkah, to še ne pomeni, da v vseh državah pri tem dosežku obstaja statistično značilna razlika. To pomeni, da kljub razlikam v točkah ne moremo reči, da je nacionalno povprečje pri teh (določenih) državah nižje ali višje. V primeru Slovenije (ki je na sliki 2.1, pa tudi na vseh ostalih slikah, označena z oranžno barvo) to pomeni, da ne moremo reči, da so imele države, ki smo jih občrtali z rdečo barvo, statistično značilno različen dosežek učencev od učencev teh drugih držav. Če nekoliko poenostavimo prikaz na sliki 2.1, dosežki učencev iz Nemčije, Nove Zelandije, Španije in Portugalske niso višji od dosežkov njihovih vrstnikov iz Slovenije, in podobno, dosežki učencev iz Malte, Francije, Srbije in Albanije niso nižji od dosežkov četrtošolcev iz Slovenije. Lahko pa rečemo, da je povprečni bralni dosežek učencev v Sloveniji višji kakor na Cipru (in vseh državah, ki so razvrščene za njim) ter da je povprečni bralni dosežek učencev v Sloveniji nižji kakor učencev iz Nizozemske in tudi nižji kakor v vseh tistih državah, ki so na lestvici uvrščene pred Nizozemsko, začenši s Singapurjem. So pa npr. dosežki učencev iz Singapurja statistično značilno višji kot dosežki učencev iz Hongkonga, dosežki učencev iz Hongkonga in Ruske federacije se ne razlikujejo, dosežki učencev iz Anglije so nižji od vseh prej treh naštetih itd. (če upoštevamo le države, ki so izvedle PIRLS glede na standardno časovnico – brez teh z zapoznelo izvedbo PIRLS). Vse to je razvidno iz priloge 2, »Pomembnost razlik med povprečnimi bralnimi dosežki držav«. Na sliki 2.1 prav tako vidimo porazdelitev bralnih dosežkov glede na percentile. 95. percentil pomeni, da je dosežek boljši od 95 % vseh dosežkov oziroma predstavlja 5 % najboljših rezultatov. Do 5. percentila se tako razvrsti 5 % učencev, do 25. četrtina. Na primeru Slovenije npr. zgornjih 5 % učencev dosega rezultat 626 točk. Iz priloge 3 razberemo porazdelitev za vsako posamezno državo. Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) Slika 2.1 · Povprečni bralni dosežki in porazdelitev dosežkov na lestvici Povprečna vrednost na Država Porazdelitev bralnih dosežkov lestvici 3 Singapur 587 (3,1) p Irska 577 (2,5) p 2 † Posebna upravna regija Hongkong 573 (2,7) p Ruska federacija 567 (3,6) p 2 † Severna Irska 566 (2,5) p Anglija ⋈ 558 (2,5) p † Hrvaška 557 (2,5) p Litva 552 (2,3) p Finska 549 (2,4) p Poljska 549 (2,2) p 2 ≡ Združene države Amerike 548 (6,8) p Kitajski Tajpej 544 (2,2) p 2 Švedska 544 (2,1) p Avstralija ⋈ 540 (2,2) p Bolgarija 540 (3,0) p Češka republika 540 (2,3) p Madžarska 539 (3,4) p 2 † Danska 539 (2,2) p Norveška (5) 539 (2,0) p 2 Italija 537 (2,2) p Posebna upravna regija Makao 536 (1,3) p Avstrija 530 (2,2) p † Slovaška republika 529 (2,7) p Latvija 528 (2,6) p ≡ Nizozemska 527 (2,5) p Nemčija 524 (2,1) p † Nova Zelandija 521 (2,3) p Španija 521 (2,2) p 2 Portugalska 520 (2,3) p Slovenija 520 (1,9) p Malta 515 (2,7) p Francija 514 (2,5) p 3 Srbija 514 (2,8) p 2 Albanija 513 (3,1) p Ciper 511 (2,9) p 20 Belgija (flamski del) 511 (2,3) p 3 Izrael ⋈ 510 (2,2) p Kazahstan 504 (2,7) Srednja vrednost lestvice PIRLS 500 2 Turčija 496 (3,4) 2 Belgija (francoski del) 494 (2,7) q 1 Gruzija 494 (2,6) q 3 Črna gora 487 (1,6) q Katar 485 (3,7) q Združeni arabski emirati (ZAE) 483 (1,8) q Bahrajn 458 (2,9) q 3 Savdska Arabija 449 (3,6) q Severna Makedonija 442 (5,3) q Azerbajdžan 440 (3,6) q Uzbekistan 437 (2,9) q Oman 429 (3,7) q 2 Kosovo 421 (3,1) q 2 † Brazilija ⋈ 419 (5,3) q Islamska republika Iran ⋈ 413 (4,9) q Jordanija 381 (5,4) q 2 ψ Egipt 378 (5,4) q Maroko 372 (4,5) q Ж Južna Afrika ⋈ 288 (4,4) q Referenčne udeleženke 100 200 300 400 500 600 700 800 Mesto Moskva, Ruska federacija 598 (2,1) p 2 Dubaj, ZAE 552 (1,5) p ≡ Quebec, Kanada 551 (2,7) p 3 ≡ Alberta, Kanada 539 (3,6) p 2 Britanska Kolumbija, Kanada 535 (3,5) p 2 Nova Fundlandija in Labrador, Kanada 523 (3,2) p Abu Dabi, ZAE 440 (3,5) q Južna Afrika (6) ⋈ 384 (4,5) q 100 200 300 400 500 600 700 800 p Percentili uspešnosti Povprečje statistično značilno višje kot srednja vrednost lestvice PIRLS. 5. 25. 75. 95. q Povprečje statistično značilno nižje kot srednja vrednost lestvice PIRLS. 95-% interval zaupanja za povprečje (± 2SE) Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. Nacionalno poročilo – prvi rezultati 2.1 · Bralni dosežki glede na mednarodne mejnike Štiri mesta na lestvici dosežkov PIRLS so bila določena za mednarodne mejnike, in sicer tako, da lahko dosežek na lestvici primerjamo z opisano ravnjo bralnega razumevanja. Mejniki so izbrani in izračunani iz skupnega dosežka učencev po vseh državah. Izbrani in izračunani so posebej za vsak namen branja. Najvišji mednarodni mejnik je pri 625 točkah, višji pri 550 točkah, srednji pri 475 točkah in nižji pri 400 točkah. V okviru vsakega bralnega namena je napredek v procesih bralnega razumevanja razviden iz opisa različnih mejnikov (Mullis et al., 2023: 68). Podrobnosti o tem, kako so oblikovani opisi mejnikov, si je mogoče ogledati v nacionalnem poročilu prejšnjega cikla PIRLS (Klemenčič Mirazchiyski in Mirazchiyski, 2020: 65–67), v tem poročilu bomo zgolj opisali mejnike. Opisi znanja oziroma ravni bralne pismenosti učencev na posameznem mejniku so razvidni iz tabele 2.1, v kateri opisujemo mejnike tudi glede na razliko med literarnimi in informativnimi besedili. Iz opisa mejnikov se da razbrati, kaj učenec, ki doseže določen mejnik, praviloma zna. Iz slike 2.2 vidimo, da v Sloveniji najnižji mednarodni mejnik bralne pismenosti dosega okoli 94 % učencev (enako kot to velja za mednarodno povprečje), nekoliko več (okoli 98 %) učencev dosega ta mejnik v drugih državah, kot npr. na Irskem in Hrvaškem (ki sta izpeljali zapoznelo testiranje) in nekaterih drugih državah oziroma sistemih (npr. v Ruski federaciji). 75 % četrtošolcev iz Slovenije dosega srednji mednarodni mejnik, kar je prav tako značilno za mednarodno PIRLS-povprečje. Pri doseganju deleža učencev, ki dosegajo srednji mednarodni mejnik, pa že precej izstopajo nekatere države, v smislu, da precej več njihovih učencev dosega ta mejnik, npr. Hongkong, Singapur, Irska, Ruska federacija, Litva itd. Še večji razkorak v deležu učencev, primerjaje s Slovenijo, vidimo pri doseganju zadnjih dveh mejnikov. Tako npr. višji mednarodni mejnik v Sloveniji dosega okoli 35 % učencev, v Singapurju, recimo, okoli dvakrat več odstotkov učencev, v Evropi pa precej večji delež učencev od Slovenije beležijo tako države z zapoznelim testiranjem (Irska in Severna Irska, Hrvaška, Litva, Madžarska) kot države oziroma izobraževalni sistemi, ki so izvajali PIRLS po redni 21 časovnici (tako kot Slovenija), npr. Anglija, Finska, Švedska, Poljska, Bolgarija in nekatere druge. Pri doseganju najvišjega mejnika je Slovenija relativno blizu mednarodnemu povprečju (razlika je dve odstotni točki, in sicer 5 proti 7 %), vendar precej oddaljena od držav in sistemov, ki so na vrhu mednarodnega povprečja pri bralni pismenosti. Tako ima, recimo, Singapur kar 35 % učencev, ki dosegajo ta mejnik, precej pa je tudi držav in sistemov (bodisi tistih, ki so testirali po prvotni časovnici, bodisi tistih, ki so izvajalo zapoznelo testiranje), tako v Evropi kot zunaj nje, ki imajo te deleže učencev višje ali precej višje. 2.2 · Trendi v bralnih dosežkih Omenili smo že, da se raziskava PIRLS izvaja ciklično, in sicer na vsakih pet let, začenši z začetkom 90. let prejšnjega stoletja. Slovenija je, tako kot tudi nekaj drugih držav oziroma izobraževalnih sistemov, sodelovala v vseh zajemih. V nacionalnem poročilu nas zanima oboje, in sicer ali obstajajo razlike med bralnimi dosežki v več ciklih in še posebej ali obstajajo te razlike med cikloma 2016 (torej pred obdobjem koronavirusne bolezni) in 2021 (ko se je PIRLS izvajala v času covida-19 oziroma v času po večkratnih, a različno dolgih zaprtjih šol). Iz slike 2.3 razberemo, da trendi bralnih dosežkov PIRLS med cikloma 2016 in 2021 kažejo na upad širom sveta. Gre za podatke 32 držav oziroma izobraževalnih sistemov (brez držav z zapoznelim testiranjem). Natančneje, v 21 državah (vključno s Slovenijo) četrtošolci izkazujejo nižji bralni dosežek glede na leto 2016, v 8 državah je povprečni dosežek enak, samo v 3 državah pa je v letu 2021 napram letu 2016 višji. Najprej si v nadaljevanju poglejmo trende bralnih dosežkov v Sloveniji (skupno bralni dosežek), nato trende za druge države, potem pa še trende glede na doseganje mednarodnih mejnikov v Sloveniji. Iz slike 2.4 vidimo, da so učenci v Sloveniji z vsakim ciklom raziskave PIRLS dosegali višje povprečne bralne dosežke, vse do leta 2021, ko je prvič zaznati upad v bralnih dosežkih četrtošolcev v Sloveniji. V letu 2021 so namreč naši učenci dosegli 520 točk, v ciklu pred tem (leta 2016) pa 542 točk. Sicer beležimo padec za 23 točk, vendar je, zaradi zaokroževanja na cela števila, trend prikazan drugače. Pred tem (med letoma 2001 in 2016) so četrtošolci napredovali za 41 točk. Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) Tabela 2.1 · Opisi mednarodnih mejnikov Literarna besedila Informativna besedila Pri branju pretežno zahtevnih literarnih besedil Pri branju pretežno zahtevnih informativnih besedil učenec: ali spletnih nalog učenec: – integrira oziroma poveže podatke/informacije – sklepa o zapletenih informacijah iz različnih iz celotnega besedila in tako interpretira spletnih strani in delov besedila, prepozna očk) značilnosti, namere in občutke lika ter jih zna pomembne informacije in jih pri podpori zamisli podpreti s podatki iz zgodbe; uporabi kot dokaz; – evalvira različne namere iz besedila (učinek – interpretira in integrira več delov različnih avtorjevega jezika, sloga in informacij v besedilu in na spletni strani, da – izbire kompozicije) in jih uporabi v širšem predstavi pregled idej v besedilu in navede kontekstu. primerjave in razlage; – evalvira besedilne, vizualne in interaktivne ajvišji mejnik (625 tN elemente, da pojasni njihov namen in prepozna avtorjevo stališče ter za to navede dokaze. Pri branju srednje zahtevnih in zahtevnih literarnih Pri branju informativnih besedil ali spletnih nalog, ki besedil učenec: so srednje zahtevni ali zahtevno, učenec: – poišče in prepozna pomembna dejanja, – poišče in prepozna relevantno informacijo v značilnosti, občutke lika iz zgodbe ali druge besedilu z različnimi značilnostmi, kot npr. v podrobnosti v besedilu (npr. opiše, kako se dva diagramih, ilustracijah; očk) lika iz zgodbe razlikujeta); – sklepa o primerjavah, opisih, razlagah, – s pomočjo sklepanja razloži razmerja med napovedih in izbere ustrezno spletno mesto; namerami, dejanji, dogodki in občutki in jih – interpretira in integrira besedilne ter vizualne 22 podpre, argumentira s pomočjo podatkov iz informacije v besedilih in na spletnih mestih, da besedila; poveže ideje, zaporedje dogodkov, prepozna – interpretira in integrira dogodke v zgodbi, da značilnosti in zagotovi razlage; pojasni razloge za dejanja in občutke lika; – evalvira vsebino, da zavzame in utemeljili Višji mejnik (550 t – prepozna pomen nekaterih figurativnih stališče; opišite, kako ilustracije, diagrami, jezikovnih izrazov (npr. metafor, podob). fotografije in zemljevidi posredujejo in podpirajo vsebino; in prepozna prispevek izbire besed pri izražanju avtorjevega stališča. Pri branju lažjih ali srednje zahtevnih literarnih besedil Pri branju lažjih ali srednje zahtevnih informativnih očk) učenec: besedil ali spletnih nalog učenec: – poišče, prepozna in reproducira – poišče, prepozna in reproducira eksplicitno – eksplicitno navedena dejanja, dogodke in – navedene informacije v besedilih; – občutke; – izpelje preproste sklepe o primerjavah, opisih – izpelje preproste sklepe o dogodkih in dejanjih in razlagah; likov; – interpretira in integrira informacije o osrednjih – interpretira razloge za občutke likov ali dejanj idejah ter razlogih za dejanja, dogodke in in prepozna podporne dokaze. rezultate. Srednji mejnik (475 t Pri branju pretežno lahkih literarnih besedil (v Pri branju pretežno lahkih literarnih besedil (če pre-kratki zgodbi z enim ali dvema opisoma zapleta/ bere različne kratke razlagalne odlomke z besedilom, očk) razpleta in dvema osrednjima likoma) učenec: zemljevidi, ilustracijami, diagrami in s fotografijami, ki – najde in navede eksplicitno zapisano so organizirani kronološko ali tematsko) učenec: informacijo, dejanje ali idejo; – najde in navede eksplicitno zapisane – najde relevanten del zgodbe in ga uporabi za informacije o ljudeh, krajih in živalih; sklep, ki je očiten iz besedila. – najde poved z relevantnim podatkom ali informacijo in jo uporabi za očiten sklep, ki ižji mejnik (400 t sledi iz besedila. N Viri: Doupona (2018: 33–34); Klemenčič Mirazchiyski in Mirazchiyski (2020: 68–69); Mullis et al. (2023: 68–70). Nacionalno poročilo – prvi rezultati Slika 2.2 · Odstotki učencev, ki so dosegli mednarodne mejnike PIRLS Advanced Najvišji Najvišji Višji Srednji Nižji Odstotki učencev, ki so dosegli High Država Višji mednarodni mednarodni mednarodni mednarodni mednarodne mejnike PIRLS Int Serr e m d e nj d i iate Nižji mejnik (625) mejnik (550) mejnik (475) mejnik (400) Low 3 Singapur 35 (1,4) 71 (1,6) 90 (0,9) 97 (0,5) Irska 27 (1,3) 67 (1,5) 91 (0,7) 98 (0,4) 2 † Severna Irska 23 (1,2) 61 (1,5) 87 (1,0) 97 (0,5) 2 † Posebna upravna regija Hongkong 21 (1,4) 68 (1,8) 92 (1,0) 98 (0,4) Ruska federacija 21 (1,3) 63 (2,0) 89 (1,4) 98 (0,4) Anglija ⋈ 18 (1,2) 57 (1,3) 86 (0,9) 97 (0,4) 2 ≡ Združene države Amerike 18 (2,1) 52 (3,2) 81 (2,9) 95 (1,5) Bolgarija 16 (0,8) 49 (1,4) 78 (1,4) 93 (0,9) † Hrvaška 15 (1,0) 56 (1,5) 88 (1,0) 98 (0,4) 2 Švedska 15 (0,9) 50 (1,2) 81 (0,9) 95 (0,6) Finska 14 (1,0) 53 (1,4) 84 (1,0) 96 (0,5) Litva 14 (1,1) 54 (1,4) 86 (0,8) 97 (0,4) Avstralija ⋈ 14 (0,7) 48 (1,3) 80 (1,0) 94 (0,5) Poljska 14 (0,8) 52 (1,5) 85 (1,0) 97 (0,5) Madžarska 13 (0,9) 49 (1,6) 79 (1,5) 94 (1,0) Združeni arabski emirati (ZAE) 12 (0,4) 34 (0,6) 58 (0,7) 75 (0,7) † Nova Zelandija 11 (0,8) 41 (1,1) 71 (1,0) 90 (0,6) Češka republika 11 (0,8) 47 (1,3) 82 (1,0) 96 (0,5) 2 † Danska 11 (0,8) 48 (1,3) 81 (0,9) 96 (0,6) Norveška (5) 11 (0,6) 47 (1,3) 81 (1,0) 96 (0,6) Kitajski Tajpej 10 (0,6) 50 (1,4) 85 (1,0) 97 (0,4) Posebna upravna regija Makao 9 (0,7) 45 (0,7) 82 (0,6) 96 (0,4) Latvija 8 (0,7) 40 (1,4) 78 (1,4) 94 (0,7) Nemčija 8 (0,7) 39 (1,2) 75 (1,1) 94 (0,5) 2 Italija 8 (0,6) 44 (1,5) 83 (1,0) 97 (0,3) 3 Izrael ⋈ 8 (0,7) 35 (1,1) 67 (1,1) 88 (0,8) † Slovaška republika 8 (0,8) 42 (1,7) 79 (1,2) 94 (0,8) Malta 8 (0,6) 36 (1,3) 70 (1,4) 90 (0,9) Avstrija 7 (0,7) 41 (1,6) 80 (1,2) 96 (0,4) 2 Albanija 7 (0,7) 33 (1,6) 69 (1,7) 92 (0,9) ≡ Nizozemska 6 (0,7) 37 (1,4) 79 (1,3) 96 (0,7) Ciper 6 (0,6) 32 (1,4) 69 (1,5) 92 (0,7) Katar 6 (0,8) 27 (1,6) 57 (1,7) 80 (1,2) 2 Portugalska 6 (0,6) 36 (1,4) 75 (1,0) 94 (0,6) Španija 6 (0,6) 35 (1,3) 76 (1,2) 95 (0,6) 2 Turčija 5 (0,5) 29 (1,3) 62 (1,7) 86 (1,2) 23 Bahrajn 5 (0,7) 20 (1,1) 47 (1,2) 71 (0,9) Slovenija 5 (0,5) 35 (1,1) 75 (1,1) 94 (0,5) 3 Srbija 5 (0,5) 33 (1,6) 73 (1,7) 93 (0,8) Francija 5 (0,6) 32 (1,5) 72 (1,4) 94 (0,7) 1 Gruzija 4 (0,5) 25 (1,1) 61 (1,5) 87 (1,0) Kazahstan 4 (0,5) 28 (1,3) 67 (1,4) 91 (0,8) Belgija (flamski del) 3 (0,5) 29 (1,5) 71 (1,4) 94 (0,5) Oman 3 (0,4) 13 (1,0) 35 (1,4) 62 (1,4) 2 Belgija (francoski del) 3 (0,5) 23 (1,1) 62 (1,6) 89 (0,9) 3 Črna gora 2 (0,3) 21 (0,8) 59 (1,2) 87 (0,7) 2 † Brazilija ⋈ 2 (0,3) 13 (1,0) 37 (1,6) 61 (1,9) 3 Savdska Arabija 2 (0,3) 12 (0,9) 41 (1,8) 71 (1,6) Severna Makedonija 1 (0,3) 11 (1,1) 38 (2,5) 70 (2,2) Azerbajdžan 1 (0,2) 11 (0,9) 37 (1,7) 67 (1,5) 2 ψ Egipt 1 (0,2) 5 (0,7) 19 (1,4) 45 (2,0) Jordanija 1 (0,2) 5 (0,8) 22 (1,6) 47 (2,0) Ж Južna Afrika ⋈ 1 (0,2) 3 (0,5) 9 (0,9) 19 (1,2) Maroko 1 (0,4) 5 (1,0) 17 (1,4) 41 (1,6) Islamska republika Iran ⋈ 1 (0,2) 7 (0,6) 29 (1,5) 59 (2,0) Uzbekistan 0 (0,1) 7 (0,7) 34 (1,3) 70 (1,4) 2 Kosovo 0 (0,1) 5 (0,7) 27 (1,3) 62 (1,5) Mednarodna mediana 7 36 75 94 Referenčne udeleženke 0 25 50 75 100 Mesto Moskva, Ruska federacija 35 (1,6) 79 (1,1) 96 (0,4) 100 (0,1) 2 Dubaj, ZAE 24 (0,8) 56 (0,7) 80 (0,6) 92 (0,4) 3 ≡ Alberta, Kanada 12 (1,1) 47 (1,9) 80 (1,5) 95 (0,8) 2 Britanska Kolumbija, Kanada 12 (1,1) 45 (1,9) 79 (1,5) 94 (0,8) ≡ Quebec, Kanada 12 (1,3) 53 (1,9) 88 (1,0) 99 (0,3) Abu Dabi, ZAE 9 (0,6) 26 (1,0) 45 (1,2) 61 (1,2) 2 Nova Fundlandija in Labrador, Kanada 8 (1,0) 40 (1,8) 74 (1,6) 93 (0,7) Južna Afrika (6) ⋈ 3 (0,5) 11 (1,0) 25 (1,3) 44 (1,5) 0 25 50 75 100 Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) Slika 2.3 · Trendi v bralnih dosežkih ob koncu 4. razreda med letoma 2016 in 2021 Trendi bralnih dosežkov v četrtem razredu kažejo na upad širom sveta. trendi 2016–2021 3države višji povprečni dosežek 8držav enak povprečni dosežek 21držav nižji povprečni dosežek Opomba: podatki za 32 držav, ki so četrtošolce ob koncu šolskega leta testirale v letih 2016 in 2021. 24 Upad bralnih dosežkov v letu 2021 ni le značilnost Slovenije. Že pri sliki 2.3 smo omenili, da je mogoča analiza trendov med cikloma 2016 in 2021 (brez držav z zapoznelim testiranjem in referenčnimi udeleženkami) med 39 državami oziroma izobraževalnimi sistemi. Podrobneje to predstavljamo na sliki 2.5. Poglejmo si podrobneje, katere sodelujoče države beležijo razlike pri trendih med tema dvema cikloma: – Višji dosežek leta 2021 (v primerjavi z letom 2016): Egipt (ki je sicer v letu 2021 pri dnu lestvice bralnega dosežka in precej pod srednjo vrednostjo lestvice PIRLS, prav tako je treba tamkajšnje dosežke interpretirati s posebno skrbnostjo, ker je delež učencev z zelo nizkimi dosežki precej velik; sicer pa gre za razliko 48 točk), Oman (ki je sicer pod srednjo vrednostjo letvice PIRLS, a z razliko 11 točk) in Singapur (z razliko 11 toč; država je sicer prav na vrhu lestvice PIRLS 2021).4 – Ni statistično značilnih razlik (med cikloma 2016 in 2021): Avstralija, Belgija (francoski del), Češka republika, Anglija, Francija, Hongkong, Nova Zelandija in Slovaška republika. – Nižji dosežki leta 2021 (v primerjavi z letom 2016): Avstrija (11 točk), Azerbajdžan (32 točk), Belgija ( flamski del, 14 točk), Bolgarija (12 točk), Kitajski Tajpej (15 točk), Danska (8 točk), Finska (17 točk), Nemčija (13 točk), Iran (15 točk), Izrael (20 točk), Italija (11 točk), Makao (10 točk), Nizozemska (18 točk), Norveška s 5. razredom (20 točk), Poljska (16 točk), Portugalska (8 točk), Ruska federacija (14 točk), Slovenija (23 točk), Južna Afrika (31 točk, pri čemer je treba biti pazljiv pri interpretaciji zaradi velikega deleža učencev z zelo nizkimi dosežki), Španija (7 točk), Švedska (12 točk). Opomba: države EU, ki imajo sicer v letu 2021 višji bralni dosežek kot Slovenija, smo obarvali modro, države EU, ki imajo v letu 2021 nižji dosežek od Slovenije, pa z rdečo. Vendarle pa je trende (oziroma padec v bralnem dosežku leta 2021) treba gledati v širši mednarodni perspektivi. Osredotočili se bomo na današnje države oziroma šolske sisteme članic EU, ki so sodelovale v ciklu 2021 in vsaj enem ciklu pred tem (držav z zapoznelim testiranjem, gre za Hrvaško, Madžarsko, Latvijo in Litvo, ne vključujemo v te interpretacije). Takih izobraževalnih sistemov v EU imamo 18. Če gledamo na 4Je pa v primeru Singapurja in Egipta nacionalno pokrivanje nacionalno definirane ciljne populacije nekoliko slabše. Nacionalno poročilo – prvi rezultati Slika 2.4 · Trendi povprečnih bralnih dosežkov PIRLS v Sloveniji Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. 25 trende tako, hitro vidimo, da se večina trendov bralnih dosežkov sodelujočih držav spreminja (včasih med zaporednima cikloma, včasih med več cikli). Dosežki v večini držav EU včasih malo narastejo, padejo, in/ali se slednje izmenjuje ali pa med zaporednima cikloma ni statistično značilnih razlik. Slovenija je pravzaprav edina izmed v letu 2021 (in vsaj enem predhodnem ciklu)5 sodelujočih držav (EU), katere bralni dosežek je bil iz cikla v cikel statistično višji, in sicer vse do leta 2016. Se pravi, da se je raven bralne pismenosti četrtošolcev stabilno višala, vse od leta 2001 naprej (do leta 2021). Če bralni dosežek leta 2021 primerjamo s prejšnjimi leti, je ta tak, kot je bil bralni dosežek leta 2006. Na sliki 2.6 predstavljamo trende v bralnih dosežkih med posameznimi leti za države oziroma izobraževalne sisteme, ki so v PIRLS 2021 sodelovali z zapoznelim testiranjem. Pomembno je, da njihove trende še skrbneje interpretiramo (predvsem zato, ker je bilo testiranje v letu 2021 izvedeno na kohorti četrtošolcev, a v začetku njihovega 5. razreda). Iz slike vidimo, da je tudi tukaj nekaj držav (primerjaje z letom 2016) izboljšalo svoj bralni dosežek, in sicer Bahrajn (za 12 točk), Irska (11 točk), Maroko (15 točk), Katar (42 točk), Savdska Arabija (18 točk, je pa tukaj zaradi nacionalno definirane populacije treba biti pazljiv) in Združeni arabski emirati (za 33 točk). Pri nekaterih ni razlik v trendu, gre za Gruzijo, Litvo, Severno Irsko (tukaj je potrebna pazljivost pri interpretaciji) in Združene države Amerike. V nekaj primerih pa je trend negativen (ko primerjamo bralni dosežek med letoma 2021 in 2016): pri Madžarski (15 točk), Kazahstanu (32 točk) in Latviji (30 točk). Pri teh državah primerjave s Slovenijo ne bomo naredili, zaradi tega, ker gre za države oziroma izobraževalne sisteme z zapoznelim testiranjem (v povprečju so bili učenci iz držav, ki so testirale zapoznelo, nekaj mesecev starejši kot četrtošolci iz držav, ki so PIRLS izvedle po redni časovnici (če primerjamo ti dve skupini med seboj, sicer pa tudi znotraj obeh skupin obstajajo razlike v starosti). 5Razen Cipra, a je slednji sodeloval le 2001 in sedaj 2021, zato je pri interpretaciji treba biti pazljiv. Na prvi pogled se zdi, da je tudi Slovaška višala povprečni bralni dosežek, a to ne velja za vse zaporedne cikle, razlike so bile le med zaporednima cikloma 2001 in 2006. Tudi v svetovnem merilu je Slovenija edina od sodelujočih držav, ki je svoj dosežek konstantno zviševala, Singapur je npr. svoj dosežek prav tako zviševal, vendar ne med vsemi cikli (med cikloma 2011 in 2016 ni razlik v bralnem dosežku). Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) Slika 2.5 · Razlike v povprečnem bralnem dosežku med posameznimi cikli Razlike med posameznimi cikli Povprečna Država Porazdelitev bralnih dosežkov vrednost na lestvici 2016 2011 2006 2001 Avstralija ⋈ 2021 540 (2,2) -4 N 13 p 2016 544 (2,5) 17 p 2011 527 (2,3) Avstrija 2021 530 (2,2) -11 q 1 N -9 q 2 2016 541 (2,4) 12 p 2 N 2011 529 (1,9) -9 q 2006 538 (2,2) Azerbajdžan 2021 440 (3,6) -32 q -22 q 2016 472 (4,2) 10 N 2 2011 462 (3,3) Belgija (flamski del) 2021 511 (2,3) -14 q -36 q 2016 525 (1,9) -22 q 2 † 2006 547 (1,9) Belgija (francoski del) 2 2021 494 (2,7) -3 N -12 q -5 N 2 2016 497 (2,6) -9 q -2 N 2 † 2011 506 (2,9) 6 N 2006 500 (2,6) Bolgarija 2021 540 (3,0) -12 q 8 N -7 N -11 q 2016 552 (4,2) 20 p 5 N 1 N 2011 532 (4,1) -15 q -19 q 2 2006 547 (4,4) -3 N 2001 550 (3,8) Kitajski Tajpej 2021 544 (2,2) -15 q -9 q 8 p 2016 559 (2,0) 6 p 24 p 2011 553 (1,8) 18 p 2006 535 (2,0) Ciper 2021 511 (2,9) 17 p 26 2001 494 (2,9) Češka republika 2021 540 (2,3) -4 N -6 N 3 N 2016 543 (2,1) -2 N 6 p 2011 545 (2,2) 9 p 2001 537 (2,3) Danska 2 † 2021 539 (2,2) -8 q -15 q -7 q 2 2016 547 (2,1) -7 q 1 N 2 2011 554 (1,7) 8 p 2 2006 546 (2,2) Egipt 2 ψ 2021 378 (5,4) 48 p + 2016 330 (5,6) Anglija ⋈ 2021 558 (2,5) -1 N 6 N 18 p 5 N 2016 559 (1,9) 7 p 19 p 6 N † 2011 552 (2,6) 12 p -1 N 2006 539 (2,5) -13 q 2 † 2001 553 (3,5) Finska 2021 549 (2,4) -17 q -19 q 2016 566 (1,8) -2 N 2011 568 (1,8) 100 200 300 400 500 600 700 800 p Povprečje iz preteklega cikla je bistveno višje. Percentili uspešnosti q Povprečje iz preteklega cikla je bistveno nižje. 5. 25. 75. 95. 95-% interval zaupanja za povprečje (± 2SE) Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. Nacionalno poročilo – prvi rezultati Slika 2.5 · Razlike v povprečnem bralnem dosežku med posameznimi cikli (nadaljevanje) (nadaljevanje) Povprečna Razlike med posameznimi cikli Država Porazdelitev bralnih dosežkov vrednost na lestvici 2016 2011 2006 2001 Francija 2021 514 (2,5) 2 N -6 N -8 q -11 q 2016 511 (2,2) -9 q -10 q -14 q 2011 520 (2,7) -2 N -5 N 2006 522 (2,0) -4 N 2001 525 (2,4) Nemčija 2021 524 (2,1) -13 q -17 q -24 q -15 q 2016 537 (3,2) -4 N -10 q -2 N 2011 541 (2,3) -7 q 2 N 2006 548 (2,2) 9 p 2001 539 (1,9) Posebna upravna regija Hongkong 2 † 2021 573 (2,7) 4 N 2 N 9 p 45 p 2 † 2016 569 (2,7) -2 N 5 N 41 p 3 2011 571 (2,3) 7 p 43 p 2006 564 (2,4) 36 p 2001 528 (3,1) Islamska republika Iran ⋈ 2021 413 (4,9) -15 q -45 q -8 N -1 N ± 2016 428 (4,0) -29 q 7 N 14 p 2011 457 (2,9) 36 p 44 p 2006 421 (3,2) 7 N 2001 414 (4,3) Izrael ⋈ 3 2021 510 (2,2) -20 q -31 q 3 2016 530 (2,5) -11 q 3 2011 541 (2,7) Italija 2 2021 537 (2,2) -11 q -4 N -14 q -4 N 2016 548 (2,2) 7 p -3 N 7 p 2011 541 (2,2) -10 q 1 N 2006 551 (2,9) 11 p 2001 541 (2,4) Posebna upravna regija Makao 2021 536 (1,3) -10 q 2016 546 (1,0) 27 Nizozemska ≡ 2021 527 (2,5) -18 q -19 q -20 q -27 q † 2016 545 (1,7) -1 N -2 N -9 q † 2011 546 (2,0) -1 N -8 q † 2006 547 (1,5) -7 q † 2001 554 (2,4) Nova Zelandija † 2021 521 (2,3) -1 N -10 q -10 q -7 N 2016 523 (2,2) -8 q -9 q -6 N 2011 531 (1,9) -1 N 2 N 2006 532 (2,1) 3 N 2001 529 (3,7) Severna Makedonija 2021 442 (5,3) 0 N 1 N 2006 442 (4,1) 1 N 2001 442 (4,8) Norveška (5) 2021 539 (2,0) -20 q 2016 559 (2,3) Oman 2021 429 (3,7) 11 p 39 p 2016 418 (3,3) 28 p ψ 2011 391 (2,8) Poljska 2021 549 (2,2) -16 q 2016 565 (2,1) Portugalska 2 2021 520 (2,3) -8 q -21 q 2 2016 528 (2,3) -13 q 2011 541 (2,5) 100 200 300 400 500 600 700 800 p Povprečje iz preteklega cikla je bistveno višje. Percentili uspešnosti q Povprečje iz preteklega cikla je bistveno nižje. 5. 25. 75. 95. 95-% interval zaupanja za povprečje (± 2SE) Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) Slika 2.5 · Razlike v povprečnem bralnem dosežku med posameznimi cikli (nadaljevanje) (nadaljevanje) Povprečna Razlike med posameznimi cikli Država Porazdelitev bralnih dosežkov vrednost na lestvici 2016 2011 2006 2001 Ruska federacija 2021 567 (3,6) -14 q -1 N 2 N 39 p 2016 581 (2,2) 12 p 16 p 53 p 2011 568 (2,7) 4 N 40 p 2 2006 565 (3,4) 37 p 2 2001 528 (4,3) Singapur 3 2021 587 (3,1) 11 p 20 p 29 p 59 p 3 2016 576 (3,2) 9 N 18 p 48 p 2 2011 567 (3,3) 9 p 39 p 2006 558 (2,9) 30 p 2001 528 (5,2) Slovaška republika † 2021 529 (2,7) -6 N -6 N -2 N 11 p 2016 535 (3,1) 0 N 4 N 17 p 2011 535 (2,7) 4 N 17 p 2006 531 (2,8) 13 p 2001 518 (2,8) Slovenija 2021 520 (1,9) -23 q -11 q -2 N 18 p 2016 542 (2,0) 12 p 21 p 41 p 2011 530 (2,0) 9 p 29 p 2006 522 (2,1) 20 p 2001 502 (1,9) Južna Afrika ⋈ Ж 2021 288 (4,4) -31 q + 2016 320 (4,4) Španija 2021 521 (2,2) -7 q 8 p 9 p 2016 528 (1,7) 15 p 15 p 2011 513 (2,3) 1 N 2006 513 (2,6) Švedska 2 2021 544 (2,1) -12 q 2 N -6 N -17 q 2016 555 (2,4) 13 p 6 N -6 N 28 2011 542 (2,1) -8 q -19 q 2006 549 (2,3) -12 q 2001 561 (2,2) Turčija 2 2021 496 (3,4) 47 p 2001 449 (3,5) Referenčne udeleženke 100 200 300 400 500 600 700 800 Alberta, Kanada 3 ≡ 2021 539 (3,6) -9 q -21 q 2 2011 548 (2,9) -12 q 2 2006 560 (2,4) Britanska Kolumbija, Kanada 2 2021 535 (3,5) -23 q 2 2006 558 (2,7) Mesto Moskva, Ruska federacija 2021 598 (2,1) -14 q 2016 612 (2,2) 100 200 300 400 500 600 700 800 p Povprečje iz preteklega cikla je bistveno višje. Percentili uspešnosti q Povprečje iz preteklega cikla je bistveno nižje. 5. 25. 75. 95. 95-% interval zaupanja za povprečje (± 2SE) Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. Nacionalno poročilo – prvi rezultati Slika 2.6 · Razlike v povprečnem bralnem dosežku med posameznimi cikli za države z zapoznelim testiranjem Povprečna Razlike med posameznimi cikli Država Porazdelitev bralnih dosežkov vrednost na lestvici 2016 2011 2006 2001 Bahrajn 2021 458 (2,9) 12 p 2016 446 (2,3) Hrvaška † 2021 557 (2,5) 4 N 2 2011 553 (1,8) Gruzija 1 2021 494 (2,6) 6 N 6 N 23 p 1 2016 488 (2,8) 1 N 17 p 1 2011 488 (3,1) 17 p 1 2 2006 471 (3,2) Madžarska 2021 539 (3,4) -15 q 0 N -11 q -4 N 2016 554 (2,9) 15 p 3 N 11 p 2011 539 (2,8) -12 q -4 N 2006 551 (2,9) 8 p 2001 543 (2,2) Irska 2021 577 (2,5) 11 p 26 p 2016 567 (2,5) 15 p 2011 552 (2,3) Kazahstan 2021 504 (2,7) -32 q 2016 536 (2,5) Latvija 2021 528 (2,6) -30 q -13 q -17 q 2 2016 558 (1,7) 17 p 13 p 2006 541 (2,3) -4 N 2001 545 (2,3) Litva 2021 552 (2,3) 4 N 24 p 15 p 9 p 2016 548 (2,6) 20 p 11 p 5 N 1 2 2011 528 (2,0) -9 q -15 q 1 2006 537 (1,7) -6 q 1 2001 543 (2,6) Maroko 2021 372 (4,5) 15 p 62 p 29 ± 2016 358 (3,9) 47 p Ж 2011 310 (3,9) Severna Irska 2 † 2021 566 (2,5) 1 N 7 p 2016 565 (2,2) 6 N † 2011 558 (2,3) Katar 2021 485 (3,7) 42 p 60 p 2016 442 (1,8) 17 p 2 2011 425 (3,6) Savdska Arabija 3 2021 449 (3,6) 18 p 19 p 2016 430 (4,2) 0 N 2011 430 (4,3) Združeni arabski emirati (ZAE) 2021 483 (1,8) 33 p 44 p 2016 450 (3,2) 12 p 2011 439 (2,2) Združene države Amerike 2 ≡ 2021 548 (6,8) -2 N -9 N 8 N 5 N † 2016 549 (3,1) -7 q 10 p 7 N 2 2011 556 (1,6) 16 p 14 p 2 † 2006 540 (3,4) -2 N † 2001 542 (3,8) Referenčne udeleženke 100 200 300 400 500 600 700 800 Quebec, Kanada ≡ 2021 551 (2,7) 4 N 13 p 18 p 14 p ≡ 2016 547 (2,8) 10 p 15 p 10 p 2011 538 (2,2) 5 N 0 N 2006 533 (2,7) -4 N 2001 537 (3,0) Abu Dabi, ZAE 2021 440 (3,5) 25 p 15 p 2016 414 (4,7) -10 N 2011 424 (4,7) Dubaj, ZAE 2 2021 552 (1,5) 37 p 76 p 2016 515 (1,9) 39 p 2011 476 (2,0) 100 200 300 400 500 600 700 800 p Povprečje iz preteklega cikla je bistveno višje. Percentili uspešnosti q Povprečje iz preteklega cikla je bistveno nižje. 5. 25. 75. 95. 95-% interval zaupanja za povprečje (± 2SE) Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) Slika 2.7 · Trendi v porazdelitvi učencev, ki dosegajo mednarodna mejnike PIRLS v Sloveniji 30 Verjetno je pri primerjavah trenda bolj kot skupni (povprečni) dosežek v posamezni državi pomembna porazdelitev deležev učencev po posameznih mednarodnih mejnikih. To nam da natančnejšo sliko glede bralnega dosežka. Iz slike 2.7 vidimo trende v deležu učencev, ki dosegajo posamezne mednarodne mejnike, in sicer za učence iz Slovenije. Vsaka »vrstica« v grafu prikazuje kumulativno odstotek učencev, ki so dosegli mednarodne mejnike. Bolj kot je del stolpca zasenčen (ne glede na to, kako temen je), večji je odstotek učencev, ki so dosegli nizek mednarodni mejnik. Že hiter pogled na sliko pokaže, da se je delež učencev v letu 2021, ki dosegajo najvišji mejnik, zmanjšal, če ta delež primerjamo z letom 2016 pa tudi z dvema cikloma pred tem. Prav tako se je zmanjšal delež učencev, ki dosegajo višji mednarodni mejnik. Prav tako vidimo, da se je delež učencev, ki ne dosegajo nižjega mednarodnega mejnika, med cikli konstantno zmanjševal (za nekaj odstotnih točk), z letom 2021 pa ponovno povečal. V poročilu za cikel 2016 (Klemenčič Mirazchiyski in Mirazchiyski, 2020: 70) vidimo, da je najvišji mednarodni mejnik v Sloveniji doseglo 11 % učencev, višjega 49, srednjega 83 in nižjega 96 % učencev. Kar pomeni, če slednje primerjamo z rezultati cikla 2021, da se je delež učencev, ki so v letu 2021 dosegli najvišji mejnik, zmanjšal za 6 odstotnih točk, delež učencev, ki dosegajo višji mejnik, pa za 14 odstotnih točk. Prav tako se je zmanjšal delež učencev, ki dosegajo srednji mejnik, in sicer za 8 odstotnih točk, in tistih, ki dosegajo nižji mejnik, za 2 odstotni točki. Kar pomeni, da imamo v letu 2021 6 % učencev, ki ne dosegajo nižjega mejnika, v letu 2016 pa smo teh učencev imeli 4 %. Iz slike 2.8 vidimo, da so bralni dosežki (oziroma gibanje tega razkoraka) glede na različne kategorije pogostosti komuniciranja v slovenščini doma v letih 2016 in 2021 podobni. Ne glede na jezik, ki ga učenci govorijo doma, se je povprečni bralni dosežek v letu 2021 znižal. Padec je največji pri tistih, ki doma vedno ali Nacionalno poročilo – prvi rezultati Slika 2.8 · Trendi v bralnih dosežkih, glede na jezik, ki ga učenci govorijo doma Slika 2.9 · Trendi v bralnih dosežkih (2016–2021) glede na število knjig doma 31 skoraj vedno govorijo slovensko, in sicer v obeh primerih za 23 točk. Tisti, ki doma včasih govorijo slovensko, včasih pa drug jezik, so leta 2021 dosegli 10 točk manj. Tisti, ki doma nikoli ne govorijo slovensko, so leta 2021 dosegli 16 točk manj. Razlike pri tistih, ki doma vedno ali skoraj vedno govorijo slovensko, so statistično značilne. Za ostali dve kategoriji (Doma včasih govorim slovensko, včasih pa kak drug jezik ter Doma nikoli ne govorim slovensko) niso statistično značilne, vendar je to verjetno posledica precej majhnega števila učencev v teh kategorijah in s tem večjih standardnih napak. Na sliki 2.9 prikazujemo trende v bralnih dosežkih med cikloma 2016 in 2021, in sicer glede na število knjig doma. Graf prikazuje podobne razlike v dosežkih glede na število knjig doma v letih 2016 in 2021. Vendar je dosežek leta 2021 nižji za vse kategorije, in sicer od 18 točk pri tistih, ki imajo 11–25 knjig, do 37 točk pri tistih, ki imajo 200 ali več knjig. Iz grafa je razvidno, da več kot imajo učenci doma knjig, večje so običajno razlike, ki so skoraj v vseh primerih (tam, kjer se intervali ne prekrivajo) statistično značilne. Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) 2.3 · Bralni dosežki glede na spol Primerjanje bralnih dosežkov glede na spol je že dolgo časa zanimivo, ne le pri raziskavi bralne pismenosti, temveč tudi pri drugih raziskavah, ki jih izvajamo. Iz slike 2.10, ki vključuje vse države oziroma izobraževalne sisteme, sodelujoče v PIRLS 2021 (tudi te z zapoznelim testiranjem), vidimo, da so deklice dosegle višje bralne dosežke v 51 državah od 57 sodelujočih, v šestih državah pa ni bilo značilnih razlik. Iz slike 2.11 vidimo, da obstajajo različno velike razlike med dosežki deklic in dečkov v posameznih državah: od teh, ki sicer niso statistično značilne, zato bi bilo napak govoriti, da razlike dejansko obstajajo (gre za Španijo, Češko republiko, Izrael, Iran in Združene države Amerike), pa do držav, kjer so te razlike precej velike, in sicer v prid deklicam, kot npr. v Južni Afriki, Bahrajnu, Jordaniji, Omanu, Savdski Arabiji, Maroku, Združenih arabskih emiratih, Severni Irski, Uzbekistanu, Braziliji, Gruziji, Litvi, Kosovu itd.). Tudi v Sloveniji je bila razlika relativno velika, in sicer 18 točk. Pa se v nadaljevanju osredotočimo na tiste države EU, ki so izvedle PIRLS po prvotno predvideni časovnici (leta 2021, ob koncu 4. razreda). Med državami EU razlike med spoloma pri bralnem dosežku ni pri učencih iz Španije, Češke republike in Malte, razlike v prid deklicam pa so na Portugalskem (6 točk), v Italiji (7 točk), Belgiji (flamski del, 8 točk), Slovaški republiki (8 točk), na Cipru (9 točk), v Belgiji (francoski del, 10 točk), Danski (12 točk), Nizozemski (13 točk), Franciji (14 točk); Avstriji (14 točk), Švedski (15 točk), Bolgariji (15 točk), Nemčiji (15 točk), Finski (18 točk), Sloveniji (18 točk), Poljski (20 točk). Na sliki 2.11 vidimo trende v bralnih dosežkih po spolu v Sloveniji. Kot vidimo, so deklice boljše bralke v vseh ciklih raziskave PIRLS. Vidimo pa tudi, da je razkorak med njihovimi dosežki približno enak: ko se izboljšajo bralni dosežki pri deklicah, se tudi pri dečkih; ti dosežki so sedaj, ko so v ciklu 2021 prvič padli, padli tako pri dečkih kot pri deklicah. To (če gledamo trendovsko) je podobno kot v drugih državah EU med posameznimi cikli, razlike po spolu so v večini držav relativno stabilne (je pa seveda odvisno, katere cikle 32 med sabo primerjamo, tukaj je nekaj razlik). V primeru Španije in Češke republike, če primerjamo leti 2016 in 2021, se je razkorak pri bralnih dosežkih med spoloma izničil. Slika 2.10 · Razlike v bralnih dosežkih glede na spol (za vse sodelujoče države v ciklu 2021) Deklice so dosegale višje bralne V 57 državah, ki so sodelovale dosežke v večini držav, ki so v PIRLS 2021: sodelovale v PIRLS 2021. so imela deklice ni bilo razlik med dečki so imeli dečki višji dosežek v in deklicami v višji dosežek v 51 6 0 državah državah državah Opomba: podatki se nanašajo na povprečje vseh sodelujočih držav, ki so sodelovale v PIRLS 2021. Nacionalno poročilo – prvi rezultati Slika 2.11 · Podrobnejše razlike v bralnih dosežkih glede na spol Deklice Dečki Razlika po spolu Država Povprečna Povprečna Razlika Odstotek Odstotek Višji Višji vrednost na vrednost na učencev učencev dosežek deklic dosežek dečkov lestvici lestvici Španija 47 (0,9) 522 (2,6) 53 (0,9) 520 (2,5) 2 (2,6) Češka republika 49 (0,9) 541 (2,8) 51 (0,9) 538 (2,7) 4 (3,0) 3 Izrael ⋈ 50 (1,1) 512 (2,8) 50 (1,1) 508 (2,6) 4 (3,0) 2 Portugalska 48 (0,7) 523 (2,3) 52 (0,7) 517 (2,7) 6 (2,0) Malta 46 (3,4) 518 (3,6) 54 (3,4) 512 (3,2) 6 (4,1) 2 Italija 49 (0,6) 541 (2,4) 51 (0,6) 534 (2,4) 7 (2,0) 2 ≡ Združene države Amerike 50 (1,3) 551 (7,2) 50 (1,3) 544 (7,1) 7 (4,4) Belgija (flamski del) 49 (0,8) 515 (2,6) 51 (0,8) 507 (2,8) 8 (2,8) 2 † Posebna upravna regija Hongkong 51 (1,0) 577 (2,8) 49 (1,0) 569 (3,3) 8 (2,8) † Slovaška republika 52 (0,9) 533 (2,9) 48 (0,9) 525 (3,2) 8 (2,8) Ciper 51 (0,7) 515 (3,2) 49 (0,7) 506 (3,1) 9 (2,7) 3 Srbija 49 (0,8) 518 (3,4) 51 (0,8) 509 (3,2) 9 (3,5) Posebna upravna regija Makao 50 (0,7) 540 (1,5) 50 (0,7) 531 (1,9) 10 (2,2) Anglija ⋈ 51 (0,9) 562 (3,1) 49 (0,9) 553 (3,1) 10 (3,7) 2 Belgija (francoski del) 49 (0,8) 499 (3,2) 51 (0,8) 489 (2,9) 10 (3,2) † Hrvaška 48 (0,9) 562 (3,0) 52 (0,9) 551 (3,0) 10 (3,3) Irska 49 (1,0) 583 (3,3) 51 (1,0) 572 (2,8) 11 (3,5) 2 † Danska 52 (0,6) 545 (2,5) 48 (0,6) 533 (2,8) 12 (3,0) ≡ Nizozemska 50 (0,8) 534 (2,9) 50 (0,8) 521 (2,8) 13 (2,6) Kitajski Tajpej 48 (0,5) 551 (2,5) 52 (0,5) 537 (2,4) 13 (2,3) Ruska federacija 49 (0,7) 574 (3,4) 51 (0,7) 561 (4,5) 13 (3,7) Francija 50 (0,7) 521 (3,0) 50 (0,7) 507 (2,7) 14 (2,6) Avstrija 49 (0,9) 537 (2,6) 51 (0,9) 523 (2,6) 14 (2,7) Madžarska 50 (1,0) 547 (3,7) 50 (1,0) 532 (4,0) 15 (3,4) 2 Švedska 50 (0,9) 551 (2,5) 50 (0,9) 536 (2,3) 15 (2,3) Bolgarija 48 (0,9) 548 (3,0) 52 (0,9) 533 (4,0) 15 (3,9) Nemčija 49 (0,8) 532 (2,5) 51 (0,8) 516 (2,5) 15 (2,6) 2 ψ Egipt 49 (1,5) 386 (5,7) 51 (1,5) 370 (6,4) 16 (5,6) Norveška (5) 49 (0,7) 547 (2,3) 51 (0,7) 531 (2,4) 16 (2,4) Katar 51 (1,6) 493 (4,2) 49 (1,6) 476 (4,8) 17 (5,0) Islamska republika Iran ⋈ 46 (2,3) 422 (7,5) 54 (2,3) 405 (5,9) 17 (9,1) 2 Turčija 49 (0,6) 505 (3,8) 51 (0,6) 488 (3,6) 17 (2,8) Kazahstan 50 (0,7) 512 (2,8) 50 (0,7) 495 (3,3) 17 (2,7) Avstralija ⋈ 50 (0,7) 549 (2,5) 50 (0,7) 532 (2,8) 17 (3,0) Finska 50 (0,8) 558 (2,7) 50 (0,8) 541 (2,7) 18 (2,7) 33 3 Singapur 49 (0,6) 596 (3,0) 51 (0,6) 578 (3,7) 18 (2,7) Azerbajdžan 47 (0,8) 450 (4,1) 53 (0,8) 432 (4,0) 18 (3,7) Slovenija 49 (0,7) 529 (2,1) 51 (0,7) 511 (2,3) 18 (2,3) † Nova Zelandija 49 (0,7) 531 (2,9) 51 (0,7) 512 (2,7) 19 (3,2) 3 Črna gora 48 (0,6) 497 (2,0) 52 (0,6) 478 (2,2) 20 (2,6) Poljska 47 (1,0) 560 (2,5) 53 (1,0) 540 (2,7) 20 (2,9) 2 Albanija 49 (1,0) 523 (3,5) 51 (1,0) 503 (3,4) 20 (3,2) 2 Kosovo 51 (0,9) 431 (3,1) 49 (0,9) 410 (3,8) 21 (3,1) Litva 50 (0,8) 563 (2,5) 50 (0,8) 542 (2,7) 21 (2,8) 1 Gruzija 49 (0,8) 506 (2,8) 51 (0,8) 483 (3,1) 23 (2,9) 2 † Brazilija ⋈ 49 (1,1) 431 (6,0) 51 (1,1) 408 (6,1) 23 (6,0) Uzbekistan 48 (0,9) 449 (3,1) 52 (0,9) 425 (3,5) 24 (3,4) 2 † Severna Irska 52 (1,0) 578 (2,9) 48 (1,0) 553 (3,1) 24 (3,4) Severna Makedonija 51 (1,0) 454 (5,8) 49 (1,0) 429 (6,0) 25 (5,2) Latvija 49 (1,3) 542 (2,6) 51 (1,3) 514 (3,3) 27 (3,1) Združeni arabski emirati (ZAE) 51 (1,7) 497 (2,7) 49 (1,7) 468 (3,6) 29 (5,2) Maroko 48 (0,8) 390 (4,5) 52 (0,8) 356 (5,2) 33 (3,7) 3 Savdska Arabija 58 (1,5) 464 (5,0) 42 (1,5) 428 (4,9) 35 (6,8) Oman 50 (0,6) 447 (4,2) 50 (0,6) 412 (4,1) 36 (3,8) Jordanija 51 (2,6) 398 (6,8) 49 (2,6) 362 (7,9) 36 (10,3) Bahrajn 50 (1,1) 483 (3,9) 50 (1,1) 434 (3,2) 49 (4,5) Ж Južna Afrika ⋈ 49 (0,6) 317 (4,4) 51 (0,6) 260 (5,0) 57 (3,6) Mednarodno povprečje 50 (0,1) 512 (0,5) 50 (0,1) 494 (0,5) 80 40 0 40 80 Referenčne udeleženke 2 Dubaj, ZAE 51 (2,6) 557 (2,7) 49 (2,6) 547 (2,5) 9 (4,3) ≡ Quebec, Kanada 50 (0,9) 556 (3,3) 50 (0,9) 546 (2,9) 11 (3,0) Mesto Moskva, Ruska federacija 49 (0,7) 604 (2,2) 51 (0,7) 593 (2,5) 11 (2,1) 2 Britanska Kolumbija, Kanada 49 (1,0) 542 (3,5) 51 (1,0) 529 (4,3) 13 (3,3) 2 Nova Fundlandija in Labrador, Kanada 50 (1,2) 530 (3,1) 50 (1,2) 516 (4,3) 14 (4,0) 3 ≡ Alberta, Kanada 49 (1,5) 546 (4,1) 51 (1,5) 531 (4,2) 15 (4,3) Abu Dabi, ZAE 51 (2,0) 457 (3,9) 49 (2,0) 422 (5,3) 35 (6,3) Južna Afrika (6) ⋈ 52 (0,7) 408 (4,5) 48 (0,7) 359 (5,2) 50 (3,9) 80 40 0 40 80 █ Razlika statistično značilna █ Razlika ni statistično značilna Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) Slika 2.12 · Trendi razlik v bralnem dosežku po spolu v Sloveniji 34 Pri interpretaciji razlik v bralnem dosežku po spolu je treba navesti par dejstev, še posebej, če se osredotočimo na države EU (brez tistih, ki so testirale zapoznelo). Španija in Češka republika v letu 2021 pri bralnem dosežku med deklicami in dečki nista izkazovali razlik, Češka jih je imela v ciklih pred tem (2001, 2011, 2016), se pravi, da se je razkorak v bralnem dosežku med spoloma izničil. Podobno velja za Španijo (razkorak po spolu so imeli v letu 2016, pred tem, v ciklih 2011 in 2006, pa ne). Kaj pa v državah, kjer so v letu 2021 bralni dosežki v prid deklicam? Na Portugalskem so bile v ciklu 2011 razlike v prid deklicam, nato v 2016 ne, sedaj pa so se ponovno pojavile. V Italiji so bile razlike v prid deklicam pri bralnem dosežku pred letom 2021 v ciklih 2001 in 2006, nato v 2011 ni bilo razlik, v letu 2016 se ponovno pojavijo in se na približno enaki ravni ohranijo tudi v letu 2021. Za flamski del Belgije so detektirane razlike v vseh treh zajemih podatkov (2006, 2016, 2021), za francoski del pa v vseh štirih, v katerih so sodelovali (2006, 2011, 2016, 2021), enako na Danskem. Na Slovaškem izkazujejo razlike v prid deklicam v vseh petih ciklih PIRLS. Na Cipru so sodelovali le v zajemih 2001 in 2021, razlike v prid deklicam so v obeh, a se je ta razkorak po spolu v letu 2021 nekoliko zmanjšal. Tudi na Nizozemskem so zaznane razlike med spoloma v vseh petih zajemih podatkov. V Franciji razlik med spoloma od petih zajemov ni bilo le leta 2011. v Avstriji so razlike v vseh štirih zajemih (od leta 2016 naprej), so se pa v letu 2021 nekoliko povečale. Na Švedskem so razlike v vseh petih ciklih in je razkorak približno enak, podobno v Bolgariji. Tudi v Nemčiji so razlike v vseh petih ciklih. Finska v raziskavi sodeluje od cikla 2011, razlike med spoloma so bile v vseh treh ciklih. Poljska sodeluje v raziskavi od leta 2016, v obeh ciklih je zaznati razlike med spoloma (v letu 2016 za 18 točk, v letu 2021 za 20). Pri interpretaciji razlik po spolu je pomembno povedati tudi to, da so bralni dosežki povezani s tem, kako radi učenci ali učenke berejo (podrobnosti bomo predstavili v nadaljevanju), in deklice v povprečju berejo raje kot dečki, zato razkorak pri bralnem dosežku v njihov prid niti ni tako nenavaden. V nadaljevanju tega besedila (ki se nanaša na razlike pri bralnih dosežkih med spoloma) bomo zapisali podobno kot za cikel leta 2016, saj so rezultati, razen manjših razlik (vsaj v Evropi oziroma državah EU), podobni. Glede razlik med spoloma oziroma tega, ali deklice in dečki berejo bolje ali slabše od svojih vrstnikov v evropskih državah, lahko rečemo, da berejo relativno enako bolje ali slabše, kot če primerjamo povprečne dosežke držav ne glede na spol. Dečki in deklice pri branju nista dve zelo različni skupini, čeprav se njuni pripadniki razlikujejo po spolu. Pomembno je, da so dosežki obeh spolov med seboj usklajeni, kar pomeni, Nacionalno poročilo – prvi rezultati da so v državi, kjer so primerjalno z vrstniki iz drugih držav visoko uvrščene deklice, primerjalno z vrstniki iz drugih držav visoko uvrščeni tudi dečki. Ni držav, kjer bi bile deklice uvrščene visoko, dečki pa nizko. Razen majhnih razlik se povsod v Evropi trenda bralnih dosežkov po spolu gibljeta skupaj. Na daljše časovno obdobje vidimo, da hkrati, ko napredujejo deklice, napredujejo tudi dečki (in obratno – op. p.). Kjer so bile razlike minimalne, so se v posameznih obdobjih lahko tudi povečale, vendar ne tako zelo, da bi bil dosežek deklic glede na ostale države primerjalno visok, dosežek dečkov pa nizek. Ker so razlike med spoloma majhne, je vsaka sprememba razlik opazna, toda tudi če se razlika v petletnem ciklu z 10 točk poveča na 20 (in je torej stoodstotna), razlika v vsebinskem smislu ni tako zelo velika (Doupona, 2017: 28). Zakaj se nam torej razlike med spoloma zdijo tako privlačne in zakaj se razlikam med različnimi drugimi skupinami vsaj v praksi posvečamo relativno malo? Dodatno zadrego nam ponuja razmislek, da med spoloma zgolj zaradi bioloških lastnosti ne moremo najti razlik, ki bi vodile do razlik v dosežku. Če hočemo najti rešitev, jo moramo iskati kvečjemu v družbenem spolu (angl. gender), saj iz podatkov raziskav PIRLS vidimo, da deklice raje berejo od dečkov. Gre za spiralo: tisti, ki raje berejo, berejo več in na ta način krepijo svojo bralno izkušnjo, s tem pa zvišujejo svojo bralno sposobnost ter bralni dosežek in potem spet raje posegajo po knjigah in drugem čtivu. Iz tega razloga je treba učenke in učence primerno vzpodbuditi, da se bodo počutili nagovorjene k branju. Ali je treba dečke nagovarjati drugače kot deklice? Če da, ali nismo potem v nevarnosti, da bomo to naredili na račun deklic? (Doupona, 2017: 28–29) 2.4 · Bralni dosežki glede na namen branja Besedila (in na slednje navezana vprašanja) za preverjanje bralnih dosežkov četrtošolcev, ki zagotavljajo podlago za oceno bralnih dosežkov, se delijo glede na namen branja in procese razumevanja. Besedila glede na namen branja se dalje delijo na literarna besedila (branje za namen literarne izkušnje) ter informativna besedila (branje za namen pridobivanja in uporabe informacij). Glede na procese razumevanja ločimo iskanje 35 in priklic eksplicitno zapisane informacije, izpeljavo preprostega sklepa, integracijo in interpretacijo idej ter informacij ter evalvacijo oziroma vrednotenje besedilnih in jezikovnih elementov. Na sliki 2.13 so države razporejene tako, da so na vrhu države glede na relativno višje dosežke pri branju za informativni namen (in nižje pri branju za namen literarne izkušnje), primerjaje z njihovim skupnim povprečnim dosežkom, sledijo države z majhnimi razlikami v dosežkih glede na namen branja, nato države z relativno višjimi dosežki pri branju za namen literarne izkušnje (in nižjimi dosežki pri informativnih besedilih) glede na njihov skupni bralni dosežek. Podobna logika je tudi pri prikazu oziroma razvrstitvi držav na sliki 2.13. Iz slike 2.13 vidimo, da je imelo 9 držav oziroma izobraževalnih sistemov, vključeni pa so tudi tisti z zapoznelim testiranjem, višji dosežek pri informativnih besedilih primerjaje s skupnim bralnim dosežkom, in obratno, 18 izobraževalnih sistemov je imelo višji dosežek pri branju za literarno izkušnjo v primerjavi z njihovimi skupnimi bralnimi dosežki. Vendar pa je razširjenost relativne moči v primeru branja za literarni namen skladna s kurikuli za branje na mednarodni ravni, saj se tovrstno branje začne v nižjih razredih z branjem zgodb (literarnih besedil) in šele nato preide na branje o naravoslovju, geografiji in drugih vsebinskih področjih. Poleg tega, da so razlike opredeljene glede na splošni bralni dosežek v vsaki od posameznih držav, je relativno višji dosežek pri literarnem namenu pogosto spremljala relativna šibkost pri branju za informativni namen. 23 od sodelujočih 57 držav ali izobraževalnih sistemov je imelo tako relativno moč pri enem namenu branja kot relativno šibkost pri drugem namenu branja. 11 držav pa je imelo samo relativno moč ali šibkost pri enem od namenov. Kar 23 držav (med njimi tudi Slovenija) ni izkazovalo razlik v relativni moči ali šibkosti pri dosežkih glede na namen branja v primerjavi s skupnim bralnim dosežkom. Na sliki 2.14 predstavljamo rezultate za relativni povprečni dosežek glede na procese razumevanja. Podobno kot pri prejšnji sliki so tudi tukaj vključene države z zapoznelim testiranjem. Prav tako so štirje različni procesi vključeni v dve novi kategoriji. In sicer ena kategorija zajema iskanje in priklic eksplicitno zapisane informacije ter izpeljavo preprostega sklepa, druga pa integracijo in interpretacijo idej oziroma informacij ter evalvacijo besedilnih in jezikovnih elementov. Rezultati na sliki 2.14 kažejo, da ima 15 držav relativno višji dosežek pri interpretaciji, integraciji in evalvaciji glede na skupni bralni dosežek, 18 držav pa pri tem izkazuje relativno šibkost (imajo boljši skupni dosežek kot pri tej kategoriji bralnih procesov). 10 držav pa ima relativno višji dosežek pri priklicu in preprostem sklepanju v primerjavi s skupnim bralnim dosežkom. V primeru Slovenije ni ne relativno slabšega ne boljšega dosežka pri eni od dveh (združenih) kategorij procesov razumevanja glede na skupni bralni dosežek. Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) Slika 2.13 · Relativni povprečni dosežek glede na namen branja Povprečen Literarna besedila Informativna besedila Razlika dosežek Dosežek glede na Dosežek glede na Država Povprečna Razlika glede Povprečna Razlika glede na lestvici namen nižji od namen višji od vrednost na na skupni vrednost na na skupni PIRLS skupnega PIRLS skupnega PIRLS lestvici PIRLS-dosežek lestvici PIRLS-dosežek dosežka dosežka Posebna upravna regija Makao 536 (1,3) 525 (1,3) -10 (1,2) q 547 (1,5) 12 (0,7) p 2 † Posebna upravna regija Hongkong 573 (2,7) 564 (2,7) -8 (0,9) q 582 (2,7) 10 (1,1) p Kitajski Tajpej 544 (2,2) 533 (2,1) -11 (0,8) q 549 (2,2) 6 (0,8) p 2 ψ Egipt 378 (5,4) 372 (5,1) -6 (1,7) q 382 (5,4) 4 (1,5) p Združeni arabski emirati (ZAE) 483 (1,8) 478 (2,0) -5 (0,8) q 485 (1,7) 2 (0,5) p Oman 429 (3,7) 425 (3,8) -4 (1,7) q 432 (3,8) 3 (1,2) p 3 Savdska Arabija 449 (3,6) 444 (3,6) -5 (2,0) q 451 (3,7) 2 (1,1) Jordanija 381 (5,4) 378 (5,5) -3 (1,2) q 384 (5,8) 3 (1,5) p 2 Kosovo 421 (3,1) 418 (2,9) -3 (1,5) 423 (3,1) 3 (1,3) p Katar 485 (3,7) 481 (3,9) -4 (1,1) q 486 (3,7) 1 (1,0) 2 Turčija 496 (3,4) 495 (3,6) -2 (0,8) q 498 (3,4) 2 (0,8) p Finska 549 (2,4) 547 (2,6) -2 (0,8) q 550 (2,6) 1 (0,9) 2 † Brazilija ⋈ 419 (5,3) 418 (5,2) -1 (1,5) 421 (5,0) 2 (1,5) Ruska federacija 567 (3,6) 566 (3,6) -1 (1,0) 568 (3,8) 1 (0,9) Norveška (5) 539 (2,0) 538 (2,0) -1 (0,7) 540 (2,1) 1 (0,7) p Latvija 528 (2,6) 527 (3,0) 0 (1,0) 529 (2,7) 2 (1,0) 2 Italija 537 (2,2) 536 (2,5) -1 (1,5) 538 (2,1) 1 (0,9) Španija 521 (2,2) 520 (2,2) -1 (1,0) 522 (2,4) 0 (0,7) Maroko 372 (4,5) 372 (4,3) 0 (1,6) 373 (4,5) 1 (1,2) Anglija ⋈ 558 (2,5) 558 (2,4) 1 (1,0) 559 (2,5) 1 (0,9) 2 Portugalska 520 (2,3) 520 (2,3) 0 (0,9) 520 (2,3) 0 (0,6) Litva 552 (2,3) 552 (2,7) 0 (1,8) 553 (2,5) 0 (1,2) ≡ Nizozemska 527 (2,5) 528 (2,8) 1 (1,6) 528 (2,9) 1 (1,4) Češka republika 540 (2,3) 540 (2,5) 0 (0,7) 540 (2,5) 0 (1,0) † Slovaška republika 529 (2,7) 530 (2,6) 1 (1,6) 530 (2,6) 1 (1,4) Islamska republika Iran ⋈ 413 (4,9) 413 (5,0) 0 (1,1) 412 (4,8) -1 (1,3) Belgija (flamski del) 511 (2,3) 511 (2,7) 1 (1,0) 510 (2,3) -1 (0,9) Azerbajdžan 440 (3,6) 441 (3,5) 0 (1,0) 439 (3,6) -1 (1,4) 2 Švedska 544 (2,1) 545 (2,5) 2 (1,5) 544 (2,1) 0 (0,9) Malta 515 (2,7) 516 (2,8) 2 (1,3) 514 (2,8) -1 (1,0) Bahrajn 458 (2,9) 460 (2,9) 1 (1,2) 457 (2,8) -1 (1,1) Madžarska 539 (3,4) 541 (3,3) 2 (1,4) 539 (3,4) -1 (0,9) 36 † Nova Zelandija 521 (2,3) 523 (2,4) 2 (1,2) 521 (2,5) -1 (1,1) Slovenija 520 (1,9) 522 (2,1) 2 (1,6) 519 (2,1) -1 (0,8) Severna Makedonija 442 (5,3) 442 (5,4) 0 (1,7) 439 (5,6) -3 (1,1) q Poljska 549 (2,2) 552 (2,3) 3 (1,5) 548 (2,2) -1 (1,2) Avstralija ⋈ 540 (2,2) 543 (2,4) 3 (1,2) p 539 (2,3) -1 (1,0) Uzbekistan 437 (2,9) 438 (3,0) 1 (1,3) 434 (2,9) -3 (0,9) q Francija 514 (2,5) 516 (2,4) 2 (1,3) 511 (2,6) -2 (1,3) 3 Singapur 587 (3,1) 591 (3,2) 4 (0,9) p 586 (3,1) -1 (0,8) Avstrija 530 (2,2) 533 (2,1) 3 (1,6) 527 (2,6) -2 (1,0) q Bolgarija 540 (3,0) 544 (3,3) 4 (1,3) p 538 (3,1) -2 (1,1) q 3 Srbija 514 (2,8) 518 (2,9) 4 (1,4) p 511 (2,5) -2 (1,3) 2 Albanija 513 (3,1) 516 (3,3) 3 (1,3) p 509 (3,2) -4 (1,8) q 3 Izrael ⋈ 510 (2,2) 515 (2,8) 5 (1,4) p 508 (2,3) -2 (0,9) q Kazahstan 504 (2,7) 508 (2,8) 5 (0,9) p 501 (2,6) -3 (0,8) q Nemčija 524 (2,1) 529 (2,4) 5 (1,0) p 522 (2,1) -2 (1,1) q 3 Črna gora 487 (1,6) 491 (1,9) 4 (1,4) p 483 (1,9) -4 (1,0) q 2 Belgija (francoski del) 494 (2,7) 499 (2,6) 5 (1,5) p 490 (2,4) -4 (1,0) q 2 † Danska 539 (2,2) 546 (2,6) 7 (1,7) p 536 (2,1) -3 (0,8) q Irska 577 (2,5) 584 (2,5) 6 (1,1) p 574 (2,4) -4 (1,0) q 2 † Severna Irska 566 (2,5) 573 (2,3) 7 (1,2) p 562 (2,3) -4 (1,1) q Ciper 511 (2,9) 517 (2,8) 6 (0,8) p 505 (2,9) -6 (0,6) q Ж Južna Afrika ⋈ 288 (4,4) 293 (4,5) 5 (1,6) p 279 (4,6) -10 (1,3) q † Hrvaška 557 (2,5) 567 (2,8) 11 (1,4) p 553 (2,6) -4 (1,1) q 1 Gruzija 494 (2,6) 501 (2,8) 7 (1,0) p 486 (2,8) -8 (1,1) q 2 ≡ Združene države Amerike 548 (6,8) 558 (7,2) 11 (2,0) p 540 (6,8) -8 (1,9) q Referenčne udeleženke 20 10 0 10 20 Abu Dabi, ZAE 440 (3,5) 434 (3,8) -5 (1,0) q 442 (3,4) 2 (0,8) p 2 Dubaj, ZAE 552 (1,5) 550 (1,6) -2 (1,0) 553 (1,5) 1 (0,8) Mesto Moskva, Ruska federacija 598 (2,1) 597 (1,9) -1 (1,4) 600 (1,9) 2 (1,0) Južna Afrika (6) ⋈ 384 (4,5) 382 (4,6) -2 (1,2) 384 (4,7) 0 (1,1) 2 Britanska Kolumbija, Kanada 535 (3,5) 537 (3,6) 1 (0,9) 535 (3,6) 0 (1,0) 2 Nova Fundlandija in Labrador, Kanada 523 (3,2) 526 (3,4) 3 (1,3) 523 (3,1) 0 (1,1) 3 ≡ Alberta, Kanada 539 (3,6) 541 (3,4) 2 (1,1) p 537 (3,9) -2 (1,1) ≡ Quebec, Kanada 551 (2,7) 561 (2,9) 10 (1,2) p 548 (2,6) -3 (1,2) q 20 10 0 10 20 Dosežek glede na namen višji od p skupnega PIRLS dosežka. █ Literarna besedila Dosežek glede na namen nižji od █ Informativna besedila q skupnega PIRLS dosežka. Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. Nacionalno poročilo – prvi rezultati Slika 2.14 · Relativni povprečni dosežek glede na procese razumevanja Priklic in preprosto Interpretacija, integracija Povprečen Razlika sklepanje in evalvacija Država dosežek na Povprečna Razlika glede Povprečna Razlika glede Dosežek procesa Dosežek procesa lestvici PIRLS vrednost na na skupni vrednost na na skupni razumevanja nižji od razumevanja višji od lestvici PIRLS-dosežek lestvici PIRLS-dosežek skupnega rezultata skupnega rezultata 2 ≡ Združene države Amerike 548 (6,8) 539 (6,1) -8 (2,2) q 555 (7,1) 8 (2,6) p 2 † Severna Irska 566 (2,5) 558 (2,6) -8 (1,5) q 573 (2,2) 8 (1,8) p Avstralija ⋈ 540 (2,2) 534 (2,4) -6 (1,1) q 547 (2,3) 7 (1,0) p 1 Gruzija 494 (2,6) 489 (2,4) -6 (1,2) q 500 (2,7) 6 (1,4) p Irska 577 (2,5) 571 (2,3) -6 (0,9) q 582 (2,7) 5 (1,9) p 2 Albanija 513 (3,1) 508 (3,4) -4 (2,2) q 518 (3,1) 5 (1,9) p † Hrvaška 557 (2,5) 552 (2,6) -4 (1,4) q 561 (2,7) 5 (1,2) p Oman 429 (3,7) 426 (3,6) -4 (0,9) q 433 (3,9) 4 (1,6) p Latvija 528 (2,6) 525 (2,7) -3 (1,0) q 532 (2,7) 4 (1,4) p 3 Singapur 587 (3,1) 584 (3,0) -3 (0,7) q 591 (3,2) 4 (0,5) p Poljska 549 (2,2) 545 (2,2) -4 (1,2) q 552 (2,0) 3 (1,1) p 3 Črna gora 487 (1,6) 484 (1,9) -3 (1,3) q 491 (2,4) 4 (1,8) p Anglija ⋈ 558 (2,5) 554 (2,4) -3 (0,9) q 561 (2,5) 4 (1,4) p 3 Srbija 514 (2,8) 510 (3,0) -3 (1,4) q 516 (2,7) 3 (1,4) p Bahrajn 458 (2,9) 456 (2,9) -3 (0,8) q 462 (3,0) 3 (0,9) p 2 ψ Egipt 378 (5,4) 376 (5,4) -2 (0,9) q 380 (5,1) 2 (1,4) 3 Izrael ⋈ 510 (2,2) 508 (2,3) -2 (0,9) q 512 (2,7) 2 (1,4) Ciper 511 (2,9) 509 (2,5) -2 (1,1) q 512 (3,3) 2 (1,1) Madžarska 539 (3,4) 538 (3,4) -1 (1,4) 541 (3,3) 2 (1,2) ≡ Nizozemska 527 (2,5) 527 (2,8) -1 (1,6) 529 (2,6) 2 (1,0) 2 † Brazilija ⋈ 419 (5,3) 418 (5,2) -1 (2,2) 420 (5,3) 1 (2,1) † Nova Zelandija 521 (2,3) 521 (2,3) -1 (0,8) 522 (2,4) 1 (1,0) 2 Italija 537 (2,2) 537 (2,4) 0 (1,2) 538 (2,2) 1 (0,7) 2 † Danska 539 (2,2) 539 (2,1) 0 (1,0) 540 (2,2) 1 (1,1) 2 Portugalska 520 (2,3) 520 (2,3) 0 (0,8) 520 (2,1) 0 (0,8) Ruska federacija 567 (3,6) 568 (3,8) 1 (1,4) 568 (3,8) 1 (1,3) Bolgarija 540 (3,0) 541 (3,1) 1 (1,5) 541 (3,1) 1 (1,6) Slovenija 520 (1,9) 520 (1,9) 0 (0,7) 519 (1,8) 0 (0,9) Belgija (flamski del) 511 (2,3) 511 (2,2) 0 (0,8) 510 (2,3) 0 (0,7) Finska 549 (2,4) 550 (2,6) 1 (0,8) 549 (2,4) 0 (0,8) † Slovaška republika 529 (2,7) 530 (2,6) 1 (1,3) 529 (2,6) 0 (1,1) Španija 521 (2,2) 522 (2,3) 1 (0,9) 520 (2,2) -1 (0,8) Malta 515 (2,7) 515 (2,9) 1 (1,0) 513 (2,9) -1 (1,2) Združeni arabski emirati (ZAE) 483 (1,8) 484 (1,8) 1 (0,6) 482 (1,9) -1 (0,6) q 37 Norveška (5) 539 (2,0) 540 (2,0) 1 (0,7) 538 (2,4) -1 (1,2) Nemčija 524 (2,1) 525 (2,1) 1 (0,7) 522 (2,0) -2 (0,8) q Jordanija 381 (5,4) 381 (5,3) 1 (1,9) 379 (5,5) -2 (1,6) Kazahstan 504 (2,7) 505 (2,6) 2 (0,9) 502 (2,7) -2 (0,7) q Litva 552 (2,3) 554 (2,5) 2 (1,3) 551 (2,7) -1 (1,3) Islamska republika Iran ⋈ 413 (4,9) 414 (4,7) 1 (1,4) 411 (4,7) -2 (1,1) q 2 Švedska 544 (2,1) 546 (2,3) 2 (1,2) 542 (2,2) -1 (1,0) Avstrija 530 (2,2) 532 (2,4) 2 (0,9) p 528 (2,2) -2 (0,8) q Katar 485 (3,7) 486 (3,7) 1 (1,2) 482 (3,8) -3 (1,1) q Kitajski Tajpej 544 (2,2) 546 (2,1) 2 (0,7) p 542 (2,2) -2 (0,6) q 2 Belgija (francoski del) 494 (2,7) 497 (2,4) 2 (1,6) 492 (2,4) -2 (1,6) Severna Makedonija 442 (5,3) 443 (5,4) 1 (1,1) 439 (6,0) -3 (1,3) q 2 † Posebna upravna regija Hongkong 573 (2,7) 577 (2,9) 4 (1,4) p 572 (2,6) 0 (1,3) 2 Turčija 496 (3,4) 499 (3,6) 3 (1,4) p 494 (3,4) -2 (1,2) q Češka republika 540 (2,3) 542 (2,5) 3 (0,9) p 537 (2,4) -3 (0,7) q 3 Savdska Arabija 449 (3,6) 450 (3,4) 2 (1,3) 443 (3,8) -5 (1,6) q Posebna upravna regija Makao 536 (1,3) 541 (1,0) 5 (1,3) p 534 (1,1) -2 (1,1) Maroko 372 (4,5) 374 (4,1) 1 (1,7) 366 (4,7) -6 (1,7) q Francija 514 (2,5) 519 (2,8) 5 (1,4) p 510 (2,6) -4 (1,1) q Ж Južna Afrika ⋈ 288 (4,4) 290 (4,5) 2 (1,1) 279 (4,5) -9 (1,0) q Uzbekistan 437 (2,9) 441 (2,9) 4 (1,3) p 430 (3,2) -7 (1,5) q 2 Kosovo 421 (3,1) 424 (3,0) 4 (1,4) p 412 (3,1) -9 (1,2) q Azerbajdžan 440 (3,6) 446 (3,7) 6 (1,1) p 431 (3,7) -10 (1,2) q Referenčne udeleženke 20 10 0 10 20 2 Britanska Kolumbija, Kanada 535 (3,5) 532 (3,8) -3 (1,2) q 540 (3,6) 4 (0,8) p 3 ≡ Alberta, Kanada 539 (3,6) 537 (3,6) -2 (1,1) 543 (3,6) 5 (1,1) p 2 Dubaj, ZAE 552 (1,5) 550 (1,6) -2 (1,0) 554 (1,8) 2 (0,8) p 2 Nova Fundlandija in Labrador, Kanada 523 (3,2) 522 (3,3) -1 (2,0) 526 (3,3) 2 (2,0) ≡ Quebec, Kanada 551 (2,7) 551 (2,6) 0 (0,9) 552 (2,5) 1 (1,3) Abu Dabi, ZAE 440 (3,5) 441 (3,6) 1 (1,0) 438 (3,8) -1 (1,1) Mesto Moskva, Ruska federacija 598 (2,1) 602 (2,0) 4 (1,1) p 597 (1,9) -1 (0,9) Južna Afrika (6) ⋈ 384 (4,5) 386 (4,5) 1 (1,1) 381 (4,5) -3 (1,5) q 20 10 0 10 20 Rezultat procesa je statistično značilno p višji od skupnega dosežka PIRLS. █ Priklic in preprosto sklepanje █ Interpretacija, integracija in evalvacija Rezultat procesa je statistično značilno q nižji od skupnega dosežka PIRLS. Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) 3 · Podpora domačega okolja Mnoge raziskave so pokazale na pomen domačega okolja za razvoj bralne pismenosti. Ker raziskava PIRLS želi bolje razumeti »učinek« doma in medgeneracijskega prenosa pismenosti, so se zbirali podatki za to področje tako od učencev kakor staršev oziroma skrbnikov učencev (v obeh primerih na podlagi vprašalnika). Zbrane podatke lahko strnemo v naslednja področja: – socialno-ekonomski status in dosežki učencev, – zgodnje bralne aktivnosti in zgodnje numerične aktivnosti, – domača podpora branju (kako radi berejo starši). Ker smo rezultate analize glede na jezik, ki ga učenci govorijo doma (razlike v trendih glede na posamezne kategorije pogostosti govorjenja slovenščine doma) že predstavili, v tem poglavju tega ne ponavljamo. Starši predstavljajo le starše učencev, zajete v vzorec PIRLS, zato ne predstavljajo samostojne populacije in sta podatkovni bazi združeni, rezultati pa poročani glede na to dejstvo. A si najprej oglejmo stališča staršev o tem, ali je šolanje od doma vplivalo na učenje njihovih otrok. 3.1 · Zaznavanje učnega napredka zaradi šolanja na domu v času covida-19 (poročanje staršev) Na sliki 3.1 vidimo, da je na mednarodni ravni sodelujočih držav in izobraževalnih sistemov v PIRLS 2021 (vključene so tudi države z zapoznelim testiranjem) po poročanju njihovih staršev zaradi covida-19 doma 38 ostalo 87 % učencev. Za dva od treh izmed teh učencev je to, po mnenju staršev, negativno vplivalo na učenje vsaj do neke mere. Iz slike 3.2 vidimo rezultate o stališčih staršev o učnem napredku njihovega otroka v času covida-19. Iz levega dela slike vidimo odstotke otrok, ki so zaradi koronavirusne bolezni v času pouka ostali doma (kar prikazujemo tudi na sliki 3.1). Ni presenetljivo, da vidimo precej visoke odstotke učencev, ki so v tem času kadar koli ostali doma. V primeru nekaj držav, med njimi je tudi Slovenija, vidimo, da so doma ostali (v Slika 3.1 · Zaznavanje učnega napredka učencev v času epidemije covida-19 s strani staršev Po poročanju njihovih staršev je 87 % učencev zaradi epidemije covida-19 ostalo doma. Za dva od treh izmed teh učencev je to negativno vplivalo na učenje vsaj do neke mere. COVID-19 Pandemic Opomba: podatki predstavljajo povprečje vseh držav, ki so sodelovale v PIRLS 2021. Nacionalno poročilo – prvi rezultati določenem obdobju) prav vsi četrtošolci. Starše otrok, ki so poročali, da je njihov otrok ostal doma v času covida-19, smo vprašali, če je to, po njihovem mnenju, negativno vplivalo na otrokov učni napredek (možne kategorije so bile Zelo, Nekoliko, Sploh ne). V vseh državah so starši dveh tretjin učencev (67 %) v povprečju poročali, da je njihov otrok ostal doma zaradi epidemije covida-19 in da je to »zelo« (22 %) ali »nekoliko« Slika 3.2 · Mnenja staršev o učnem napredku njihovega otroka med epidemijo covida-19 Učenec zaradi epidemije covida-19 kadar koli Odstotek učencev, ki so ostali doma, na osnovi poročanja staršev ostal doma v času pouka Zaznavanje učnega napredka* Država Ne Da Nekoliko Nikakršnega Odstotek Odstotek negativen Močen negativen negativnega vpliva učencev učencev vpliv vpliv Albanija 10 (1,0) 90 (1,0) 37 (1,7) 43 (1,7) 10 (1,2) Avstrija 11 (0,5) 89 (0,5) 15 (0,9) 51 (1,0) 23 (1,0) Azerbajdžan 3 (0,6) 97 (0,6) 31 (1,3) 55 (1,3) 11 (0,7) Bahrajn 10 (0,7) 90 (0,7) 13 (0,6) 50 (1,0) 27 (1,0) Belgija (flamski del) 0 ~ 100 (0,0) 18 (0,6) 64 (0,8) 18 (0,8) Belgija (francoski del) r 5 (0,5) 95 (0,5) r 20 (1,0) 52 (1,2) 24 (1,0) Brazilija ⋈ 3 (0,3) 97 (0,3) 11 (1,0) 49 (1,5) 37 (2,0) Bolgarija 14 (1,2) 86 (1,2) 11 (0,7) 50 (1,2) 25 (1,1) Kitajski Tajpej 92 (0,4) 8 (0,4) 3 (0,3) 4 (0,3) 1 ~ Hrvaška 0 ~ 100 (0,0) 15 (0,8) 52 (1,3) 33 (1,2) Ciper 14 (0,7) 86 (0,7) 15 (0,7) 50 (0,8) 21 (0,7) Češka republika 0 ~ 100 (0,0) r 16 (0,8) 58 (0,9) 26 (0,8) Danska 3 (0,3) 97 (0,3) 46 (1,0) 45 (0,9) 5 (0,4) Egipt 14 (1,0) 86 (1,0) 12 (0,8) 45 (1,6) 29 (1,6) Finska 11 (0,5) 89 (0,5) 62 (0,8) 25 (0,8) 2 ~ Francija 1 ~ 99 (0,2) 33 (0,9) 50 (0,7) 16 (0,8) Gruzija 12 (0,6) 88 (0,6) 4 (0,4) 44 (1,0) 40 (1,1) Nemčija s 14 (0,8) 86 (0,8) s 12 (0,8) 47 (1,2) 27 (1,1) Posebna upravna regija Hongkong 11 (0,5) 89 (0,5) 5 (0,4) 51 (0,9) 33 (0,8) Madžarska r 21 (1,0) 79 (1,0) r 14 (0,8) 41 (1,0) 25 (0,9) Islamska republika Iran ⋈ 17 (1,4) 83 (1,4) 9 (0,6) 40 (1,1) 34 (1,4) Irska 0 ~ 100 (0,0) 25 (1,0) 58 (1,0) 17 (0,6) 39 Izrael ⋈ s 20 (0,8) 80 (0,8) s 13 (0,6) 38 (0,9) 30 (1,1) Italija 7 (0,5) 93 (0,5) 26 (0,8) 53 (0,8) 13 (0,6) Jordanija 4 (0,6) 96 (0,6) 6 (0,6) 31 (1,5) 58 (1,6) Kazahstan 26 (1,3) 74 (1,3) 10 (0,6) 46 (1,2) 17 (0,7) Kosovo 3 (0,4) 97 (0,4) 27 (1,1) 53 (1,1) 16 (0,9) Latvija 4 (0,4) 96 (0,4) 17 (0,8) 53 (1,3) 27 (1,1) Posebna upravna regija Makao 22 (0,6) 78 (0,6) 9 (0,4) 57 (0,8) 13 (0,6) Malta r 29 (1,4) 71 (1,4) r 17 (0,9) 43 (1,1) 10 (0,7) Črna gora 17 (0,7) 83 (0,7) 5 (0,4) 40 (0,9) 38 (0,9) Maroko 12 (0,9) 88 (0,9) r 14 (1,0) 39 (1,7) 32 (1,9) Severna Makedonija 15 (0,9) 85 (0,9) 19 (1,0) 49 (1,3) 17 (1,1) Severna Irska s 4 (0,5) 96 (0,5) s 11 (0,7) 54 (1,1) 31 (1,0) Norveška (5) 5 (0,4) 95 (0,4) 47 (1,3) 43 (1,1) 4 (0,4) Oman 13 (0,6) 87 (0,6) 23 (0,9) 43 (0,9) 20 (0,9) Poljska 21 (0,7) 79 (0,7) 8 (0,6) 32 (0,9) 39 (1,2) Portugalska 15 (0,8) 85 (0,8) 16 (0,6) 55 (0,8) 14 (0,6) Katar r 14 (0,9) 86 (0,9) r 16 (0,9) 42 (1,2) 28 (1,2) Ruska federacija 11 (1,4) 89 (1,4) 16 (0,9) 48 (1,6) 25 (1,2) Savdska Arabija r 12 (0,6) 88 (0,6) r 29 (1,0) 40 (1,1) 18 (0,9) Srbija 17 (1,3) 83 (1,3) 12 (0,8) 49 (1,1) 22 (1,1) Slovaška republika 11 (0,7) 89 (0,7) 19 (0,8) 53 (1,0) 17 (1,3) Slovenija 0 ~ 100 (0,0) r 16 (0,7) 58 (0,9) 25 (0,9) Južna Afrika ⋈ r 32 (1,1) 68 (1,1) r 12 (0,6) 22 (0,8) 34 (1,3) Španija 6 (0,5) 94 (0,5) 14 (0,7) 56 (0,8) 24 (1,0) Švedska s 46 (1,6) 54 (1,6) s 34 (1,1) 18 (1,1) 2 ~ Turčija 25 (1,4) 75 (1,4) 14 (1,2) 29 (1,2) 33 (1,8) Združeni arabski emirati (ZAE) s 16 (0,4) 84 (0,4) s 19 (0,4) 43 (0,5) 22 (0,4) Uzbekistan 6 (0,5) 94 (0,5) 28 (1,4) 53 (1,5) 12 (0,8) Mednarodno povprečje 13 (0,1) 87 (0,1) 19 (0,1) 45 (0,2) 22 (0,1) Nizozemska x 7 (0,7) 93 (0,7) x 35 (1,3) 49 (1,4) 9 (0,7) Nova Zelandija x 0 ~ 100 (0,0) x 49 (1,5) 40 (1,2) 10 (0,9) Litva y - - - - y - - - - - - Avstralija ⋈ - - - - - - - - - - Anglija ⋈ - - - - - - - - - - Singapur - - - - - - - - - - Združene države Amerike - - - - - - - - - - Referenčne udeleženke Alberta, Kanada s 14 (1,2) 86 (1,2) s 20 (1,2) 51 (2,0) 15 (1,3) Britanska Kolumbija, Kanada s 18 (1,2) 82 (1,2) s 26 (1,2) 46 (1,3) 10 (0,8) Nova Fundlandija in Labrador, Kanada s 8 (0,8) 92 (0,8) s 32 (1,3) 51 (1,4) 9 (1,0) Quebec, Kanada r 7 (0,6) 93 (0,6) s 26 (1,0) 50 (1,1) 16 (0,8) Mesto Moskva, Ruska federacija 9 (0,6) 91 (0,6) 18 (0,6) 47 (0,7) 25 (0,7) Južna Afrika (6) ⋈ 27 (1,2) 73 (1,2) r 13 (0,8) 23 (1,0) 35 (1,2) Abu Dabi, ZAE s 17 (0,7) 83 (0,7) s 17 (0,7) 42 (0,8) 24 (0,8) Dubaj, ZAE x 13 (0,7) 87 (0,7) x 20 (1,0) 47 (1,0) 19 (0,8) Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) Slika 3.3 · SES družin iz katerih prihajajo učenci in povezava z bralnim dosežkom učenci z višjim socialno-ekonomskim medtem ko so se tisti z nižjim statusom so imeli pomembno boljši socialno-ekonomskim statusom dosežek: odrezali slabše: 543 457 povprečni bralni dosežek povprečni bralni dosežek Opomba: podatki predstavljajo povprečje vseh držav, ki so sodelovale v PIRLS 2021. Lestvica socialno-ekonomskega statusa družin v PIRLS 2021 temelji na poročanju staršev o domačih virih ter o njihovi izobrazbi in poklicu. 40 (45 %) negativno vplivala na njegov učni napredek. Starši 19 % učencev so poročali, da je njihov otrok ostal doma, vendar to »sploh ni vplivalo« na njegov učni napredek. Kar se tiče rezultatov za Slovenijo, so starši 25 % otrok poročali o močnem negativnem vplivu, starši 58 % otrok o nekolikšnem negativnem vplivu ter starši 16 % otrok o nikakršnem negativnem vplivu. V nekaterih državah EU so bili deleži otrok, o katerih so starši poročali o nikakršnem negativnem vplivu dejstva, da so otroci v času epidemije covida-19 ostali doma, precej višji. Npr., na Finskem so starši 62 % otrok poročali, da je njihov otrok sicer v določenem obdobju ostal doma, vendar to ni imelo nikakršnih negativnih vplivov na njegov učni napredek, na Danskem 46 %, v Franciji 33 %, v Italiji 26 %. Prejšnji zajemi podatkov PIRLS in tudi drugih raziskav kažejo na povezavo med socialno-ekonomskim statusom družin, iz katerih prihajajo učenci, in njihovimi (bralnimi in drugimi) dosežki. Za PIRLS 2021 je bila lestvica sicer spremenjena, in sicer na način, da ne kombinira več podatkov iz Vprašalnika za starše in Vprašalnika za učence in učenke, temveč so podatki za to lestvico izračunani le na podlagi odgovorov staršev otrok, ki so bili zajeti v vzorec PIRLS. Spremenljivke, ki so podlaga za lestvico, so: domači viri (število knjig in število otroških knjig), zaposlitev in izobrazba staršev. Družinski SES je nato poročan glede na tri kategorije: Visok, Srednji in Nizek socialno-ekonomski status (SES). Iz slike 3.3 vidimo, da imajo učenci z višjim SES v mednarodnem povprečju pomembneje boljši bralni dosežek, kot je to značilno za bralni dosežek učencev z nižjim SES. Iz slike 3.4 vidimo, da so starši na mednarodni ravni za 30 % otrok poročali, da imajo visok SES (glede na lestvico, ki je bila izračunana iz različnih postavk, ki tvorijo SES). V Sloveniji so tako poročali starši 43 % otrok. Povprečni dosežek učencev, ki prihajajo iz družin z visokim SES, je 543 točk, v Sloveniji 548 točk. 48 % otrok na mednarodni ravni (v Sloveniji 49 %) ima starše, ki so poročali o srednjem SES. Povprečni bralni dosežek te skupine otrok (na mednarodni ravni) je 501 točka, v Sloveniji 510. Starši 22 % otrok na mednarodni ravni (v Sloveniji 8 %) so poročali o nižjem SES, učenci teh družin imajo v povprečju pri bralni pismenosti 457 točk, v Sloveniji 470. Na mednarodni ravni je razkorak med povprečnim dosežkom učencev, ki prihajajo iz družin z visokim SES, v primerjavi z dosežki učencev, ki prihajajo iz družin z nizkim SES, ogromen, in sicer 86 točk (543 proti 457 točkam). Tudi v Sloveniji je ta razkorak ogromen, in sicer 78 točk. Na desni strani slike vidimo Nacionalno poročilo – prvi rezultati Slika 3.4 · Socialno-ekonomski status učencev in povprečni bralni dosežek po državah Visok Srednji Nizek socialno-ekonomski status socialno-ekonomski status socialno-ekonomski status Povprečna Država vrednost na Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni lestvici učencev dosežek učencev dosežek učencev dosežek Norveška (5) 57 (1,5) 561 (1,9) 37 (1,2) 522 (2,7) 6 (0,5) 492 (4,2) 11,3 (0,06) Švedska s 56 (1,2) 580 (3,0) 38 (1,2) 535 (3,1) 6 (0,8) 490 (7,2) 11,3 (0,06) Danska 54 (1,2) 562 (2,5) 41 (1,0) 520 (2,7) 5 (0,5) 485 (5,6) 11,2 (0,05) Finska 50 (1,2) 571 (2,4) 45 (1,1) 538 (2,2) 5 (0,4) 490 (6,9) 11,1 (0,04) Irska 49 (1,9) 608 (2,2) 42 (1,6) 564 (2,4) 9 (0,8) 520 (5,5) 11,0 (0,08) Severna Irska s 47 (1,4) 604 (3,4) 41 (1,1) 560 (3,3) 11 (0,8) 521 (5,7) 10,9 (0,06) Izrael ⋈ s 46 (1,7) 549 (2,6) 46 (1,4) 493 (3,6) 9 (0,8) 444 (8,4) 10,8 (0,06) Nemčija s 45 (1,7) 569 (2,9) 45 (1,5) 523 (3,2) 10 (0,8) 478 (5,6) 10,9 (0,07) Malta r 45 (1,6) 549 (3,1) 47 (1,2) 509 (3,0) 8 (0,8) 464 (8,1) 10,8 (0,06) Singapur 45 (0,9) 624 (2,7) 49 (0,9) 572 (3,3) 6 (0,4) 515 (8,2) 10,9 (0,03) Ciper 44 (1,3) 545 (3,1) 48 (1,1) 497 (2,8) 8 (0,5) 450 (4,9) 10,8 (0,05) Slovenija 43 (1,0) 548 (2,0) 49 (0,8) 510 (2,1) 8 (0,5) 470 (4,6) 10,7 (0,04) Poljska 43 (1,5) 576 (2,5) 49 (1,2) 536 (2,5) 9 (0,8) 505 (5,3) 10,8 (0,06) Belgija (francoski del) r 42 (1,4) 531 (3,0) 45 (1,2) 482 (3,2) 13 (0,8) 451 (3,6) 10,7 (0,07) Madžarska r 42 (1,6) 582 (3,4) 42 (1,2) 537 (3,2) 17 (1,3) 462 (6,4) 10,6 (0,08) Češka republika 41 (1,3) 574 (2,4) 51 (1,2) 531 (2,3) 8 (0,8) 485 (5,0) 10,8 (0,05) Avstrija 41 (1,5) 568 (2,6) 48 (1,3) 517 (2,0) 11 (0,6) 470 (4,2) 10,8 (0,06) Latvija 39 (1,5) 553 (4,1) 51 (1,4) 521 (3,5) 11 (1,1) 487 (5,9) 10,6 (0,06) Belgija (flamski del) 38 (1,4) 541 (2,7) 48 (1,0) 504 (2,5) 13 (0,8) 475 (3,8) 10,5 (0,06) Kitajski Tajpej 38 (1,3) 569 (1,9) 48 (0,9) 537 (2,4) 14 (0,9) 502 (4,4) 10,5 (0,06) Španija 38 (1,4) 550 (3,0) 46 (1,1) 514 (2,1) 16 (0,8) 488 (3,9) 10,4 (0,06) Francija 37 (1,4) 553 (2,6) 51 (1,2) 505 (2,5) 12 (0,7) 462 (4,9) 10,5 (0,06) Posebna upravna regija Hongkong 36 (1,8) 592 (2,5) 46 (1,2) 572 (2,9) 18 (1,2) 545 (4,3) 10,4 (0,08) Bolgarija 34 (1,3) 589 (2,7) 40 (1,3) 545 (3,1) 25 (1,2) 469 (6,7) 9,9 (0,07) Gruzija 34 (1,2) 521 (3,0) 54 (1,1) 489 (3,0) 12 (0,9) 451 (7,0) 10,5 (0,05) Slovaška republika 32 (1,4) 566 (2,4) 48 (1,5) 532 (2,7) 20 (1,8) 474 (9,0) 10,1 (0,08) Ruska federacija 31 (1,6) 596 (2,7) 58 (1,6) 561 (4,0) 11 (1,2) 521 (6,8) 10,4 (0,06) Italija 29 (1,4) 568 (2,8) 50 (1,1) 537 (1,9) 21 (1,2) 504 (3,1) 10,1 (0,06) Portugalska 29 (1,1) 555 (2,8) 47 (0,8) 518 (1,9) 25 (0,9) 488 (3,0) 9,9 (0,05) Srbija 29 (1,4) 553 (2,7) 49 (1,2) 512 (3,1) 22 (1,6) 469 (5,7) 10,0 (0,07) Posebna upravna regija Makao 27 (0,6) 557 (2,3) 52 (0,8) 532 (1,5) 21 (0,6) 518 (2,6) 10,0 (0,02) Hrvaška 27 (1,3) 590 (2,5) 56 (1,0) 555 (2,6) 17 (1,0) 515 (4,7) 10,1 (0,06) Črna gora 23 (0,7) 521 (2,6) 56 (0,7) 489 (2,0) 21 (0,6) 448 (2,9) 9,9 (0,03) Združeni arabski emirati (ZAE) s 23 (0,7) 563 (2,9) 64 (0,7) 496 (2,4) 13 (0,5) 408 (4,5) 10,1 (0,03) 41 Katar r 20 (1,5) 539 (5,4) 65 (1,7) 495 (4,6) 15 (1,2) 434 (6,6) 10,0 (0,06) Bahrajn 19 (1,0) 524 (5,4) 57 (1,0) 464 (3,4) 24 (0,8) 408 (5,1) 9,6 (0,04) Severna Makedonija 19 (1,5) 491 (5,3) 48 (1,5) 456 (4,3) 33 (2,2) 399 (6,4) 9,4 (0,10) Kosovo 16 (1,7) 472 (5,6) 48 (1,4) 427 (3,2) 36 (1,7) 392 (3,5) 9,2 (0,09) Turčija 15 (1,0) 564 (3,8) 46 (1,3) 516 (2,8) 40 (1,8) 454 (4,7) 9,1 (0,09) Kazahstan 11 (0,7) 532 (4,6) 71 (1,0) 505 (2,8) 18 (0,9) 482 (3,9) 9,7 (0,03) Oman 11 (0,6) 480 (6,1) 61 (1,1) 441 (3,9) 28 (1,1) 387 (5,1) 9,4 (0,04) Albanija 10 (0,8) 574 (4,5) 35 (1,2) 531 (3,4) 56 (1,5) 492 (3,6) 8,4 (0,07) Savdska Arabija r 8 (0,6) 489 (6,6) 62 (1,6) 460 (3,3) 30 (1,7) 435 (6,2) 9,2 (0,05) Azerbajdžan 8 (0,7) 486 (6,9) 48 (1,1) 452 (4,1) 44 (1,3) 419 (4,3) 8,9 (0,05) Islamska republika Iran ⋈ 7 (0,9) 493 (6,2) 37 (1,4) 445 (3,8) 55 (1,8) 381 (5,8) 8,4 (0,08) Uzbekistan 6 (0,6) 474 (5,9) 55 (1,2) 445 (2,9) 39 (1,5) 421 (3,3) 8,9 (0,05) Brazilija ⋈ 5 (0,6) 546 (10,1) 31 (1,2) 474 (5,0) 64 (1,4) 390 (6,5) 8,1 (0,07) Južna Afrika ⋈ r 5 (0,6) 445 (16,0) 34 (1,0) 334 (6,8) 61 (1,1) 265 (4,2) 8,2 (0,05) Jordanija 4 (0,6) 457 (12,8) 48 (1,4) 403 (5,7) 47 (1,5) 352 (6,3) 8,6 (0,05) Egipt 4 (0,4) 415 (13,2) 42 (1,4) 398 (5,0) 54 (1,5) 365 (7,0) 8,4 (0,05) Maroko 3 (0,3) 426 (18,4) 22 (1,0) 401 (5,6) 76 (1,0) 364 (5,1) 7,1 (0,06) Mednarodno povprečje 30 (0,2) 543 (0,8) 48 (0,2) 501 (0,5) 22 (0,2) 457 (0,8) Nova Zelandija x 55 (1,5) 566 (3,2) 38 (1,4) 516 (4,5) 7 (0,7) 482 (7,5) 11,3 (0,06) Nizozemska x 49 (1,5) 559 (3,0) 43 (1,4) 530 (3,5) 7 (0,8) 497 (6,8) 11,0 (0,06) Litva y - - - - - - - - - - - - - - Avstralija ⋈ - - - - - - - - - - - - - - Anglija ⋈ - - - - - - - - - - - - - - Združene države Amerike - - - - - - - - - - - - - - Referenčne udeleženke Mesto Moskva, Ruska federacija 63 (1,3) 609 (2,1) 35 (1,2) 581 (2,4) 2 ~ ~ ~ 11,6 (0,05) Nova Fundlandija in Labrador, Kanada s 58 (2,1) 548 (4,5) 40 (2,1) 514 (4,0) 2 ~ ~ ~ 11,4 (0,06) Britanska Kolumbija, Kanada s 56 (2,5) 569 (4,2) 40 (2,0) 540 (4,0) 4 (1,0) 507 (11,0) 11,4 (0,10) Alberta, Kanada s 52 (2,0) 575 (3,0) 45 (1,8) 543 (3,9) 3 (0,5) 500 (17,3) 11,2 (0,08) Quebec, Kanada r 50 (1,9) 574 (3,5) 46 (1,6) 548 (3,5) 4 (0,5) 526 (7,5) 11,1 (0,06) Abu Dabi, ZAE s 22 (0,9) 542 (5,2) 63 (0,9) 467 (4,1) 15 (0,7) 357 (7,3) 10,0 (0,03) Južna Afrika (6) ⋈ 5 (0,6) 488 (17,3) 37 (1,0) 425 (5,9) 58 (1,2) 359 (4,8) 8,3 (0,05) Dubaj, ZAE x 38 (1,1) 607 (2,7) 55 (1,1) 551 (3,0) 7 (0,4) 456 (5,8) 10,7 (0,03) Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. še nekaj, in sicer povprečno vrednost na lestvici. Lestvica ima dve presečni vrednosti, 11,1 med višjim in srednjim SES družin ter 8,5 med nižjim in srednjim SES družin. To Slovenijo uvršča v skupino držav s srednjim SES družin. Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) 3.2 · Zgodnje opismenjevanje doma, branje staršev V tabeli 3.1 predstavljamo različne bralne/jezikovne in numerične aktivnosti ter pogostost njihovega izvajanja v domačem okolju, preden so učenci začeli obiskovati 1. razred osnovne šole. V tabeli 3.1 so predstavljeni odstotki učencev, za katere so njihovi starši poročali, da so oni ali kdo drug doma z njimi počeli razne aktivnosti in kako pogosto, še pred vstopom otroka v 1. razred osnovne šole. Na splošno starši velikega deleža učencev poročajo, da je bil njihov otrok pred začetkom šolanja deležen precej dejavnosti zgodnjega opismenjevanja. Starši 69 % učencev so poročali, da so pogosto brali knjige (starši 30 % učencev pa, da so to počeli včasih), 61 % učencev ima starše, ki so poročali, da so pogosto peli pesmi, 79 % pa, da so se pogosto igrali z lego kockami ali drugimi konstrukcijskimi igrami. Prav tako ima precej visok odstotek učencev (42 %), katerih starši navajajo, da so s svojimi otroki pred vstopom v šolo pogosto pisali črke ali besede (45 % učencev pa ima starše, ki so navedli, da so slednje počeli včasih). Precejšen je tudi delež otrok, katerih starši so poročali o dejavnostih zgodnjega računanja. Če združimo kategoriji Pogosto in Včasih, dobimo precej majhne deleže učencev, katerih starši so poročali, da s svojim otrokom oni ali kdo drug doma nikoli ali skoraj nikoli ni počel naštetih aktivnosti. Iz slike 3.5 vidimo mednarodne rezultate glede na povprečno vrednost na lestvici zgodnjega opismenjevanja doma pred vstopom v šolo. Lestvica je bila oblikovana iz odgovorov staršev glede naslednjih aktivnosti, ki so jih doma s svojimi otroki počeli oni ali kdo drug: brali knjige; pripovedovali zgodbe; peli pesmice; se igrali abecedo (npr. s kockami, na katerih so napisane črke); govorili o stvareh, ki jih počnejo; govorili o tem, kar so prebrali; se igrali besedne igre; pisali črke ali besede; glasno brali znake ali napise. Na mednarodni ravni je zelo nizek odstotek otrok, katerih starši so poročali, da omenjenih aktivnosti s svojimi otroki pred vstopom v šolo niso počeli nikoli ali skoraj nikoli (3 % učencev na mednarodni ravni in 1 % učencev v Sloveniji). Tudi za to lestvico sta bili oblikovani dve presečni vrednosti, vrednost 10,7 med pogosto in včasih ter vrednost 42 Tabela 3.1 · Pogostost aktivnosti pred vstopom v šolo (v odstotkih otrok) Preden je vaš otrok začel obiskovati 1. razred OŠ, kako pogosto ste vi ali kdo drug doma z njim počeli naslednje? Pogosto Včasih Nikoli ali skoraj nikoli Brali knjige 69 (0,9) 30 (0,9) 1 (0,2) Pripovedovali zgodbe 51 (1,0) 46 (1,0) 3 (0,3) Peli pesmice 61 (0,9) 35 (0,9) 4 (0,3) Se igrali abecedo (npr. s kockami, na katerih so napisane črke) 33 (0,7) 50 (0,8) 17 (0,8) Govorili o stvareh, ki jih počnete 79 (0,9) 20 (0,9) 1 (0,1) Govorili o tem, kar ste prebrali 45 (0,9) 48 (0,9) 6 (0,5) Se igrali besedne igre 42 (0,8) 51 (0,8) 7 (0,5) Pisali črke ali besede 42 (0,8) 45 (0,8) 13 (0,8) Glasno brali znake ali napise 50 (0,9) 42 (0,8) 8 (0,6) Govorili rime ali peli pesmi, povezane s štetjem 34 (0,8) 50 (0,9) 16 (0,7) Se igrali z igračami s številkami (npr. kocke s številkami) 43 (0,9) 47 (0,9) 10 (0,6) Šteli različne predmete 67 (1,0) 31 (0,9) 2 (0,2) Se igrali igre z liki in s telesi (npr. razvrščanje predmetov ali 56 (0,8) 38 (0,8) 6 (0,4) kock po obliki, sestavljanke) Se igrali z lego kockami ali drugimi konstrukcijskimi igračami 79 (0,8) 19 (0,8) 2 (0,2) Se igrali namizne igre ali kartali 58 (0,9) 39 (0,9) 3 (0,3) Pisali števila 38 (0,9) 50 (1,0) 12 (0,7) Risali oblike 47 (1,0) 47 (0,9) 7 (0,5) Merili ali tehtali stvari (npr. pri kuhanju) 18 (0,9) 56 (0,9) 26 (0,9) Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. Nacionalno poročilo – prvi rezultati 6,2 med nikoli ali skoraj nikoli ter včasih. V Sloveniji ima večina otrok starše, ki so poročali, da so aktivnosti zgodnjega opismenjevanja s svojimi otroki izvajali včasih (vendar je vrednost lestvice za Slovenijo precej na meji s pogosto). Iz slike prav tako razberemo, da je povprečni bralni dosežek učencev, katerih starši so poročali, da nikoli ali skoraj nikoli niso izvajali omenjenih aktivnosti, precej nižji kot pri tistih učencih, katerih starši so poročali, da so to počeli včasih ali pogosto. Prav tako je razlika v povprečnem bralnem dosežku otrok, katerih starši so poročali, da so slednje počeli pogosto, napram otrokom, katerih starši so slednje Slika 3.5 · Zgodnje opismenjevanje doma pred osnovno šolo Pogosto Včasih Nikoli ali skoraj nikoli Povprečna Država vrednost na Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni lestvici učencev dosežek učencev dosežek učencev dosežek Kazahstan 66 (0,9) 510 (2,7) 34 (0,9) 496 (3,6) 0 ~ ~ ~ 11,3 (0,04) Ruska federacija 64 (1,3) 573 (3,1) 35 (1,2) 558 (4,9) 1 ~ ~ ~ 11,3 (0,07) Severna Irska s 64 (0,9) 584 (3,2) 35 (0,9) 565 (3,9) 1 ~ ~ ~ 11,5 (0,04) Gruzija 59 (1,1) 501 (2,8) 40 (1,1) 489 (3,1) 1 ~ ~ ~ 11,0 (0,05) Hrvaška 58 (1,1) 569 (2,8) 42 (1,1) 543 (3,0) 0 ~ ~ ~ 11,0 (0,05) Malta r 57 (1,2) 532 (3,5) 42 (1,2) 512 (2,9) 0 ~ ~ ~ 11,1 (0,05) Albanija 57 (1,5) 528 (3,5) 41 (1,4) 498 (4,0) 2 ~ ~ ~ 10,9 (0,08) Uzbekistan 57 (1,7) 445 (3,1) 43 (1,7) 427 (3,4) 0 ~ ~ ~ 10,8 (0,06) Irska 56 (1,1) 592 (2,6) 43 (1,0) 569 (2,8) 1 ~ ~ ~ 11,0 (0,05) Kosovo 55 (1,3) 434 (3,8) 44 (1,3) 410 (3,4) 1 ~ ~ ~ 10,8 (0,04) Črna gora 55 (0,9) 499 (2,0) 45 (0,9) 474 (2,0) 0 ~ ~ ~ 10,9 (0,03) Severna Makedonija 55 (1,2) 455 (5,1) 43 (1,2) 435 (6,0) 2 ~ ~ ~ 10,9 (0,09) Srbija 54 (1,2) 525 (3,5) 46 (1,2) 503 (3,2) 0 ~ ~ ~ 10,8 (0,05) Poljska 53 (0,9) 559 (2,5) 47 (1,0) 541 (2,8) 0 ~ ~ ~ 10,8 (0,04) Španija 52 (0,8) 535 (2,1) 47 (0,8) 510 (2,8) 1 ~ ~ ~ 10,7 (0,03) Italija 52 (0,9) 547 (2,5) 47 (0,9) 531 (2,4) 1 ~ ~ ~ 10,7 (0,03) Ciper 51 (0,6) 527 (3,1) 48 (0,7) 501 (3,2) 1 ~ ~ ~ 10,7 (0,03) Slovaška republika 49 (1,1) 541 (2,9) 49 (1,2) 527 (3,4) 2 ~ ~ ~ 10,5 (0,07) Slovenija 49 (1,0) 531 (2,4) 51 (1,0) 516 (2,2) 1 ~ ~ ~ 10,6 (0,04) Latvija 48 (1,1) 538 (3,2) 51 (1,1) 522 (3,4) 1 ~ ~ ~ 10,5 (0,04) Izrael ⋈ s 47 (1,0) 527 (2,8) 52 (1,0) 504 (3,5) 1 ~ ~ ~ 10,6 (0,04) 43 Madžarska r 47 (1,0) 551 (4,1) 52 (1,0) 538 (4,2) 1 ~ ~ ~ 10,5 (0,03) Češka republika 46 (0,8) 550 (2,7) 54 (0,8) 541 (2,3) 0 ~ ~ ~ 10,5 (0,03) Združeni arabski emirati (ZAE) s 42 (0,7) 522 (2,8) 56 (0,7) 483 (2,4) 2 ~ ~ ~ 10,3 (0,03) Bolgarija 41 (1,1) 569 (2,8) 50 (1,1) 531 (3,8) 9 (1,2) 457 (9,3) 9,9 (0,09) Francija 41 (0,9) 531 (2,7) 57 (0,9) 510 (2,8) 2 ~ ~ ~ 10,2 (0,04) Danska 41 (0,9) 551 (2,6) 58 (0,9) 534 (2,5) 1 ~ ~ ~ 10,3 (0,04) Nemčija s 40 (1,1) 548 (3,5) 59 (1,1) 535 (3,1) 1 ~ ~ ~ 10,3 (0,04) Norveška (5) 39 (0,7) 556 (2,5) 59 (0,7) 535 (2,1) 1 ~ ~ ~ 10,2 (0,03) Savdska Arabija r 39 (1,0) 463 (4,5) 58 (1,1) 448 (3,8) 3 (0,4) 462 (12,1) 10,2 (0,05) Južna Afrika ⋈ r 38 (0,9) 319 (5,8) 58 (0,8) 284 (5,3) 4 (0,5) 233 (11,1) 10,1 (0,05) Bahrajn 38 (0,7) 489 (3,6) 60 (0,7) 447 (3,3) 2 ~ ~ ~ 10,1 (0,03) Švedska s 38 (1,1) 569 (3,3) 61 (1,1) 551 (3,0) 1 ~ ~ ~ 10,2 (0,04) Avstrija 37 (0,9) 547 (2,7) 61 (0,9) 525 (2,4) 1 ~ ~ ~ 10,1 (0,04) Portugalska 37 (0,9) 536 (2,4) 62 (0,9) 514 (2,2) 1 ~ ~ ~ 10,1 (0,03) Azerbajdžan 36 (1,0) 459 (4,4) 62 (1,0) 431 (4,0) 2 ~ ~ ~ 10,1 (0,05) Singapur 35 (0,8) 613 (2,8) 62 (0,8) 582 (3,5) 4 (0,3) 553 (7,3) 10,0 (0,04) Oman 34 (1,0) 456 (4,7) 65 (1,0) 420 (3,8) 2 ~ ~ ~ 10,0 (0,04) Katar r 33 (1,0) 513 (5,3) 65 (1,0) 488 (4,4) 2 ~ ~ ~ 9,9 (0,04) Finska 33 (0,7) 565 (2,4) 66 (0,7) 547 (2,5) 1 ~ ~ ~ 10,0 (0,02) Turčija 31 (1,1) 532 (3,7) 57 (1,2) 497 (3,1) 13 (1,6) 422 (6,7) 9,3 (0,12) Belgija (francoski del) r 30 (1,0) 514 (3,2) 67 (1,0) 494 (3,2) 2 ~ ~ ~ 9,8 (0,04) Brazilija ⋈ 30 (1,0) 456 (5,2) 63 (1,2) 417 (5,2) 7 (0,9) 361 (23,4) 9,6 (0,06) Jordanija 29 (1,0) 406 (5,5) 66 (0,9) 375 (6,3) 5 (0,6) 331 (11,4) 9,6 (0,06) Belgija (flamski del) 27 (0,8) 525 (2,8) 71 (0,9) 511 (2,5) 2 ~ ~ ~ 9,6 (0,04) Egipt 27 (1,3) 400 (7,0) 67 (1,3) 377 (5,3) 7 (0,7) 348 (13,0) 9,4 (0,07) Islamska republika Iran ⋈ 24 (1,1) 434 (5,2) 71 (1,2) 412 (4,9) 5 (0,9) 338 (21,3) 9,4 (0,07) Kitajski Tajpej 18 (0,5) 567 (3,0) 76 (0,6) 541 (2,2) 6 (0,4) 514 (5,8) 9,1 (0,03) Posebna upravna regija Hongkong 16 (0,8) 591 (3,4) 81 (0,8) 571 (2,8) 3 (0,3) 560 (7,3) 9,2 (0,04) Maroko 13 (0,7) 410 (5,6) 67 (1,4) 377 (5,3) 19 (1,6) 333 (7,3) 8,2 (0,10) Posebna upravna regija Makao 10 (0,4) 547 (3,1) 85 (0,4) 535 (1,4) 5 (0,3) 523 (6,1) 8,7 (0,02) Mednarodno povprečje 42 (0,1) 518 (0,5) 55 (0,1) 495 (0,5) 3 (0,1) 418 (3,4) Nova Zelandija x 59 (1,1) 556 (3,7) 40 (1,1) 523 (4,2) 1 ~ ~ ~ 11,2 (0,05) Nizozemska x 39 (1,3) 549 (3,3) 60 (1,4) 539 (3,3) 1 ~ ~ ~ 10,2 (0,05) Litva y - - - - - - - - - - - - - - Avstralija ⋈ - - - - - - - - - - - - - - Anglija ⋈ - - - - - - - - - - - - - - Združene države Amerike - - - - - - - - - - - - - - Referenčne udeleženke Mesto Moskva, Ruska federacija 71 (0,7) 602 (2,1) 28 (0,7) 591 (2,6) 0 ~ ~ ~ 11,6 (0,03) Nova Fundlandija in Labrador, Kanada s 69 (1,3) 542 (3,8) 30 (1,3) 517 (5,5) 0 ~ ~ ~ 11,8 (0,07) Alberta, Kanada s 57 (1,7) 564 (3,6) 43 (1,6) 550 (4,3) 1 ~ ~ ~ 11,0 (0,07) Britanska Kolumbija, Kanada s 55 (1,5) 563 (4,1) 44 (1,4) 545 (4,1) 1 ~ ~ ~ 11,0 (0,07) Quebec, Kanada r 47 (0,9) 566 (3,2) 53 (0,9) 554 (3,4) 1 ~ ~ ~ 10,5 (0,04) Abu Dabi, ZAE s 38 (0,9) 494 (4,1) 60 (0,9) 452 (3,9) 3 (0,3) 371 (18,2) 10,1 (0,04) Južna Afrika (6) ⋈ r 32 (1,3) 419 (6,5) 63 (1,3) 379 (5,3) 4 (0,5) 359 (17,5) 9,8 (0,07) Dubaj, ZAE x 47 (1,0) 583 (2,6) 52 (1,0) 550 (2,7) 1 ~ ~ ~ 10,5 (0,04) Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) Tabela 3.2 · Kakovost izvedbe zgodnjih nalog opismenjevanja ob vstopu v OŠ (poročanje staršev; v odstotkih otrok) Ko je vaš otrok vstopil v 1. razred, kako dobro je znal naslednje? Zelo dobro Še kar dobro Ne preveč dobro Sploh ne Poznal je večino črk 38 (0,8) 34 (0,8) 21 (0,7) 7 (0,6) Prebral je nekaj besed 18 (0,7) 27 (0,8) 30 (0,7) 25 (0,9) Bral je stavke 9 (0,5) 14 (0,5) 26 (0,7) 51 (0,8) Prebral je zgodbo 5 (0,4) 10 (0,5) 20 (0,7) 65 (0,6) Pisal je črke 23 (0,8) 36 (0,9) 29 (0,8) 12 (0,8) Napisal je svoje ime 71 (0,9) 23 (0,7) 5 (0,4) 1 (0,2) Napisal je nekaj drugih besed, ne le svojega imena 33 (0,9) 29 (0,9) 23 (0,7) 15 (0,9) počeli včasih (v mednarodnem povprečju pa tudi če pogledamo Slovenijo, je opaziti te razlike v povprečnem bralnem dosežku). Starše smo tudi povprašali, kako dobro je njihov otrok, ko je vstopil v 1. razred, poznal večino črk, prebral nekaj besed, bral stavke, pisal črke itd. Rezultati za Slovenijo so predstavljeni v tabeli 3.2. Iz tabele 3.2 vidimo, da so starši večine otrok poročali da je otrok ob vstopu v OŠ zelo dobro ali še kar dobro poznal večino črk (38 % učencev ima starše, ki so poročali, da je njihov otrok večino črk poznal zelo dobro, 34 % učencev pa starše, ki so poročali, da še kar dobro). Kot vidimo je večina otrok znala tudi napisati 44 svoje ime. Malo otrok pa je ob vstopu v šolo zelo ali še kar dobro bralo stavke (9 in 14 % otrok) ali zelo dobro ali še kar dobro znalo prebrati zgodbo. Iz slike 3.6 vidimo mednarodne rezultate poročanja staršev o deležu otrok glede kakovosti izvedbe nalog zgodnjega opismenjevanja, in sicer ob vstopu v osnovno šolo. Lestvica ima tri kategorije (Zelo dobro, Zmerno dobro, Slabo) in je oblikovana iz naslednjih spremenljivk: otrok je poznal večino črk; prebral nekaj besed; bral stavke; prebral zgodbo; pisal črke; napisal je nekaj drugih besed, ne le svojega imena. Tudi za to lestvico sta bili oblikovani dve presečni vrednosti, in sicer vrednost 11,6, ki ločuje zelo dobro in zmerno dobro, ter vrednost 9,5, ki ločuje slabo in zmerno dobro. Iz slike vidimo, da je Slovenija glede na vrednost povprečne lestvice uvrščena precej nizko, in sicer v kategorijo Slabo. Starši 61 % učencev so namreč poročali, da je otrok ob vstopu v osnovno šolo omenjene aktivnosti (ki tvorijo lestvico) opravljal slabo. Na mednarodni ravni je delež otrok precej nižji, in sicer 34 %. V povprečju sodelujočih držav se izkazuje podoben odstotek učencev, ki so lahko opravili zgodnje naloge opismenjevanja ob vstopu v 1. razred »zelo dobro« (31 %), »dobro« (35 %) ali »slabo« (34 %). In kot rečeno, tukaj se Slovenija precej razlikuje. »Zelo dobro« je slednje opravilo (po mnenju staršev) le 14 % učencev in »dobro« le 26. To je pomembno, kajti v mednarodnem povprečju so učenci, ki so na začetku osnovne šole ob vstopu v šolo znali »zelo dobro« reševati naloge zgodnjega opismenjevanja, imeli v četrtem razredu višje povprečne bralne dosežke (525 točk) kot učenci, ki so naloge zgodnjega opismenjevanja opravljali že celo »srednje dobro« (500 točk). Učenci v kategoriji Slabo so imeli najnižji povprečni dosežek (478 točk). Tudi v Sloveniji se dosežki otrok, v vsaki posamezni kategoriji kakovosti opravljanja zgodnjih nalog opismenjevanja, razlikujejo kasneje, pri povprečnem bralnem dosežku v četrtem razredu. V raziskavi PIRLS zbiramo podatke tudi o tem, kako radi berejo starši. Slednje se lahko namreč prenaša tudi na odnos do branja njihovih otrok. Iz slike 3.7 vidimo razporeditev držav glede na to, kako radi berejo starši otrok, vključenih v PIRLS. Lestvica je sestavljena iz spremenljivk dveh vprašanj v Vprašalniku za starše: 1. kako pogosto starši doma berejo za zabavo, in 2. strinjanje oziroma nestrinjanje s trditvami, da berejo le, če morajo (upoštevana je bila obrnjena vrednost); se radi pogovarjajo o tem, kar berejo; radi berejo v prostem času; berejo le zato, da se o čem informirajo (upoštevana je bila obrnjena vrednost); branje je pri njih doma pomembna dejavnost; radi bi imeli več časa za branje; v branju uživajo; branje je eden njihovih najljubših hobijev. Rezultati kažejo na pozitivno povezavo med veseljem staršev do branja in višjimi bralnimi dosežki njihovih otrok v četrtem razredu. V državah, ki so sodelovale v PIRLS 2021, je v povprečju 31 % učencev, katerih starši »zelo radi« berejo (pri nas je takšnih učencev 26 %). Ti učenci so imeli višji povprečni bralni dosežek (526 točk, v Sloveniji 544 točk) kot Nacionalno poročilo – prvi rezultati Slika 3.6 · Kakovost izvedbe zgodnjih nalog opismenjevanja ob vstopu v OŠ Zelo dobro Zmerno dobro Slabo Povprečna Država vrednost na Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni lestvici učencev dosežek učencev dosežek učencev dosežek Irska 60 (1,0) 602 (2,5) 30 (0,8) 561 (3,6) 10 (0,6) 521 (5,3) 11,9 (0,04) Združeni arabski emirati (ZAE) s 56 (0,7) 523 (2,3) 31 (0,5) 482 (3,1) 13 (0,4) 440 (4,5) 11,7 (0,03) Bahrajn 54 (0,8) 484 (3,0) 31 (0,7) 452 (3,7) 15 (0,5) 402 (7,1) 11,5 (0,03) Oman 53 (1,0) 457 (3,7) 34 (0,8) 413 (5,1) 13 (0,7) 370 (6,4) 11,5 (0,04) Singapur 52 (1,1) 619 (2,3) 37 (0,8) 575 (3,5) 11 (0,6) 514 (5,7) 11,7 (0,04) Uzbekistan 51 (1,3) 451 (2,9) 35 (0,9) 427 (3,6) 14 (0,9) 415 (5,1) 11,4 (0,06) Katar r 50 (1,3) 513 (5,1) 35 (1,0) 489 (4,8) 15 (0,8) 451 (7,4) 11,4 (0,05) Kazahstan 49 (1,0) 514 (3,2) 34 (0,7) 501 (3,1) 17 (0,7) 492 (4,6) 11,3 (0,04) Savdska Arabija r 48 (1,0) 464 (4,0) 34 (1,0) 449 (4,3) 18 (0,8) 439 (5,3) 11,3 (0,04) Poljska 47 (1,0) 570 (2,4) 35 (1,1) 541 (2,9) 17 (0,9) 518 (4,9) 11,3 (0,03) Albanija 47 (1,7) 532 (3,2) 33 (1,2) 503 (4,3) 20 (1,6) 491 (6,1) 11,1 (0,08) Posebna upravna regija Hongkong 46 (1,1) 596 (2,5) 43 (0,9) 565 (2,8) 11 (0,6) 525 (5,2) 11,4 (0,04) Hrvaška 44 (1,2) 580 (2,6) 37 (1,2) 546 (3,0) 18 (1,0) 528 (3,6) 11,1 (0,04) Španija 43 (0,9) 547 (2,4) 37 (0,8) 515 (2,6) 20 (0,9) 485 (2,9) 11,1 (0,04) Jordanija 42 (1,3) 417 (5,4) 36 (1,1) 370 (6,2) 23 (1,2) 337 (8,6) 11,0 (0,07) Latvija 41 (1,1) 562 (2,7) 39 (1,1) 520 (3,7) 20 (0,9) 483 (5,6) 11,1 (0,04) Kosovo 41 (1,2) 434 (3,3) 39 (1,1) 420 (4,1) 19 (0,9) 406 (4,8) 11,1 (0,05) Egipt 38 (1,7) 402 (5,5) 40 (1,4) 374 (6,1) 22 (1,4) 359 (8,6) 10,8 (0,07) Izrael ⋈ s 35 (1,1) 521 (3,9) 34 (0,8) 513 (3,6) 30 (1,0) 510 (3,7) 10,6 (0,05) Srbija 35 (1,1) 539 (3,6) 41 (1,0) 508 (3,2) 24 (1,1) 492 (4,3) 10,7 (0,05) Južna Afrika ⋈ r 33 (0,9) 329 (6,0) 40 (0,8) 304 (5,9) 27 (0,8) 248 (5,8) 10,7 (0,04) Ciper 32 (0,6) 537 (3,3) 35 (0,6) 511 (2,8) 33 (0,7) 496 (4,0) 10,5 (0,03) Azerbajdžan r 32 (1,1) 466 (4,5) 36 (1,0) 444 (4,9) 32 (1,2) 418 (4,7) 10,4 (0,06) Švedska s 31 (1,0) 588 (3,7) 38 (0,9) 556 (3,5) 31 (1,2) 529 (3,5) 10,6 (0,05) Kitajski Tajpej 31 (0,7) 570 (2,1) 50 (0,8) 543 (2,5) 19 (0,6) 508 (3,8) 10,9 (0,02) Maroko 30 (1,3) 421 (6,1) 35 (1,3) 369 (4,6) 35 (1,8) 338 (6,7) 10,1 (0,12) Danska 28 (0,8) 572 (2,9) 41 (0,8) 541 (2,6) 31 (0,8) 514 (2,9) 10,5 (0,03) Ruska federacija 28 (1,3) 594 (3,4) 37 (1,1) 569 (4,7) 35 (1,8) 545 (4,9) 10,3 (0,09) Finska 28 (0,6) 587 (2,5) 29 (0,7) 553 (2,9) 44 (0,8) 530 (2,6) 10,2 (0,03) Severna Makedonija 28 (1,1) 453 (7,1) 38 (1,3) 452 (5,5) 34 (1,3) 434 (6,0) 10,3 (0,06) Malta r 27 (1,0) 548 (4,1) 39 (1,0) 526 (3,7) 34 (1,2) 502 (3,4) 10,3 (0,05) Gruzija 26 (1,1) 513 (3,5) 31 (0,8) 499 (3,0) 43 (1,3) 488 (3,4) 9,9 (0,06) Bolgarija 25 (0,9) 574 (4,3) 33 (1,1) 557 (3,4) 42 (1,4) 509 (4,3) 9,9 (0,09) Islamska republika Iran ⋈ 25 (1,0) 435 (5,4) 35 (1,0) 411 (5,1) 40 (1,2) 403 (6,7) 10,0 (0,06) 45 Brazilija ⋈ 24 (1,0) 475 (7,1) 34 (1,0) 441 (5,9) 42 (1,0) 385 (7,6) 10,0 (0,05) Črna gora 23 (0,7) 512 (2,7) 38 (0,7) 490 (2,5) 39 (0,8) 473 (2,3) 10,0 (0,03) Posebna upravna regija Makao 23 (0,6) 565 (2,3) 53 (0,7) 538 (1,6) 24 (0,6) 503 (2,3) 10,5 (0,02) Turčija 22 (1,2) 521 (3,5) 24 (1,1) 501 (3,8) 54 (1,8) 488 (5,1) 9,2 (0,13) Francija 22 (0,8) 539 (3,6) 43 (0,8) 520 (2,8) 35 (0,8) 504 (3,2) 10,2 (0,03) Češka republika 19 (0,8) 567 (3,1) 33 (0,8) 540 (2,9) 48 (0,9) 540 (2,8) 9,7 (0,04) Portugalska 14 (0,7) 546 (3,3) 35 (0,7) 524 (2,1) 51 (0,8) 513 (2,6) 9,6 (0,03) Slovenija 14 (0,6) 561 (2,9) 26 (0,8) 531 (2,9) 61 (0,8) 512 (2,2) 9,1 (0,04) Italija 13 (0,5) 559 (3,2) 35 (0,8) 540 (2,7) 52 (0,9) 534 (2,5) 9,5 (0,03) Avstrija 13 (0,6) 541 (5,6) 26 (0,9) 529 (2,9) 62 (0,9) 533 (2,2) 9,2 (0,04) Norveška (5) 12 (0,5) 577 (4,3) 29 (0,8) 553 (2,6) 59 (0,8) 531 (2,2) 9,3 (0,03) Belgija (francoski del) r 11 (0,6) 516 (4,4) 34 (1,0) 501 (3,2) 55 (1,2) 494 (3,6) 9,4 (0,04) Slovaška republika 10 (0,8) 549 (11,4) 19 (0,8) 537 (4,0) 71 (1,0) 529 (2,8) 8,7 (0,06) Belgija (flamski del) 10 (0,4) 519 (4,8) 29 (0,8) 512 (3,2) 61 (0,8) 516 (2,3) 9,1 (0,04) Nemčija s 9 (0,6) 556 (6,5) 24 (0,9) 539 (3,9) 67 (1,1) 538 (2,9) 9,0 (0,04) Madžarska r 9 (0,5) 571 (7,2) 16 (0,7) 544 (5,7) 75 (0,8) 542 (3,4) 8,1 (0,04) Mednarodno povprečje 31 (0,1) 525 (0,6) 35 (0,1) 500 (0,5) 34 (0,1) 478 (0,7) Nova Zelandija x 23 (1,1) 561 (5,3) 34 (1,1) 546 (5,0) 43 (1,0) 529 (4,2) 10,0 (0,05) Nizozemska x 12 (0,9) 569 (5,2) 33 (1,6) 547 (3,6) 54 (1,8) 533 (3,6) 9,5 (0,06) Litva y - - - - - - - - - - - - - - Avstralija ⋈ - - - - - - - - - - - - - - Anglija ⋈ - - - - - - - - - - - - - - Severna Irska - - - - - - - - - - - - - - Združene države Amerike - - - - - - - - - - - - - - Referenčne udeleženke Abu Dabi, ZAE s 53 (1,1) 497 (3,7) 33 (0,9) 447 (6,1) 14 (0,6) 399 (7,2) 11,6 (0,04) Nova Fundlandija in Labrador, Kanada s 43 (1,8) 561 (4,0) 39 (1,7) 526 (4,4) 18 (0,9) 487 (7,9) 11,2 (0,05) Mesto Moskva, Ruska federacija 39 (1,0) 621 (2,3) 41 (0,8) 594 (2,2) 21 (0,7) 566 (2,6) 11,0 (0,04) Južna Afrika (6) ⋈ r 37 (1,2) 414 (5,6) 41 (0,9) 392 (5,3) 22 (0,9) 356 (6,3) 10,9 (0,05) Britanska Kolumbija, Kanada s 36 (1,5) 582 (4,6) 40 (1,1) 553 (3,9) 24 (1,3) 520 (5,2) 10,9 (0,06) Alberta, Kanada s 33 (1,5) 582 (4,0) 40 (1,6) 553 (4,1) 27 (1,3) 537 (5,3) 10,7 (0,05) Quebec, Kanada r 21 (1,1) 580 (4,0) 40 (1,2) 561 (3,3) 39 (1,3) 548 (3,9) 10,1 (0,05) Dubaj, ZAE x 56 (0,9) 581 (2,8) 33 (1,0) 551 (3,0) 12 (0,7) 532 (5,6) 11,7 (0,04) Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. 52 % učencev, katerih starši berejo »nekoliko radi« (v mednarodnem povprečju so ti učenci dosegli 498 točk, v Sloveniji 520). Po drugi strani je imelo 17 % učencev starše, ki branja »ne marajo«. Dosežki teh učencev so bili najnižji, in sicer mednarodno 479 točk, v Sloveniji 501 točko. Kako radi berejo starši učencev, vključenih v PIRLS, vidimo tudi iz povprečne vrednosti lestvice. Tudi za to lestvico sta bili oblikovani dve presečni vrednosti, in sicer 10,4, ki loči kategorijo Zelo radi berejo napram Nekoliko radi berejo, in vrednost 8,1, ki loči kategoriji Ne marajo branja ter Nekoliko radi berejo. Vrednost lestvice za Slovenijo je 9,4, kar pomeni kategorijo otrok, katerih starši nekoliko radi berejo. Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) Slika 3.7 · Interes staršev za branje Zelo radi berejo Nekoliko radi berejo Ne marajo branja Povprečna Država vrednost na Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni lestvici učencev dosežek učencev dosežek učencev dosežek Srbija 51 (1,2) 532 (3,0) 39 (1,1) 497 (3,6) 10 (1,0) 492 (6,5) 10,4 (0,05) Črna gora 51 (0,8) 505 (2,1) 43 (0,7) 472 (2,3) 6 (0,4) 455 (5,4) 10,5 (0,03) Azerbajdžan 46 (1,1) 451 (4,2) 46 (1,1) 437 (4,5) 8 (0,6) 409 (7,6) 10,4 (0,04) Gruzija 44 (1,0) 511 (3,0) 50 (1,0) 486 (3,0) 6 (0,6) 471 (12,9) 10,2 (0,04) Kosovo 42 (1,3) 441 (3,7) 53 (1,2) 410 (3,6) 5 (0,6) 385 (7,6) 10,3 (0,04) Irska 42 (1,2) 599 (2,7) 42 (1,1) 574 (2,8) 16 (0,7) 555 (3,8) 10,0 (0,05) Italija 41 (1,0) 553 (2,6) 45 (0,8) 531 (2,4) 13 (0,6) 520 (3,2) 10,1 (0,04) Severna Makedonija 41 (1,2) 467 (4,7) 49 (1,1) 432 (5,5) 10 (1,0) 406 (10,2) 10,1 (0,08) Bolgarija 41 (1,3) 570 (3,2) 41 (1,2) 537 (4,0) 18 (1,4) 481 (7,0) 9,8 (0,07) Španija 40 (0,9) 540 (2,7) 44 (0,8) 517 (2,4) 16 (0,6) 498 (3,3) 10,0 (0,03) Uzbekistan 39 (1,4) 449 (3,1) 57 (1,3) 431 (3,2) 4 (0,3) 404 (8,8) 10,3 (0,04) Severna Irska s 39 (1,1) 595 (3,9) 42 (1,2) 569 (4,0) 19 (0,9) 556 (5,0) 9,8 (0,05) Danska 39 (1,0) 557 (2,6) 42 (0,9) 539 (2,6) 19 (0,7) 514 (3,4) 9,8 (0,04) Finska 38 (0,8) 573 (2,6) 44 (0,8) 547 (2,6) 18 (0,8) 522 (3,2) 9,9 (0,04) Malta r 37 (1,0) 539 (3,7) 47 (1,0) 515 (2,7) 15 (0,9) 514 (4,8) 9,8 (0,04) Ciper 37 (0,8) 535 (3,5) 49 (0,9) 505 (2,9) 14 (0,6) 491 (4,2) 9,9 (0,03) Poljska 36 (1,1) 566 (3,1) 47 (1,0) 546 (2,2) 17 (0,9) 529 (4,8) 9,8 (0,05) Avstrija 36 (1,1) 559 (2,5) 44 (1,1) 524 (2,6) 20 (0,8) 504 (3,4) 9,7 (0,05) Albanija 35 (1,4) 535 (3,6) 56 (1,3) 504 (3,5) 9 (1,2) 493 (7,6) 10,0 (0,05) Švedska s 34 (1,2) 575 (3,7) 50 (1,1) 551 (3,6) 16 (0,8) 541 (4,0) 9,7 (0,04) Nemčija s 33 (1,0) 562 (3,4) 47 (1,0) 540 (3,4) 20 (0,9) 504 (4,6) 9,6 (0,04) Češka republika 33 (0,9) 564 (2,9) 45 (0,8) 543 (2,8) 22 (0,7) 522 (3,1) 9,6 (0,04) Norveška (5) 32 (1,0) 560 (2,4) 48 (0,9) 540 (2,5) 19 (0,8) 520 (2,7) 9,6 (0,04) Slovaška republika 32 (1,0) 554 (3,1) 47 (1,3) 528 (3,1) 21 (1,6) 504 (6,6) 9,5 (0,09) Izrael ⋈ s 32 (1,0) 542 (3,6) 51 (1,1) 503 (3,4) 17 (0,8) 497 (4,9) 9,7 (0,04) Turčija 31 (1,2) 531 (3,2) 48 (1,4) 497 (3,4) 21 (1,8) 453 (6,4) 9,5 (0,09) Madžarska r 30 (0,9) 569 (3,6) 50 (1,0) 541 (4,3) 20 (1,0) 509 (6,0) 9,5 (0,04) Portugalska 30 (0,9) 543 (2,2) 52 (0,8) 516 (2,4) 18 (0,6) 501 (3,5) 9,6 (0,03) Belgija (francoski del) r 28 (0,9) 529 (3,6) 48 (1,1) 496 (3,2) 24 (1,0) 470 (3,4) 9,3 (0,04) Belgija (flamski del) 27 (1,0) 535 (2,6) 46 (0,9) 513 (2,8) 27 (0,9) 498 (2,9) 9,2 (0,05) Bahrajn 27 (0,8) 488 (4,3) 60 (0,9) 458 (3,4) 14 (0,5) 427 (4,7) 9,6 (0,02) Hrvaška 26 (1,3) 575 (3,3) 56 (1,0) 557 (2,8) 18 (1,2) 535 (4,0) 9,5 (0,05) 46 Slovenija 26 (0,8) 544 (2,8) 57 (0,7) 520 (1,9) 17 (0,7) 501 (3,2) 9,4 (0,03) Latvija 24 (0,9) 553 (3,4) 54 (0,9) 529 (3,0) 22 (0,9) 507 (4,9) 9,3 (0,04) Južna Afrika ⋈ r 24 (0,8) 342 (6,8) 62 (0,8) 283 (4,8) 15 (0,5) 270 (9,4) 9,6 (0,03) Islamska republika Iran ⋈ 24 (1,0) 449 (4,4) 62 (0,9) 405 (5,5) 14 (0,8) 385 (7,0) 9,5 (0,04) Savdska Arabija r 23 (0,8) 469 (4,6) 62 (1,0) 451 (3,8) 15 (0,8) 448 (5,7) 9,5 (0,04) Katar r 22 (0,9) 512 (5,6) 63 (1,2) 491 (4,7) 15 (0,9) 485 (6,2) 9,4 (0,03) Francija 22 (0,8) 546 (3,1) 57 (0,9) 514 (2,8) 21 (0,7) 500 (3,4) 9,3 (0,03) Oman 22 (0,9) 451 (6,0) 68 (1,0) 428 (3,8) 10 (0,6) 407 (8,7) 9,5 (0,03) Združeni arabski emirati (ZAE) s 21 (0,5) 534 (4,0) 65 (0,6) 491 (2,5) 13 (0,4) 488 (3,7) 9,5 (0,01) Ruska federacija 21 (0,9) 587 (2,8) 58 (1,1) 566 (4,3) 21 (0,9) 550 (4,6) 9,2 (0,04) Singapur 21 (0,6) 622 (3,4) 57 (0,7) 589 (3,2) 23 (0,6) 571 (3,8) 9,2 (0,03) Maroko 20 (1,1) 410 (5,0) 53 (1,7) 377 (5,6) 27 (2,1) 338 (6,5) 9,1 (0,07) Brazilija ⋈ 19 (0,9) 456 (7,5) 51 (0,8) 423 (5,8) 29 (1,1) 401 (8,2) 9,0 (0,04) Posebna upravna regija Makao 17 (0,6) 551 (2,5) 61 (0,7) 535 (1,6) 22 (0,6) 526 (2,2) 9,1 (0,02) Kazahstan 17 (0,7) 527 (3,8) 70 (0,7) 501 (2,7) 13 (0,6) 493 (4,6) 9,4 (0,03) Kitajski Tajpej 15 (0,6) 564 (3,3) 62 (0,8) 545 (2,2) 23 (0,8) 528 (3,3) 9,1 (0,03) Jordanija 15 (0,9) 416 (6,4) 62 (1,2) 382 (5,8) 23 (1,2) 358 (8,2) 9,1 (0,04) Posebna upravna regija Hongkong 14 (0,8) 592 (3,7) 63 (0,9) 573 (2,7) 24 (0,7) 567 (3,8) 9,0 (0,03) Egipt 14 (0,7) 416 (7,4) 60 (1,4) 379 (5,7) 27 (1,5) 367 (7,7) 8,9 (0,04) Mednarodno povprečje 31 (0,1) 526 (0,5) 52 (0,1) 498 (0,5) 17 (0,1) 479 (0,8) Nova Zelandija x 44 (1,4) 563 (3,4) 40 (1,2) 532 (4,5) 17 (0,8) 508 (5,7) 10,0 (0,06) Nizozemska x 39 (1,2) 557 (3,3) 41 (1,3) 541 (3,6) 21 (1,2) 516 (4,5) 9,6 (0,06) Litva y - - - - - - - - - - - - - - Avstralija ⋈ - - - - - - - - - - - - - - Anglija ⋈ - - - - - - - - - - - - - - Združene države Amerike - - - - - - - - - - - - - - Referenčne udeleženke Alberta, Kanada s 40 (2,0) 573 (4,1) 44 (1,7) 551 (3,8) 15 (1,1) 540 (7,3) 10,0 (0,08) Britanska Kolumbija, Kanada s 38 (1,7) 572 (3,8) 46 (1,2) 549 (4,7) 16 (1,3) 534 (5,4) 9,9 (0,07) Nova Fundlandija in Labrador, Kanada s 38 (1,4) 549 (3,7) 45 (1,4) 529 (4,7) 18 (1,0) 515 (6,5) 9,9 (0,06) Mesto Moskva, Ruska federacija 32 (0,8) 612 (2,1) 54 (0,7) 595 (2,3) 14 (0,7) 579 (3,9) 9,8 (0,03) Quebec, Kanada r 30 (1,3) 576 (4,1) 48 (1,0) 558 (3,0) 22 (1,1) 543 (3,7) 9,4 (0,06) Južna Afrika (6) ⋈ r 22 (0,8) 436 (6,6) 62 (0,8) 380 (5,1) 16 (0,7) 366 (6,1) 9,5 (0,04) Abu Dabi, ZAE s 20 (0,7) 513 (6,1) 66 (1,0) 457 (4,1) 14 (0,6) 450 (6,7) 9,4 (0,02) Dubaj, ZAE x 26 (0,8) 594 (3,6) 60 (1,0) 555 (2,8) 14 (0,8) 555 (5,6) 9,6 (0,03) Nacionalno poročilo – prvi rezultati 4 · Šolska kompozicija, viri in klima Šolsko okolje in organizacija šole lahko učinkujeta na enostavnost in učinkovitost doseganja kurikularnih ciljev. Pri tem je treba upoštevati, da nekaj, čemur bi lahko rekli učinkovita šola, ni nekaj, kar določajo posamezne karakteristike, temveč gre pri tem bolj za dobro upravljan integriran sistem, kjer posamezna dejavnost ali politika neposredno učinkuje na druge dele. Zato se raziskava PIRLS osredotoča na že raziskane kazalnike kakovosti šol in ti so: – kompozicija šol glede na socialno-ekonomsko ozadje, – poučevanje, ki ga je »omejevalo« pomanjkanja virov, – delovni pogoji učiteljev in njihovo zadovoljstvo pri delu, – poudarek šole na akademskem uspehu, – varna in urejena šola z ustrezno disciplino. Vsi ti našteti kazalniki tvorijo t. i. šolski kontekst. A v nacionalnem poročilu tega ne obravnavamo skupaj, temveč smo kazalnike razdelili na različne dele. Nekaj teh rezultatov smo že predstavili v prejšnjih poglavjih in jih zato tukaj ponovno ne navajamo. Ker je jasno, da je učinkovito učenje odvisno tudi od tega, ali so četrtošolci ob učenju utrujeni ali ne, ali prihajajo zjutraj v šolo lačni ali ne, so v šoli nadlegovani itd., se najprej posvetimo temu. 4.1 · Stališča staršev in otrok o šoli Iz slike 4.1 vidimo porast deleža učencev, ki poročajo o občutkih utrujenosti in lakote vsak dan ali skoraj 47 vsak dan, ko pridejo v šolo. Delež učencev, ki poročajo, da prihajajo v šolo utrujeni vsak dan ali skoraj vsak dan, se je namreč med letoma 2016 in 2021 na mednarodni ravni povečal za 7 odstotnih točk (na 39 % učencev). Za 10 odstotnih točk se je povečal delež četrtošolcev, ki so poročali, da pridejo v šolo lačni vsak dan ali skoraj vsak dan, in sicer na 36 %. Slika 4.1 · Mednarodni trendi (2016–2021) za učence, ki poročajo, da prihajajo v šolo lačni ali utrujeni V mednarodnem merilu je opazen pomemben porast v deležu učencev, ki poročajo o občutkih utrujenosti in lakote vsak dan ali skoraj vsak dan, ko pridejo v šolo. 39 % 32 % 36 % 26 % 2016 2021 utrujen lačen Opomba: podatki predstavljajo povprečje vseh držav, ki so sodelovale v PIRLS 2016 in 2021. Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) Tabela 4.1 · Počutje zjutraj v šoli (utrujenost, lakota; v odstotkih) Kako pogosto se tako počutiš, ko prideš zjutraj v šolo? Vsak dan Skoraj vsak dan Včasih Nikoli Utrujen/a sem. 26 (0,8) 20 (0,6) 45 (1,0) 9 (0,5) Lačen/-a sem. 25 (0,9) 15 (0,6) 38 (0,7) 23 (0,9) Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. Tabela 4.2 · Pripadnost učencev šoli (v odstotkih) Kaj meniš o svoji šoli? Zelo se strinjam Strinjam se Ne strinjam se Sploh se ne strinjam Rad/a sem v šoli. 37 (0,9) 42 (0,9) 11 (0,6) 11 (0,7) V šoli se počutim varno. 56 (1,1) 33 (0,9) 6 (0,5) 4 (0,4) Čutim, da pripadam tej šoli. 56 (0,9) 31 (0,7) 8 (0,4) 6 (0,5) Učiteljice in učitelji so do mene pravični. 64 (1,1) 28 (0,8) 5 (0,4) 4 (0,5) Ponosna/-en sem, da hodim na to šolo. 64 (1,1) 27 (0,9) 4 (0,4) 4 (0,5) V tej šoli imam prijatelje ali prijateljice. 86 (0,5) 11 (0,5) 1 (0,2) 2 (0,2) Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. 48 Oglejmo si te rezultate, tudi v perspektivi trendov, podrobneje za Slovenijo. Iz tabele 4.1 vidimo, da se več kot četrtina učencev (četrtošolcev) v Sloveniji zjutraj, ko pridejo v šolo, počuti utrujene ali lačne, in to prav vsak dan pouka. Vsak dan ali skoraj vsak dan se počuti utrujene okoli 46 % učencev, in lačne okoli 40 %. Le 9 % učencev zjutraj, ko pridejo v šolo, nikoli ni utrujenih, in le 23 % jih ni nikoli lačnih. Tudi deleža učencev, ki včasih pridejo v šolo lačni ali utrujeni, sta ogromni. Skratka, če primerjamo te podatke z mednarodnimi, lahko rečemo, da je nekaj več odstotnih točk naših učencev utrujenih ali lačnih vsak dan ali skoraj vsak dan, kot to velja za mednarodno povprečje. Iz slike 4.2 vidimo, da se delež učencev (četrtošolcev), ki v šolo nikoli ne pridejo utrujeni, ni spremenil. Se je pa v letu 2021 povečal delež učencev, ki v šolo utrujeni prihajajo vsak dan (in sicer za malo več kot 8 odstotnih točk, je pa razlika statistično značilna), in nekoliko zmanjšal delež učencev, ki v šolo pridejo utrujeni včasih. Iz slike 4.3 vidimo prav tako pomembne razlike v trendih deleža četrtošolcev, ki zjutraj v šolo prihajajo lačni. Delež učencev, ki so poročali, da zjutraj v šolo nikoli ne pridejo lačni, se je s 34 % v letu 2016 zmanjšal na 23 v letu 2021. Delež tistih, ki v šolo pridejo lačni včasih, se je prav tako zmanjšal, in sicer za 4 odstotne točke. Vendar je največja razlika ravno pri skupini učencev, ki so poročali, da v šolo pridejo lačni prav vsak dan. Pri tej skupini se je delež povečal s 13 % (leta 2016) na četrtino, se pravi na 25 % učencev v letu 2021. Nenazadnje pa se je povečal tudi delež učencev, ki so poročali, da v šolo pridejo lačni skoraj vsak dan (za 3 odstotne točke). Vse te razlike so statistično značilne. Rezultati v tabeli 4.2 nam govorijo, da večina četrtošolcev čuti pripadnost šoli, ki jo obiskujejo. Skupaj se jih 79 % strinja ali zelo strinja, da so radi v šoli, ki jo obiskujejo, a kljub temu se jih s trditvijo ne strinja (vključena je tudi kategorija Sploh ne strinjam) okoli 22 %. Večina učencev se tudi strinja (kategoriji Strinjam se in Zelo se strinjam), da se v šoli počutijo varne, čutijo, da pripadajo šoli, da so učiteljice in učitelji do njih prijazni, ponosni so, da obiskujejo šolo, v kateri so, prav tako ima pretežni delež učencev v svoji šoli tudi prijatelje in prijateljice. Kljub visokim odstotkom, ki izražajo pripadnost šoli, se 10 % učencev v šoli ne počuti varnih, 14 % pa jih ne čuti pripadnosti šoli, ki jo obiskujejo. V današnjem času se po svetu, in Slovenija tukaj ni nobena izjema, veliko govori o nasilju in nadlegovanju v šoli. V tabeli 4.3 predstavljamo rezultate učencev iz Slovenije pri različnih trditvah, ki pričajo o pogostosti medvrstniškega nasilja. Iz tabele 4.3 vidimo, da je pogostost različnih oblik nadlegovanja (medvrstniškega nasilja) v šoli precejšnja. Več kot četrtina četrtošolcev (27 %) je odgovorilo da so jih drugi učenci zasmehovali ali žalili enkrat ali dvakrat Nacionalno poročilo – prvi rezultati Slika 4.2 · Trendi za Slovenijo glede utrujenosti učencev, ko pridejo v šolo Slika 4.3 · Trendi za Slovenijo glede lakote učencev, ko pridejo v šolo 49 na mesec do vsaj enkrat na teden, podobno pa je tudi pri fizičnih napadih (npr. potiskanje ali brcanje) – 25 %. Odstotki pri izključevanju iz dejavnosti ali širjenju laži o njih so podobni, v obeh primerih je 22 % učencev odgovorilo, da se to dogaja od enkrat ali dvakrat na mesec do vsak teden. Pogostost spletnega nadlegovanja je v primerjavi z drugimi oblikami nadlegovanja majhna, vendar je vseeno vredna pozornosti, saj je poročani odstotek pri pošiljanju grdih ali škodljivih sporočil preko spleta 9 %, pri širjenju grdih ali škodljivih informacij po spletu pa 6 %, kar se pojavlja več kot enkrat ali dvakrat na mesec do vsaj enkrat na teden. Kaj pa si starši mislijo o odnosih in o šoli, ki jo obiskuje njihov otrok? To razberemo iz rezultatov, predstavljenih v tabeli 4.4. Iz tabele 4.4 vidimo, da ima večina otrok starše, ki se strinjajo s posameznimi trditvami glede dela, ki ga šola opravlja pri izobraževanju njihovega otroka, in to je najpogosteje uporabljena kategorija odgovorov. Kar 91 % učencev ima starše, ki se strinjajo ali popolnoma strinjajo, da jih šola vključuje v izobraževanje njihovega otroka, 80 % pa takšne, ki pravijo, da šola stremi k visokim akademskim standardom. Kar 89 % učencev ima starše, ki se strinjajo ali popolnoma strinjajo, da jih šola dobro obvešča o otrokovem napredku, 96 % pa takšne, da šola zagotavlja varno okolje za njihovega otroka. Nekaj več kot petina (21 %) učencev ima Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) Tabela 4.3 · Medvrstniško nasilje in nadlegovanje (v odstotkih) Kolikokrat se ti je med tem šolskim letom v šoli Enkrat ali zgodilo kaj od naslednjega (upoštevaj tudi sporočila na Vsaj enkrat dvakrat na Nekajkrat internetu in SMS-sporočila)? na teden mesec na leto Nikoli Iz mene so se norčevali ali me zmerjali. 16 (0,8) 11 (0,6) 24 (0,8) 49 (1,2) Izključili so me iz igre ali drugih aktivnosti. 11 (0,5) 11 (0,5) 21 (0,8) 57 (1,0) O meni so širili laži. 12 (0,5) 10 (0,6) 19 (0,8) 59 (1,1) Nekaj so mi ukradli. 8 (0,6) 6 (0,4) 19 (0,7) 67 (0,9) Nalašč so poškodovali kaj mojega. 9 (0,6) 5 (0,3) 17 (0,7) 69 (0,9) Udarili ali ranili so me (npr. porinili, brcnili so me). 14 (0,6) 11 (0,4) 26 (0,9) 48 (1,0) Prisilili so me početi stvari, ki jih nisem želela narediti. 6 (0,5) 6 (0,4) 12 (0,6) 76 (0,8) Preko spleta so mi pošiljali grda ali škodljiva sporočila. 4 (0,4) 5 (0,4) 8 (0,5) 83 (0,8) Preko spleta so o meni širili grde ali škodljive informacije. 3 (0,3) 3 (0,3) 4 (0,4) 90 (0,7) Grozili so mi. 6 (0,5) 4 (0,4) 12 (0,7) 78 (0,9) Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. Tabela 4.4 · Stališča staršev o šoli, ki jo obiskuje njihov otrok (v odstotkih otrok) Kaj menite o šoli, ki jo obiskuje vaš otrok? Zelo se Sploh se ne strinjam Strinjam se Ne strinjam se strinjam 50 Šola me vključuje v otrokovo izobraževanje. 33 (1,0) 58 (0,8) 8 (0,5) 1 (0,2) Šola zagotavlja varno okolje. 46 (0,8) 50 (0,8) 3 (0,3) 1 (0,1) V šoli skrbijo za otrokov napredek pri pouku. 44 (1,0) 52 (0,9) 4 (0,4) 0 (0,1) V šoli dobro poskrbijo za obveščanje o napredku mojega otroka. 36 (1,0) 53 (1,0) 10 (0,6) 1 (0,1) V šoli stremijo k visokim akademskim standardom. 23 (0,9) 57 (0,8) 18 (0,9) 3 (0,3) Šola dobro poskrbi za to, da moj otrok napreduje v branju. 37 (0,9) 52 (0,9) 10 (0,5) 1 (0,2) Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. Tabela 4.5 · Individualni dejavniki, ki omejujejo poučevanje (poročanje učiteljev; v odstotkih učencev) V kolikšni meri vas po vaši presoji spodaj navedeno omejuje pri poučevanju v tem oddelku? Sploh ne Malo Zelo Učenke in učenci brez predznanja in potrebnih spretnosti. 22 (3,1) 64 (3,4) 13 (1,9) Učenke in učenci, ki prihajajo v šolo slabo prehranjeni. 74 (2,8) 24 (2,7) 2 (0,9) Učenke in učenci, ki prihajajo v šolo nenaspani. 35 (3,5) 51 (3,7) 14 (2,2) Manjkajoči učenke in učenci. 50 (3,2) 45 (3,2) 5 (1,4) Učenke in učenci, ki motijo pouk. 18 (2,5) 44 (3,2) 38 (3,1) Učenke in učenci, ki jih pouk ne zanima. 17 (2,6) 55 (3,3) 28 (2,5) Učenke in učenci z mentalnimi, s čustvenimi ali psihološkimi primanjkljaji. 37 (3,5) 51 (3,3) 12 (2,1) Učenke in učenci, ki potrebujejo dodatno pomoč pri branju. 37 (3,3) 57 (3,4) 6 (1,6) Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. Nacionalno poročilo – prvi rezultati starše, ki se ne strinjajo ali pa sploh ne strinjajo, da si šola prizadeva za visoke akademske standarde. Prav tako ima 4 % otrok starše, ki menijo, da šola ne zagotavlja varnega okolja. V nadaljevanju besedila nas zanima predvsem šolska kompozicija, viri in šolska klima glede na poročanje ravnateljev in delno učiteljev. 4.2 · Stališča ravnateljev in učiteljev o šoli Najprej si oglejmo stališča učiteljev o učencih in o tem, kaj jih omejuje pri poučevanju, pa tudi o zadovoljstvu v poklicu učitelja. Nato bomo prešli na stališča ravnateljev. Iz tabele 4.5 vidimo, da so za učitelje največja težava, s katero se ti srečujejo pri poučevanju, moteči učenci – 38 % učencev poučujejo učitelji, ki so poročali, da je to zanje zelo moteče. Druga najpogostejša težava, s katero se srečujejo učitelji, je povezana z učenci, ki jih pouk ne zanima – 28 % učencev poučujejo učitelji, ki jih to pri poučevanju zelo omejuje. Trditev o učencih, ki prihajajo v šolo neprespani, je tretja najpogostejša težava, s katero se soočajo učitelji četrtošolcev, saj 14 % četrtošolcev poučujejo učitelji, ki odgovarjajo, da je to zelo omejujoče pri poučevanju. Eno od vprašanj, ki si zasluži pozornost, je, da 12 % učencev poučujejo učitelji, za katere so pri poučevanju zelo velika omejitev učenci z duševnimi, s čustvenimi ali psihološkimi težavami. Iz tabele 4.6 vidimo, da na splošno učence poučujejo učitelji s povprečnim do visokim zadovoljstvom z delom. 55 % učencev (četrtošolcev) poučujejo učitelji, ki so zelo pogosto zadovoljni s svojim poklicem, 61 % pa učitelji, ki zelo pogosto čutijo, da je ima njihovo delo smisel in namen. Večino učencev (59 %) poučujejo učitelji, ki so zelo pogosto ponosni na svoje delo. Na splošno učence poučujejo učitelji, ki se nagibajo k temu, da se počutijo cenjene zaradi svojega dela, pri čemer je največji delež (47 %) učencev, katerih učitelji odgovarjajo, da se kot učitelji pogosto počutijo cenjeni (29 % učencev pa učitelji, ki se počutijo cenjeni zelo pogosto). Vendar 2 % učencev poučujejo učitelji, ki se nikoli ali skoraj nikoli ne počutijo cenjene, in 22 % 51 učencev učitelji, ki se počutijo cenjene le včasih. Na sliki 4.4 predstavljamo rezultate odgovorov ravnateljev na vprašanje o tem, kolikšen odstotek učencev njihove šole prihaja iz ekonomsko deprivilegiranih družin in ekonomsko dobro stoječih družin. V povprečju 43 % učencev obiskuje šole iz ekonomsko relativno dobro stoječih družin (v Sloveniji je po mnenju ravnateljev takšnih učencev 51 %) in 25 % učencev iz ekonomsko relativno bolj deprivilegiranih družin (v Sloveniji 13 %). Preostalih 32 % učencev prihaja iz srednje kategorije (niti ekonomsko dobro stoječih niti ekonomsko deprivilegiranih družin), v Sloveniji 36 % učencev. Povprečni bralni dosežek učencev je bil najvišji pri učencih iz ekonomsko bolje stoječih družin (521 točk, v Sloveniji 524), in najnižji pri učencih iz zadnje kategorije – iz ekonomsko deprivilegiranih družin (479 točk, v Sloveniji 508). Tabela 4.6 · Zadovoljstvo učiteljev s poklicem (v odstotkih učencev) Kako pogosto se kot učiteljica ali učitelj počutite tako, Zelo kot je navedeno? pogosto Pogosto Včasih Nikoli ali skoraj nikoli Zadovoljen/-a sem s poklicem učitelja/učiteljice. 55 (3,3) 41 (3,3) 3 (1,2) - (-) Moje delo je smiselno in ima namen. 61 (3,9) 36 (3,8) 2 (1,2) - (-) Navdušen/-a sem nad svojo službo. 37 (3,6) 40 (3,3) 23 (3,4) 0 (0,3) Moje delo me navdihuje. 45 (3,8) 43 (3,3) 12 (2,8) 0 (0,3) Ponosen/-na sem na delo, ki ga opravljam. 59 (3,9) 34 (3,5) 8 (1,9) - (-) Čutim, da me kot učitelja/učiteljico cenijo. 29 (3,4) 47 (3,8) 22 (3,0) 2 (0,7) Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) Slika 4.4 · Sestava šole glede na socialno-ekonomsko ozadje učencev Niti premožnejši Premožnejši niti depriveligirani Depriveligirani Država Odstotek učencev Povprečni dosežek Odstotek učencev Povprečni dosežek Odstotek učencev Povprečni dosežek Kazahstan 78 (3,0) 509 (3,0) 20 (3,1) 481 (5,8) 2 ~ ~ ~ Litva s 78 (4,0) 555 (2,7) 18 (3,5) 532 (5,6) 4 (2,0) 525 (11,1) Ruska federacija 77 (2,8) 576 (3,7) 19 (2,8) 538 (7,1) 5 (1,7) 547 (17,8) Uzbekistan r 73 (3,9) 442 (3,6) 24 (3,8) 430 (5,5) 3 (1,4) 426 (15,0) Katar 66 (3,5) 491 (5,0) 26 (3,5) 483 (7,9) 8 (1,9) 461 (12,1) Severna Makedonija r 64 (5,3) 453 (5,9) 27 (4,3) 436 (14,0) 9 (3,8) 402 (21,2) Švedska r 63 (4,0) 560 (3,7) 26 (4,1) 524 (4,6) 10 (2,5) 514 (8,5) Hrvaška 61 (4,1) 561 (3,0) 33 (4,0) 555 (3,9) 6 (1,9) 521 (16,8) Španija 61 (3,0) 530 (2,4) 28 (3,2) 515 (4,0) 11 (2,1) 483 (6,9) Danska 60 (3,9) 550 (2,8) 32 (3,8) 521 (4,3) 8 (1,9) 525 (6,5) Nizozemska r 58 (4,4) 536 (3,6) 24 (4,3) 518 (5,0) 19 (3,5) 506 (8,6) Singapur 57 (0,0) 600 (3,6) 36 (0,0) 573 (5,5) 7 (0,0) 552 (16,6) Savdska Arabija 57 (5,4) 456 (5,4) 25 (4,7) 441 (10,2) 18 (3,9) 450 (13,4) Združeni arabski emirati (ZAE) s 56 (1,4) 519 (3,2) 27 (1,5) 510 (4,5) 17 (1,2) 479 (8,6) Belgija (flamski del) 56 (4,3) 518 (3,1) 29 (4,5) 512 (3,8) 15 (3,4) 479 (5,7) Madžarska 53 (4,0) 563 (3,6) 27 (4,3) 528 (7,0) 20 (3,3) 488 (8,1) Slovenija r 51 (4,8) 524 (3,0) 36 (4,7) 517 (3,1) 13 (3,0) 508 (6,1) Kosovo s 50 (5,6) 423 (5,4) 34 (5,0) 415 (7,2) 16 (4,0) 412 (5,9) Norveška (5) 49 (4,1) 548 (2,7) 45 (4,0) 533 (2,4) 6 (2,1) 513 (12,8) Češka republika 48 (3,5) 550 (3,4) 43 (3,5) 535 (3,7) 10 (2,1) 506 (9,0) Črna gora 47 (0,7) 492 (2,0) 34 (0,8) 486 (3,3) 19 (0,6) 475 (3,6) Belgija (francoski del) r 47 (3,3) 511 (3,7) 26 (3,8) 484 (5,2) 28 (3,4) 475 (5,1) Francija 46 (3,5) 530 (3,1) 26 (3,6) 516 (6,0) 27 (3,2) 485 (4,6) Ciper 46 (4,0) 529 (4,3) 41 (3,9) 501 (3,4) 13 (2,2) 471 (5,2) Izrael ⋈ 44 (3,5) 537 (3,7) 26 (3,6) 520 (4,2) 30 (2,9) 465 (5,8) Irska 42 (4,8) 595 (3,3) 33 (4,3) 582 (3,9) 25 (3,2) 550 (4,9) Oman 41 (3,7) 435 (5,9) 36 (3,5) 440 (6,9) 24 (3,4) 403 (8,5) Avstralija ⋈ 40 (3,8) 562 (3,0) 34 (3,6) 540 (3,4) 26 (3,1) 508 (5,6) Posebna upravna regija Makao 39 (0,1) 546 (1,9) 35 (0,1) 526 (1,7) 26 (0,1) 532 (2,1) Severna Irska r 38 (4,5) 587 (4,1) 31 (4,8) 564 (4,1) 31 (3,5) 543 (5,2) Nova Zelandija r 38 (3,7) 553 (3,9) 36 (3,8) 528 (4,7) 27 (3,3) 483 (6,5) Srbija 37 (4,1) 524 (4,2) 43 (4,0) 513 (4,7) 20 (3,5) 494 (7,0) 52 Albanija 37 (4,2) 527 (5,6) 30 (3,6) 516 (5,6) 33 (4,3) 495 (4,6) Finska 37 (4,3) 561 (3,1) 52 (3,9) 548 (2,6) 11 (2,7) 518 (9,4) Bolgarija 37 (4,1) 572 (4,1) 45 (4,1) 550 (4,1) 18 (2,7) 483 (9,5) Italija 35 (4,0) 548 (3,4) 44 (3,8) 540 (3,1) 22 (3,0) 517 (6,3) Malta 33 (5,4) 538 (4,2) 61 (5,4) 506 (4,0) 6 (2,6) 458 (13,3) Brazilija ⋈ r 32 (4,7) 473 (9,6) 16 (3,9) 438 (14,5) 51 (5,0) 389 (11,5) Gruzija 32 (3,5) 502 (3,8) 36 (3,7) 490 (4,9) 32 (3,8) 489 (3,7) Latvija 32 (4,0) 531 (5,3) 61 (4,1) 528 (3,3) 7 (1,8) 509 (12,5) Združene države Amerike 32 (5,0) 587 (8,0) 12 (4,1) 555 (12,2) 56 (5,0) 524 (9,2) Portugalska 32 (2,9) 537 (3,6) 37 (3,4) 517 (2,8) 32 (3,3) 506 (4,5) Anglija ⋈ r 32 (4,1) 578 (5,0) 25 (4,3) 565 (3,8) 43 (4,4) 539 (3,7) Avstrija 30 (3,7) 543 (3,1) 43 (4,1) 537 (3,5) 26 (3,1) 504 (5,0) Nemčija r 29 (3,6) 543 (3,9) 36 (3,4) 533 (3,5) 35 (2,8) 501 (4,4) Islamska republika Iran ⋈ 29 (3,5) 458 (8,0) 21 (2,8) 422 (6,9) 50 (3,6) 382 (6,7) Poljska 29 (3,9) 555 (3,7) 65 (4,2) 547 (3,0) 7 (2,3) 537 (7,3) Bahrajn r 28 (2,6) 494 (8,4) 27 (2,9) 449 (8,5) 44 (3,1) 439 (5,1) Turčija 28 (3,3) 530 (5,3) 21 (3,3) 505 (7,3) 51 (3,4) 474 (4,6) Posebna upravna regija Hongkong 28 (3,5) 588 (4,3) 28 (4,1) 572 (6,7) 45 (4,3) 564 (4,1) Egipt 27 (3,3) 410 (7,6) 25 (3,8) 389 (10,7) 49 (3,7) 359 (8,8) Kitajski Tajpej 25 (3,2) 558 (3,2) 67 (3,7) 540 (2,4) 8 (2,1) 521 (9,3) Azerbajdžan r 13 (2,8) 410 (11,6) 22 (3,3) 450 (10,4) 64 (4,1) 444 (5,2) Jordanija r 13 (3,1) 423 (13,3) 33 (4,2) 385 (10,6) 55 (4,3) 367 (9,0) Južna Afrika ⋈ r 11 (1,9) 420 (22,2) 16 (2,7) 331 (15,2) 73 (3,1) 264 (5,7) Maroko r 7 (1,6) 452 (20,1) 7 (2,0) 402 (15,8) 86 (2,1) 363 (5,7) Mednarodno povprečje 43 (0,5) 521 (0,9) 32 (0,5) 502 (0,9) 25 (0,4) 479 (1,2) Slovaška republika - - - - - - - - - - - - Referenčne udeleženke Quebec, Kanada r 54 (5,6) 559 (4,1) 30 (4,7) 544 (4,9) 16 (3,7) 540 (6,2) Britanska Kolumbija, Kanada r 49 (4,7) 549 (5,8) 41 (4,5) 535 (5,3) 11 (2,9) 508 (11,7) Nova Fundlandija in Labrador, Kanada r 35 (6,8) 536 (5,9) 54 (7,1) 522 (3,8) 11 (3,1) 496 (7,8) Alberta, Kanada 32 (4,8) 561 (5,2) 47 (5,3) 538 (5,7) 21 (3,9) 516 (8,7) Mesto Moskva, Ruska federacija 91 (2,1) 598 (2,2) 7 (2,0) 593 (6,4) 2 ~ ~ ~ Južna Afrika (6) ⋈ r 11 (2,6) 465 (32,9) 15 (3,1) 447 (19,5) 74 (3,4) 360 (6,1) Dubaj, ZAE s 65 (0,4) 581 (2,0) 30 (0,3) 560 (2,7) 5 (0,2) 527 (4,8) Abu Dabi, ZAE r 57 (2,1) 478 (5,9) 27 (2,6) 467 (6,6) 16 (2,9) 470 (16,6) Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. Nacionalno poročilo – prvi rezultati Slika 4.5 · Šole, v katerih učenci začnejo šolanje v začetnih razredih z veščinami pismenosti Več kot 75 % z veščinami 51–75 % z veščinami pismenosti 25–50 % z veščinami pismenosti Manj kot 25 % z veščinami pismenosti na začetku šolanja na začetku šolanja na začetku šolanja pismenosti na začetku šolanja Država Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni učencev dosežek učencev dosežek učencev dosežek učencev dosežek Singapur 89 (0,0) 590 (3,2) 6 (0,0) 565 (14,4) 3 (0,0) 541 (24,9) 2 ~ ~ ~ Irska 73 (3,3) 587 (2,5) 18 (3,4) 554 (6,1) 4 (1,9) 533 (7,3) 5 (2,0) 564 (24,7) Združeni arabski emirati (ZAE) s 54 (1,8) 539 (3,9) 17 (1,2) 501 (3,4) 10 (0,9) 444 (8,5) 18 (1,5) 458 (5,4) Španija 51 (3,5) 527 (2,5) 29 (3,1) 519 (4,2) 9 (1,5) 515 (8,2) 11 (2,5) 500 (10,9) Katar 50 (3,8) 505 (6,1) 22 (3,0) 475 (5,6) 16 (2,6) 456 (9,4) 11 (2,4) 464 (10,8) Danska 49 (3,7) 542 (3,5) 19 (2,9) 536 (4,3) 16 (2,9) 533 (7,2) 15 (2,8) 535 (5,1) Bahrajn 49 (2,5) 489 (4,9) 19 (2,5) 444 (8,8) 20 (2,3) 413 (6,3) 12 (2,1) 434 (12,4) Združene države Amerike 46 (5,8) 574 (7,3) 25 (4,0) 526 (19,8) 14 (4,2) 527 (7,8) 15 (4,8) 521 (14,4) Kitajski Tajpej 46 (3,7) 549 (2,6) 22 (3,1) 542 (4,4) 20 (3,2) 534 (4,5) 12 (2,4) 545 (7,6) Posebna upravna regija Hongkong 44 (3,8) 579 (4,1) 31 (3,7) 572 (4,5) 18 (2,9) 557 (7,7) 8 (2,3) 577 (9,4) Švedska r 44 (4,6) 554 (4,9) 23 (4,0) 547 (7,2) 19 (3,9) 543 (7,9) 14 (3,0) 521 (9,1) Anglija ⋈ 42 (4,3) 572 (4,1) 38 (4,0) 553 (4,1) 11 (2,6) 540 (6,9) 9 (2,4) 542 (7,9) Savdska Arabija 41 (4,7) 448 (6,3) 22 (3,7) 455 (9,7) 19 (3,9) 455 (10,7) 19 (3,7) 438 (10,4) Oman 38 (3,6) 444 (5,9) 21 (3,1) 424 (8,5) 22 (2,9) 420 (9,2) 19 (2,8) 419 (8,4) Kazahstan 32 (3,3) 513 (4,9) 27 (3,4) 504 (5,2) 34 (3,5) 494 (4,3) 8 (1,9) 500 (6,5) Malta 32 (7,3) 530 (8,9) 17 (4,9) 503 (8,6) 15 (5,2) 507 (9,1) 36 (7,1) 505 (9,0) Latvija 31 (3,6) 534 (5,0) 33 (3,5) 532 (4,5) 26 (3,6) 519 (4,5) 10 (2,3) 515 (11,9) Francija 30 (3,5) 525 (3,9) 28 (3,7) 520 (4,7) 16 (3,1) 501 (6,5) 26 (3,4) 508 (4,6) Kosovo 30 (4,4) 417 (6,8) 21 (4,3) 428 (5,6) 29 (3,6) 430 (7,6) 20 (3,5) 404 (6,2) Poljska 29 (3,6) 552 (4,5) 19 (3,4) 546 (4,6) 29 (3,4) 552 (4,3) 23 (3,3) 544 (4,7) Islamska republika Iran ⋈ 29 (3,9) 425 (8,2) 16 (2,7) 403 (11,5) 14 (3,4) 401 (17,7) 42 (3,7) 412 (8,5) Albanija 28 (3,4) 526 (6,2) 31 (4,2) 520 (5,8) 22 (3,5) 505 (6,2) 19 (3,6) 497 (7,2) Ciper 27 (3,5) 535 (5,7) 6 (1,9) 513 (14,3) 13 (3,4) 522 (6,1) 54 (4,7) 496 (3,5) Litva s 25 (5,4) 552 (4,8) 17 (3,5) 549 (6,6) 30 (4,3) 552 (4,4) 28 (4,8) 543 (6,0) Finska 25 (3,5) 554 (3,2) 23 (3,6) 551 (4,6) 36 (3,4) 547 (4,4) 15 (2,8) 544 (6,3) Uzbekistan 25 (3,8) 453 (5,1) 20 (3,2) 430 (5,1) 30 (3,8) 432 (5,6) 25 (3,4) 431 (5,0) Posebna upravna regija Makao 25 (0,1) 537 (2,0) 22 (0,1) 532 (2,5) 15 (0,1) 525 (3,0) 38 (0,1) 540 (1,5) Belgija (francoski del) 25 (3,7) 505 (4,5) 27 (4,1) 492 (6,9) 21 (3,6) 490 (5,6) 27 (3,8) 489 (5,4) Egipt 24 (3,2) 395 (7,6) 35 (3,9) 370 (7,8) 21 (3,4) 367 (12,4) 20 (2,9) 385 (16,1) Nizozemska r 22 (4,5) 530 (5,1) 28 (4,7) 525 (5,8) 17 (4,2) 532 (8,9) 32 (5,6) 520 (6,7) Bolgarija 21 (3,1) 564 (5,6) 23 (3,3) 558 (7,0) 27 (3,9) 542 (9,3) 29 (3,6) 508 (7,1) Gruzija 20 (2,5) 507 (4,4) 14 (2,5) 492 (7,0) 22 (3,0) 497 (5,6) 43 (3,8) 489 (4,0) Avstralija ⋈ 20 (2,9) 556 (3,7) 21 (3,1) 542 (6,0) 19 (3,1) 541 (5,1) 40 (3,8) 532 (4,3) 53 Jordanija 18 (2,8) 410 (11,9) 22 (3,4) 386 (12,7) 26 (4,1) 382 (14,1) 34 (3,8) 362 (8,9) Belgija (flamski del) 17 (3,7) 518 (4,8) 17 (3,2) 528 (3,6) 10 (2,7) 506 (8,7) 56 (4,9) 504 (3,6) Turčija 16 (2,7) 505 (6,8) 5 (1,7) 497 (14,0) 6 (1,8) 474 (20,6) 73 (3,4) 496 (4,1) Brazilija ⋈ 16 (2,7) 475 (12,4) 17 (3,7) 442 (18,1) 32 (5,1) 383 (15,5) 35 (3,9) 415 (7,0) Italija 16 (2,9) 542 (6,1) 11 (2,4) 538 (7,6) 22 (3,1) 542 (3,8) 52 (3,6) 534 (3,4) Azerbajdžan 16 (3,2) 421 (9,3) 32 (3,6) 437 (8,5) 36 (3,8) 451 (7,2) 16 (2,9) 439 (10,0) Izrael ⋈ r 15 (2,8) 503 (10,3) 14 (2,9) 529 (9,6) 27 (3,7) 523 (5,3) 44 (3,9) 500 (6,6) Južna Afrika ⋈ 14 (2,5) 323 (19,9) 25 (3,5) 273 (9,9) 29 (4,1) 275 (10,8) 31 (3,1) 284 (9,1) Portugalska 14 (2,5) 534 (4,6) 6 (1,8) 522 (9,7) 21 (3,1) 522 (4,7) 59 (3,6) 515 (3,1) Severna Makedonija 13 (3,1) 440 (14,0) 8 (2,1) 446 (13,0) 31 (4,4) 449 (9,0) 48 (4,6) 439 (9,0) Črna gora 11 (0,2) 481 (3,4) 1 ~ ~ ~ 20 (0,6) 470 (3,4) 67 (0,6) 494 (2,2) Ruska federacija 11 (2,3) 601 (6,9) 28 (3,9) 574 (5,8) 32 (3,5) 567 (5,2) 29 (3,6) 548 (6,9) Srbija 9 (2,3) 516 (12,2) 17 (3,5) 517 (8,3) 26 (3,7) 512 (5,4) 47 (4,4) 512 (4,4) Hrvaška 9 (2,6) 561 (8,4) 23 (3,4) 563 (5,4) 42 (4,4) 555 (4,2) 26 (3,7) 553 (5,2) Maroko 8 (1,9) 385 (17,9) 22 (3,3) 399 (14,8) 35 (3,5) 367 (6,7) 36 (3,3) 362 (7,0) Slovaška republika 8 (2,1) 544 (8,0) 10 (2,6) 544 (5,8) 26 (3,6) 537 (4,4) 56 (3,6) 522 (4,3) Slovenija r 6 (2,3) 531 (5,8) 6 (2,1) 508 (7,6) 41 (5,0) 521 (2,9) 47 (4,5) 517 (3,1) Madžarska 6 (2,2) 538 (24,4) 4 (1,7) 553 (21,9) 10 (3,0) 549 (11,5) 80 (3,7) 536 (3,8) Nemčija r 4 (1,5) 537 (8,5) 6 (1,4) 536 (8,5) 13 (2,4) 544 (6,5) 78 (3,0) 518 (2,8) Norveška (5) 4 (1,7) 538 (13,0) 6 (1,8) 543 (10,2) 28 (3,8) 543 (3,6) 62 (4,3) 537 (2,9) Češka republika 2 ~ ~ ~ 7 (1,9) 544 (11,2) 24 (3,3) 541 (5,9) 67 (3,6) 538 (2,7) Avstrija 2 ~ ~ ~ 3 (1,3) 550 (10,5) 16 (3,4) 547 (7,2) 80 (3,6) 525 (2,3) Mednarodno povprečje 26 (0,4) 511 (1,1) 19 (0,4) 503 (1,3) 22 (0,5) 495 (1,2) 33 (0,5) 491 (1,1) Nova Zelandija - - - - - - - - - - - - - - - - Severna Irska - - - - - - - - - - - - - - - - Referenčne udeleženke Dubaj, ZAE s 71 (0,3) 571 (1,8) 17 (0,3) 578 (4,1) 5 (0,1) 545 (7,9) 7 (0,1) 575 (3,6) Nova Fundlandija in Labrador, Kanada r 57 (5,2) 527 (4,8) 19 (4,2) 522 (9,2) 14 (3,9) 532 (4,8) 10 (3,0) 498 (7,3) Britanska Kolumbija, Kanada r 50 (5,0) 552 (4,9) 26 (4,1) 528 (5,4) 16 (3,8) 531 (9,0) 8 (2,6) 497 (13,9) Abu Dabi, ZAE r 39 (2,1) 537 (5,3) 16 (1,8) 458 (5,4) 16 (1,2) 404 (10,8) 28 (1,2) 427 (5,6) Alberta, Kanada 37 (5,1) 545 (6,5) 28 (4,9) 542 (8,4) 14 (3,5) 533 (10,7) 22 (4,6) 536 (8,5) Quebec, Kanada 36 (5,3) 559 (5,5) 17 (3,6) 553 (6,5) 18 (3,8) 537 (5,9) 28 (4,7) 552 (4,6) Mesto Moskva, Ruska federacija 24 (3,4) 607 (4,9) 32 (3,3) 598 (3,3) 34 (3,8) 595 (3,2) 10 (2,2) 590 (4,0) Južna Afrika (6) ⋈ 19 (3,4) 419 (16,9) 24 (3,5) 365 (12,5) 24 (3,8) 382 (12,8) 33 (3,7) 374 (9,8) Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) Če smo prej predstavili rezultate, vezane na stališča staršev o dejavnostih zgodnjega opismenjevanja doma in ob vstopu njihovega otroka v šolo, si v nadaljevanju oglejmo rezultate, vezane na stališča ravnateljev o zgodnjem opismenjevanju ob vstopu učencev v prvi razred. Iz slike 4.5 razberemo rezultate o deležu učencev, ki je imel ob vstopu v 1. razred OŠ osnovne razvite veščine pismenosti (npr., poznali so črke, pisali povedi itd.). Na to vprašanje so odgovarjali ravnatelji. V povprečju je bilo v vseh državah 26 % učencev v šolah, kjer je več kot 75 % učencev ob začetku šolanja imelo veščine pismenosti, 19 % učencev pa je bilo v šolah, v katerih jih je 51–75 % ob vstopu imelo veščine pismenosti itd. Kar se tiče Slovenije, sta prepričljivo največja deleža pri zadnjih dveh kategorijah, in sicer je 47 % učencev iz šol, kjer je imelo ob začetku šolanja veščine pismenosti manj kot 25 % učencev, in 41 % učencev iz šol, kjer je imelo te veščine med četrtino in pol učencev. Za vsako od kategorij odgovorov vidimo tudi povprečni bralni dosežek v PIRLS 2021. Slovenija je glede deleža učencev, ki so imeli ob vstopu v šolo veščine pismenosti, precej na dnu lestvice. Na sliki 4.6 so države razvrščene glede na odstotek učencev v šolah, ki niso čutile pomanjkanja virov (splošnih šolskih virov in virov za poučevanje branja). Ugotovljena je bila pozitivna povezava med razpoložljivostjo virov in bralnim dosežkom učencev. V povprečju je 31 % učencev na mednarodni ravni obiskovalo šole, katerih pouk ni prikrajšan zaradi pomanjkanja ali neustreznosti virov. Ti učenci so imeli v mednarodnem povprečju najvišje bralne dosežke (519 točk). V Sloveniji je takšnih učencev 34 % in njihov povprečni bralni dosežek znaša 517 točk. Iz slike tudi vidimo, da imamo v Sloveniji preostalih 66 % učencev, katerih ravnatelji so poročali o vplivu pomanjkanja ali neustreznosti virov na pouk do neke mere. Povprečni bralni dosežek teh učencev znaša 520 točk. Na desni strani slike je prikazana tudi povprečna vrednost na lestvici, le-ta ima dve presečni vrednosti, in sicer vrednost 11,0 ki razločuje kategoriji Brez vpliva in Vpliv do neke mere, ter vrednost 7,0, ki ločuje kategoriji Velik vpliv in Vpliv do neke mere. Povprečna vrednost na lestvici je za Slovenijo 10,8, kar nas uvršča v kategorijo držav z vplivom pomanjkanja ali neustreznosti virov do neke mere. Vendar je slednje precej blizu presečni vrednosti 11 (kjer se začne kategorija Brez vpliva). 54 Pri virih, ki poučevanje omejujejo ali pa ne, je smiselno pogledati posamezne vire (splošne šolske vire in vire za branje). Zato v nadaljevanju (v tabeli 4.7) predstavljamo rezultate glede na to. Če nas je prej zanimalo, koliko učencev je sodilo v katero od kategorij, bomo rezultate za to tabelo fokusirali na delež odgovorov ravnateljev (ne na deleže učencev). Skratka, zanimajo nas odstotki ravnateljev, ki so odgovarjali Tabela 4.7 · Prikrajšanost zaradi pomanjkanja splošnih šolskih virov in virov za poučevanje branja (odgovori ravnateljev v odstotkih) Koliko je vaša šola pri izvedbi pouka prikrajšana zaradi pomanjkanja ali neustreznosti naslednjega? Sploh ne Malo Precej Zelo Gradiv za poučevanje (npr. učbenikov) 85 (3,8) 15 (3,8) - (-) - (-) Pisarniškega materiala (npr. papirja, svinčnikov) 87 (3,8) 13 (3,7) 1 (0,7) - (-) Šolskih stavb in zemljišč 52 (6,1) 29 (5,2) 12 (3,5) 6 (3,3) Ogrevanja/hlajenja in razsvetljave 73 (5,8) 23 (5,7) 4 (1,2) - (-) Učilnic in drugih prostorov, namenjenih pouku 35 (5,0) 41 (4,4) 18 (3,3) 6 (3,1) Osebja, ki skrbi za tehnično podporo 43 (4,3) 45 (4,3) 10 (3,0) 1 (1,0) Tehnoloških ali medijskih virov za podporo poučevanja 34 (5,0) 52 (4,4) 13 (3,8) 1 (0,7) Tehnoloških ali medijskih virov za podporo učenju ter izražanju 29 (5,8) 57 (5,0) 13 (3,6) 1 (0,7) učenk in učencev Pripomočkov za učenke in učence z učnimi težavami 28 (5,2) 51 (4,1) 20 (5,2) 1 (0,5) Internetne povezave 60 (5,6) 34 (5,2) 5 (2,9) 2 (1,7) Pripomočkov za učenke in učence s posebnimi potrebami 37 (6,3) 48 (5,9) 15 (4,4) - (-) Učiteljev, specializiranih za poučevanje branja 45 (4,1) 42 (3,9) 12 (3,4) 1 (0,7) Računalniških programov za poučevanje branja 10 (3,2) 52 (6,6) 28 (5,1) 10 (4,5) Knjižničnega materiala (tiskanih in elektronskih knjig, revij itd.) 44 (5,2) 35 (4,6) 13 (5,1) 8 (2,8) Gradiv za poučevanje branja (npr. učbenikov) 60 (4,5) 33 (5,1) 6 (3,3) 1 (1,1) Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. Nacionalno poročilo – prvi rezultati Slika 4.6 · Kako na pouk vpliva pomanjkanje splošnih šolskih virov in virov za branje – poročanja ravnateljev Brez vpliva Vpliv do neke mere Velik vpliv Povprečna Država vrednost na Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni lestvici učencev dosežek učencev dosežek učencev dosežek Bolgarija 83 (3,1) 544 (3,4) 15 (3,0) 516 (14,3) 2 ~ ~ ~ 12,4 (0,15) Nizozemska r 73 (4,4) 525 (4,1) 27 (4,4) 529 (4,8) 1 ~ ~ ~ 11,7 (0,13) Avstralija ⋈ 65 (3,8) 545 (3,1) 33 (3,6) 532 (4,6) 1 ~ ~ ~ 11,5 (0,18) Poljska 57 (4,2) 553 (3,0) 42 (4,2) 544 (3,4) 1 ~ ~ ~ 11,3 (0,15) Singapur 56 (0,0) 586 (4,2) 31 (0,0) 589 (5,5) 13 (0,0) 589 (8,7) 10,9 (0,00) Danska 55 (4,1) 538 (3,3) 43 (4,0) 540 (3,7) 2 ~ ~ ~ 11,4 (0,12) Švedska r 55 (5,3) 547 (4,3) 43 (5,2) 545 (5,8) 2 ~ ~ ~ 11,2 (0,18) Norveška (5) 54 (4,1) 540 (2,4) 46 (4,1) 537 (3,3) 0 ~ ~ ~ 11,3 (0,14) Združeni arabski emirati (ZAE) s 53 (2,2) 530 (3,5) 35 (2,0) 473 (4,0) 12 (1,3) 506 (5,3) 10,8 (0,13) Katar 53 (3,4) 496 (5,4) 25 (2,7) 474 (7,2) 22 (3,1) 474 (10,6) 10,5 (0,28) Združene države Amerike 53 (7,2) 558 (7,7) 46 (7,3) 534 (11,8) 2 ~ ~ ~ 11,2 (0,29) Nova Zelandija r 52 (4,3) 532 (5,2) 45 (4,4) 511 (5,1) 2 ~ ~ ~ 11,2 (0,14) Češka republika 51 (4,0) 542 (3,9) 49 (4,0) 537 (2,9) 0 ~ ~ ~ 11,1 (0,11) Finska 50 (4,1) 559 (2,5) 49 (4,2) 539 (3,5) 1 ~ ~ ~ 11,2 (0,14) Hrvaška 42 (4,4) 559 (3,3) 58 (4,4) 556 (3,7) 0 ~ ~ ~ 10,6 (0,14) Kazahstan 42 (3,2) 506 (3,6) 41 (3,5) 500 (5,3) 17 (2,5) 505 (4,9) 10,1 (0,19) Anglija ⋈ 42 (4,2) 563 (4,1) 58 (4,2) 556 (3,5) 1 ~ ~ ~ 10,8 (0,14) Ciper 41 (4,5) 519 (4,6) 57 (4,5) 504 (3,4) 2 ~ ~ ~ 10,7 (0,17) Litva s 41 (4,9) 549 (3,9) 59 (4,8) 549 (3,1) 1 ~ ~ ~ 10,6 (0,15) Bahrajn 39 (2,6) 477 (6,2) 41 (2,6) 443 (4,9) 21 (2,4) 456 (8,4) 9,8 (0,15) Španija 38 (3,0) 531 (3,3) 61 (3,2) 515 (2,9) 2 ~ ~ ~ 10,6 (0,10) Madžarska 36 (3,9) 539 (5,8) 63 (4,0) 538 (4,7) 1 ~ ~ ~ 10,6 (0,15) Avstrija 36 (3,8) 535 (3,9) 64 (3,8) 527 (2,6) 0 ~ ~ ~ 10,7 (0,10) Gruzija 35 (3,7) 500 (3,7) 62 (3,7) 492 (3,4) 3 (1,1) 482 (22,2) 10,6 (0,14) Slovaška republika 35 (3,1) 540 (4,5) 65 (3,2) 524 (3,4) 1 ~ ~ ~ 10,5 (0,09) Slovenija r 34 (4,0) 517 (3,7) 66 (4,0) 520 (2,5) 0 ~ ~ ~ 10,8 (0,10) Ruska federacija 34 (3,2) 582 (5,0) 59 (3,8) 560 (4,4) 7 (2,0) 554 (12,3) 10,2 (0,16) Izrael ⋈ 33 (3,9) 526 (5,9) 58 (4,2) 510 (4,3) 9 (2,1) 462 (17,2) 10,0 (0,15) Malta 31 (5,9) 525 (7,8) 60 (5,5) 507 (5,5) 9 (3,8) 503 (15,6) 10,0 (0,26) Uzbekistan 30 (3,8) 441 (4,5) 49 (4,2) 433 (4,2) 21 (3,5) 439 (6,0) 9,5 (0,22) Srbija 30 (3,7) 524 (4,4) 70 (3,8) 509 (4,1) 1 ~ ~ ~ 10,3 (0,13) Irska 27 (3,9) 586 (5,0) 72 (4,0) 574 (3,0) 1 ~ ~ ~ 10,2 (0,14) Brazilija ⋈ 26 (2,7) 481 (9,3) 73 (2,9) 398 (7,4) 1 ~ ~ ~ 10,1 (0,12) Belgija (flamski del) 25 (3,5) 516 (5,7) 75 (3,5) 508 (2,8) 0 ~ ~ ~ 10,4 (0,10) 55 Latvija 24 (3,5) 526 (5,3) 75 (3,5) 528 (3,0) 1 ~ ~ ~ 10,3 (0,13) Oman 22 (2,8) 437 (9,3) 59 (3,4) 423 (5,4) 19 (3,1) 439 (6,9) 9,2 (0,18) Črna gora 21 (1,0) 484 (4,6) 77 (1,0) 488 (1,6) 2 ~ ~ ~ 9,7 (0,03) Nemčija r 21 (3,0) 535 (5,5) 79 (3,0) 520 (2,8) 0 ~ ~ ~ 10,3 (0,09) Francija 19 (3,2) 527 (6,7) 79 (3,3) 513 (2,5) 2 ~ ~ ~ 10,0 (0,10) Severna Irska 18 (3,4) 558 (5,7) 81 (3,4) 568 (3,4) 1 ~ ~ ~ 10,0 (0,12) Portugalska 17 (2,6) 534 (8,1) 83 (2,6) 517 (2,4) 0 ~ ~ ~ 10,1 (0,09) Islamska republika Iran ⋈ 14 (3,2) 432 (9,7) 73 (3,8) 406 (6,3) 13 (2,4) 431 (8,8) 9,1 (0,20) Azerbajdžan 13 (2,9) 436 (10,5) 66 (4,1) 439 (4,7) 20 (3,3) 445 (10,0) 8,6 (0,18) Savdska Arabija 13 (3,1) 458 (10,3) 69 (4,3) 444 (4,8) 18 (3,7) 462 (12,4) 8,6 (0,19) Albanija 13 (2,3) 535 (11,4) 66 (3,9) 507 (3,6) 21 (3,4) 519 (7,4) 8,8 (0,16) Egipt 11 (1,9) 407 (13,7) 81 (2,7) 375 (6,4) 7 (2,3) 375 (14,0) 9,2 (0,13) Kitajski Tajpej 11 (2,1) 549 (4,8) 74 (3,2) 544 (2,7) 15 (2,6) 541 (5,0) 8,6 (0,13) Belgija (francoski del) 11 (2,6) 500 (9,4) 89 (2,6) 494 (3,0) 0 ~ ~ ~ 9,7 (0,10) Italija 11 (2,7) 546 (10,3) 89 (2,7) 536 (2,1) 0 ~ ~ ~ 9,7 (0,09) Južna Afrika ⋈ 8 (1,8) 444 (24,7) 89 (2,0) 272 (5,1) 3 (1,1) 295 (30,0) 9,2 (0,09) Posebna upravna regija Makao 8 (0,1) 546 (3,2) 55 (0,1) 534 (1,6) 37 (0,1) 536 (1,6) 7,6 (0,00) Turčija 7 (1,7) 513 (8,4) 59 (3,8) 495 (4,9) 34 (3,8) 496 (6,8) 7,8 (0,15) Kosovo 5 (1,5) 424 (15,1) 74 (3,2) 420 (3,9) 21 (3,1) 422 (5,7) 8,3 (0,14) Posebna upravna regija Hongkong 2 ~ ~ ~ 66 (3,8) 573 (3,6) 31 (3,8) 572 (4,5) 7,6 (0,14) Jordanija 2 ~ ~ ~ 80 (3,0) 375 (6,3) 18 (2,8) 403 (12,1) 8,2 (0,12) Maroko 2 ~ ~ ~ 91 (2,5) 367 (4,4) 7 (2,3) 449 (31,9) 8,8 (0,10) Severna Makedonija 0 ~ ~ ~ 84 (3,6) 443 (6,3) 16 (3,6) 440 (12,7) 8,0 (0,11) Mednarodno povprečje 31 (0,5) 519 (1,0) 61 (0,5) 498 (0,6) 8 (0,3) 472 (2,7) Referenčne udeleženke Dubaj, ZAE s 67 (0,3) 577 (1,8) 24 (0,3) 558 (2,9) 9 (0,2) 552 (4,8) 11,6 (0,02) Alberta, Kanada 62 (5,3) 545 (5,0) 37 (5,3) 535 (6,2) 1 ~ ~ ~ 11,8 (0,23) Mesto Moskva, Ruska federacija 62 (3,7) 597 (2,4) 34 (3,5) 598 (3,5) 4 (1,5) 623 (11,9) 11,8 (0,20) Quebec, Kanada 59 (5,0) 553 (3,3) 41 (5,0) 550 (5,1) 0 ~ ~ ~ 11,5 (0,18) Nova Fundlandija in Labrador, Kanada r 51 (8,5) 525 (5,7) 46 (8,1) 520 (4,0) 4 (2,5) 558 (15,0) 11,2 (0,28) Britanska Kolumbija, Kanada r 46 (4,8) 546 (5,7) 53 (4,6) 532 (4,9) 2 ~ ~ ~ 10,9 (0,17) Abu Dabi, ZAE r 45 (3,5) 502 (6,3) 44 (2,2) 436 (5,8) 11 (2,4) 481 (19,1) 10,4 (0,26) Južna Afrika (6) ⋈ 8 (2,1) 512 (28,5) 86 (2,2) 368 (5,5) 6 (2,1) 399 (28,2) 9,2 (0,15) Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) na to vprašanje (sodelujoči ravnatelji so odgovarjali le za svojo šolo). To so hkrati tudi trditve o virih, ki so vključene v kategorije na sliki 4.6. Kot kažejo rezultati v tabeli 4.7, je največ ravnateljev mnenja, da je njihova šola pri izvedbi pouka zelo ali precej prikrajšana zaradi pomanjkanja ali neustreznosti računalniških programov za poučevanje branja (38 %), učilnic in drugih prostorov, namenjenih pouku (24 %), pripomočkov za učence z učnimi težavami (21%), knjižničnega materiala (21 %), nato sledijo odgovori glede pomanjkanja tehnoloških in medijskih virov za podporo poučevanju in učenju itd. V velikem deležu pa ne čutijo, da bi bila njihova šola prikrajšana zaradi pomanjkanja gradiv za poučevanje – kot so učbeniki – ali pisarniškega materiala, ogrevanja in hlajenja itd. Na sliki 4.7 je Slovenija uvrščena na dnu lestvice o tem, kako velik poudarek dajejo šole akademski uspešnosti. 10 % učencev (v mednarodnem povprečju) obiskuje šole, za katere so ravnatelji poročali, da akademski uspešnosti učencev dajejo zelo velik poudarek (povprečni bralni dosežek za to skupino je 525 točk). 58 % učencev obiskuje šole, za katere so ravnatelji poročali, da akademskemu uspehu dajejo velik poudarek (povprečni bralni dosežek je tukaj 509 točk). Povprečni bralni dosežek še nekoliko pade za skupino, v katero je uvrščenih 32 % učencev na mednarodni ravni – kategorija Srednji poudarek akademski uspešnosti (486 točk). Trditve, ki so združene v kategorijo Akademski uspeh, so naslednje: razumevanje kurikularnih ciljev s strani učiteljev; uspešnost učiteljev pri izvajanju kurikula; pričakovanja učiteljev glede dosežkov učencev/-k; sposobnost učiteljev za motiviranje učencev/-k; sodelovanje med vodstvom šole in učitelji z namenom načrtovanja pouka; vključenost staršev v šolske dejavnosti; odločenost staršev, da zagotovijo, da so učenci/-ke pripravljeni/-e na učenje; pričakovanja staršev glede dosežkov učencev/-k; podpora staršev otroku pri doseganju učnih dosežkov; prizadevanja učencev/-k, da bi bili/-e v šoli uspešni; sposobnosti učencev/-k, da bi dosegli/-e učne cilje; spoštovanje učencev/-k do sošolk in sošolcev, ki blestijo v znanju. Na tem mestu za boljše razumevanje poglejmo le še povprečne vrednosti na lestvici akademskega uspeha. Lestvica je sestavljena iz dvanajstih trditev (navedene so zgoraj) in ima dve presečni vrednosti. Pri vrednosti 12,9 se ločita kategoriji Zelo velik poudarek in Velik poudarek, pri vrednosti 9,1 pa kategoriji 56 Srednji poudarek in Velik poudarek. Slovenija ima povprečno vrednost na lestvici 9,3, kar jo sicer uvršča tik nad kategorijo srednji poudarek. V Vprašalniku za šolo smo ravnatelje šol spraševali o njihovem dojemanju tega, v kolikšni meri je bilo deset disciplinskih vedenj, povezanih z neredom in nadlegovanjem/ustrahovanjem, med četrtošolci na njihovi šoli problem. Gre za naslednje postavke: zamujanje pouka, neopravičeno izostajanje od pouka; nemir v razredih; goljufanje; žaljenje, poniževanje; vandalizem; kraja; ustrahovanje in besedno nasilje med učenci/-kami (vključno z nasilnimi SMS-sporočili, elektronsko pošto ipd.); fizično nasilje med učenci/-kami; ustrahovanje in besedno nasilje učiteljev ali drugih zaposlenih (vključno z nasilnimi SMS-sporočili, elektronsko pošto ipd.). Učenci so bili nato uvrščeni v eno od treh kategorij šol glede na disciplino in varnost (Skoraj nobenih težav, Manjše težave, Zmerne do hude težave). Rezultati, predstavljeni na sliki 4.8, kažejo, da je v povprečju vseh držav večina učencev četrtega razreda ali kohorte četrtošolcev, testiranih zapoznelo (gre za skupaj 64 % učencev), obiskovalo šole s skoraj nobenimi težavami«, 27 % pa šole z manjšimi težavami. Čeprav je med državami precej razlik, je v mednarodnem povprečju »le« 9 % učencev obiskovalo šole z zmernimi do hudimi težavami, povezanimi z disciplino ali varnostjo. Tudi tukaj se disciplina in varnost šol povezujeta z povprečnim bralnim dosežkom. Kajti povprečni bralni dosežek je bil relativno višji pri učencih iz šol z »skoraj nobenimi« disciplinskimi in varnostnimi težavami (510 točk) glede na učence, ki so obiskovali šole z manjšimi težavami (493 točk). V Sloveniji je večina učencev (65 %) obiskovala šole, za katere so ravnatelji ocenili, da ni bilo skoraj nobenih varnostnih in disciplinskih težav (povprečni dosežek te skupine je 519 točk), 31 % učencev pa je obiskovalo šole, za katere so ravnatelji poročali o manjših težavah. V desnem delu slike vidimo tudi povprečja vrednosti lestvice po posameznih državah. Slovenija ima povprečno vrednost lestvice 10,3, kar nas uvršča v skupino držav s skoraj nobenimi disciplinskimi in varnostnimi težavami. Presečni vrednosti sta namreč postavljeni na vrednost 9,9, ki loči kategoriji Skoraj nobenih težav in Manjše težave, ter na vrednost 7,7, ki loči kategoriji Zmerne do hude težave in Manjše težave. Nacionalno poročilo – prvi rezultati Slika 4.7 · Poudarek šole na akademski uspešnosti (poročanja ravnateljev) Zelo velik poudarek Velik poudarek Srednji poudarek Povprečna Država vrednost na Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni lestvici učencev dosežek učencev dosežek učencev dosežek Savdska Arabija 43 (5,0) 459 (5,7) 51 (4,9) 442 (5,7) 5 (2,1) 435 (23,4) 12,5 (0,24) Bahrajn 37 (2,9) 474 (5,3) 55 (3,1) 451 (5,1) 8 (1,6) 440 (14,8) 12,3 (0,13) Katar 34 (3,3) 509 (6,2) 57 (3,5) 476 (5,5) 9 (1,9) 455 (7,9) 12,1 (0,14) Oman 31 (3,5) 441 (6,9) 61 (3,6) 425 (5,1) 8 (1,9) 415 (13,7) 11,9 (0,15) Združeni arabski emirati (ZAE) s 27 (1,3) 545 (6,0) 57 (1,5) 512 (2,8) 16 (0,7) 430 (5,8) 11,6 (0,07) Irska 20 (3,3) 593 (4,7) 59 (4,0) 581 (3,5) 21 (2,7) 551 (4,6) 11,2 (0,17) Nova Zelandija r 18 (3,2) 562 (5,4) 55 (4,6) 523 (4,8) 26 (3,7) 489 (6,7) 10,9 (0,18) Kazahstan 17 (2,9) 512 (5,7) 71 (3,4) 501 (3,3) 12 (2,3) 504 (9,5) 11,2 (0,13) Severna Makedonija 16 (3,4) 447 (16,9) 56 (4,7) 450 (5,6) 28 (4,2) 426 (10,0) 10,7 (0,20) Severna Irska 16 (3,4) 585 (5,7) 70 (4,5) 568 (3,2) 14 (3,1) 538 (7,8) 11,0 (0,16) Islamska republika Iran ⋈ 15 (3,1) 445 (8,8) 53 (4,0) 413 (7,6) 32 (3,7) 397 (8,3) 10,4 (0,22) Kosovo 14 (2,6) 417 (8,9) 63 (4,3) 427 (4,3) 22 (3,8) 404 (8,6) 10,7 (0,18) Združene države Amerike 13 (4,9) 587 (15,2) 45 (6,9) 560 (7,0) 41 (5,6) 521 (13,0) 10,1 (0,26) Avstralija ⋈ 13 (2,6) 566 (4,5) 58 (3,9) 545 (3,2) 29 (3,1) 520 (4,3) 10,6 (0,14) Kitajski Tajpej 12 (2,6) 564 (4,0) 60 (3,7) 546 (2,2) 28 (3,4) 531 (4,3) 10,5 (0,16) Turčija 12 (2,2) 539 (4,9) 51 (3,7) 509 (3,5) 37 (3,3) 464 (6,2) 10,2 (0,15) Anglija ⋈ 12 (2,6) 580 (7,0) 61 (4,0) 563 (3,4) 26 (3,4) 539 (4,0) 10,6 (0,15) Albanija 12 (2,2) 552 (6,4) 66 (3,5) 514 (4,1) 22 (3,2) 492 (7,0) 10,7 (0,13) Singapur 11 (0,0) 615 (6,1) 73 (0,0) 589 (3,7) 16 (0,0) 559 (8,3) 10,9 (0,00) Ciper 10 (3,3) 541 (7,9) 51 (3,8) 518 (4,2) 38 (3,9) 493 (4,1) 10,0 (0,18) Španija 10 (1,8) 529 (5,6) 68 (3,2) 524 (2,8) 22 (2,8) 506 (5,9) 10,7 (0,11) Srbija 10 (2,5) 514 (10,1) 68 (3,9) 519 (3,3) 22 (3,6) 495 (6,7) 10,7 (0,16) Uzbekistan 10 (2,3) 449 (8,8) 71 (3,5) 437 (3,3) 19 (2,9) 431 (6,2) 10,8 (0,13) Jordanija 10 (2,6) 405 (15,6) 55 (3,5) 396 (6,8) 35 (3,3) 351 (11,0) 10,1 (0,21) Posebna upravna regija Makao 9 (0,0) 562 (2,6) 51 (0,1) 542 (1,5) 39 (0,1) 521 (1,9) 10,1 (0,00) Litva s 9 (4,3) 555 (10,9) 77 (4,4) 550 (2,4) 13 (2,4) 536 (6,7) 10,7 (0,15) Bolgarija 9 (2,3) 577 (7,7) 58 (4,2) 554 (4,8) 33 (3,6) 505 (7,9) 10,2 (0,14) Poljska 9 (2,4) 558 (4,9) 56 (4,1) 553 (2,8) 35 (3,9) 540 (3,6) 10,2 (0,16) Izrael ⋈ 8 (2,1) 509 (11,9) 66 (3,7) 516 (3,9) 25 (3,3) 498 (7,4) 10,4 (0,15) Egipt 8 (2,0) 404 (21,1) 61 (4,0) 383 (6,5) 31 (3,7) 363 (10,1) 10,1 (0,14) Avstrija 8 (2,3) 539 (10,4) 62 (4,2) 535 (2,9) 30 (3,7) 516 (3,8) 10,4 (0,13) Danska 7 (2,1) 562 (9,6) 61 (3,7) 543 (3,1) 32 (3,4) 525 (3,9) 10,2 (0,14) Azerbajdžan 7 (2,3) 437 (18,4) 60 (3,9) 442 (5,4) 33 (3,8) 438 (7,3) 10,0 (0,15) Finska 7 (2,3) 569 (8,5) 70 (3,5) 552 (2,5) 23 (3,2) 536 (4,4) 10,4 (0,14) 57 Švedska r 7 (2,4) 583 (8,7) 50 (4,3) 555 (4,3) 44 (4,2) 529 (4,3) 9,7 (0,18) Portugalska 6 (1,7) 550 (11,4) 51 (3,5) 526 (2,6) 43 (3,3) 508 (3,7) 9,7 (0,13) Hrvaška 5 (2,0) 560 (6,2) 73 (4,1) 558 (3,1) 22 (3,8) 553 (6,5) 10,4 (0,14) Južna Afrika ⋈ 5 (1,4) 392 (29,4) 37 (3,7) 302 (9,7) 58 (3,8) 268 (6,5) 9,2 (0,14) Francija 5 (1,3) 526 (8,9) 66 (3,4) 522 (3,0) 29 (3,4) 495 (4,0) 10,2 (0,13) Posebna upravna regija Hongkong 5 (1,8) 582 (10,0) 53 (3,7) 578 (3,7) 42 (3,8) 565 (4,5) 9,7 (0,15) Črna gora 5 (0,7) 492 (7,5) 75 (0,8) 487 (1,9) 20 (0,3) 486 (3,0) 10,4 (0,03) Brazilija ⋈ 4 (1,6) 474 (28,9) 51 (4,8) 439 (6,8) 45 (5,0) 391 (10,9) 9,5 (0,19) Gruzija 4 (1,4) 517 (9,7) 57 (4,1) 496 (3,5) 39 (4,1) 492 (4,4) 9,8 (0,14) Nemčija r 4 (1,4) 546 (7,5) 61 (3,2) 534 (3,0) 35 (3,1) 503 (3,8) 9,7 (0,10) Belgija (francoski del) 4 (1,6) 525 (7,9) 44 (3,8) 507 (4,5) 53 (3,7) 483 (3,5) 9,3 (0,14) Madžarska 3 (1,5) 584 (18,4) 50 (4,5) 551 (4,7) 47 (4,3) 521 (5,9) 9,4 (0,12) Slovaška republika 3 (1,3) 564 (11,2) 50 (3,8) 541 (3,2) 47 (3,7) 516 (5,0) 9,4 (0,12) Ruska federacija 3 (1,1) 585 (18,1) 63 (3,3) 573 (3,8) 34 (2,9) 555 (6,4) 9,9 (0,11) Nizozemska r 3 (1,8) 553 (10,4) 42 (5,4) 532 (4,3) 56 (5,0) 520 (4,9) 9,3 (0,16) Latvija 3 (1,3) 500 (42,1) 54 (3,8) 536 (3,1) 43 (3,8) 518 (3,8) 9,5 (0,09) Malta 2 ~ ~ ~ 75 (5,3) 521 (3,7) 23 (5,2) 486 (6,3) 10,5 (0,17) Norveška (5) 1 ~ ~ ~ 51 (4,2) 548 (2,4) 48 (4,3) 530 (2,9) 9,4 (0,13) Maroko 1 ~ ~ ~ 33 (3,4) 392 (8,7) 66 (3,3) 364 (5,9) 8,5 (0,12) Belgija (flamski del) 1 ~ ~ ~ 45 (4,6) 519 (3,4) 55 (4,7) 502 (3,3) 9,0 (0,14) Češka republika 1 ~ ~ ~ 53 (4,0) 550 (2,9) 46 (4,0) 527 (3,2) 9,5 (0,10) Italija 1 ~ ~ ~ 45 (3,6) 545 (3,5) 54 (3,5) 532 (2,8) 9,1 (0,11) Slovenija r 0 ~ ~ ~ 46 (4,6) 522 (3,1) 54 (4,6) 517 (2,8) 9,3 (0,12) Mednarodno povprečje 10 (0,3) 525 (1,8) 58 (0,5) 509 (0,6) 32 (0,5) 486 (1,0) Referenčne udeleženke Dubaj, ZAE s 49 (0,4) 592 (1,6) 38 (0,4) 560 (3,2) 12 (0,3) 512 (2,9) 13,0 (0,02) Abu Dabi, ZAE r 24 (3,2) 519 (8,5) 52 (3,6) 491 (7,0) 24 (1,7) 385 (10,0) 11,0 (0,14) Alberta, Kanada 18 (4,7) 554 (6,4) 65 (5,4) 540 (5,4) 16 (4,1) 530 (9,5) 11,3 (0,25) Nova Fundlandija in Labrador, Kanada r 12 (4,5) 564 (8,1) 73 (5,0) 521 (3,5) 16 (2,9) 509 (4,8) 10,8 (0,23) Britanska Kolumbija, Kanada r 11 (2,5) 571 (6,8) 55 (4,7) 544 (4,9) 34 (4,5) 519 (6,0) 10,2 (0,19) Quebec, Kanada 7 (2,5) 571 (4,3) 65 (4,5) 555 (3,6) 28 (4,4) 539 (3,7) 10,3 (0,16) Južna Afrika (6) ⋈ 6 (2,2) 399 (33,0) 27 (3,3) 409 (13,1) 67 (3,8) 370 (6,5) 8,8 (0,19) Mesto Moskva, Ruska federacija 4 (1,0) 605 (6,5) 80 (2,8) 599 (2,4) 17 (2,8) 593 (3,8) 10,5 (0,09) Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) Slika 4.8 · Šolska disciplina (poročanja ravnateljev) Skoraj nobenih težav Manjše težave Zmerne do hude težave Povprečna Država vrednost na Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni lestvici učencev dosežek učencev dosežek učencev dosežek Posebna upravna regija Hongkong 93 (2,2) 574 (2,7) 7 (2,2) 550 (11,7) 0 ~ ~ ~ 12,0 (0,11) Malta 87 (4,8) 515 (3,3) 12 (4,4) 496 (14,3) 2 ~ ~ ~ 11,4 (0,17) Bahrajn 85 (2,1) 462 (3,6) 9 (1,7) 445 (11,9) 6 (1,4) 426 (12,0) 11,1 (0,10) Katar 84 (2,3) 487 (3,9) 12 (2,5) 473 (14,8) 4 (1,5) 486 (7,8) 11,1 (0,10) Severna Irska 84 (3,3) 571 (3,1) 15 (3,2) 540 (6,6) 1 ~ ~ ~ 11,1 (0,11) Črna gora 83 (0,3) 489 (1,7) 14 (0,3) 486 (4,8) 2 ~ ~ ~ 11,4 (0,02) Albanija 82 (3,3) 515 (3,5) 11 (2,7) 502 (7,1) 8 (1,8) 512 (15,6) 11,1 (0,16) Češka republika 81 (2,9) 542 (2,7) 17 (2,7) 526 (6,2) 1 ~ ~ ~ 10,8 (0,10) Kitajski Tajpej 81 (3,1) 545 (2,4) 18 (3,0) 541 (3,8) 1 ~ ~ ~ 11,2 (0,13) Singapur 81 (0,0) 589 (3,5) 19 (0,0) 580 (8,1) 0 ~ ~ ~ 11,1 (0,00) Španija 80 (2,8) 524 (2,6) 14 (2,6) 504 (8,3) 5 (1,1) 511 (9,3) 11,0 (0,11) Bolgarija 80 (2,7) 549 (3,4) 15 (2,8) 515 (11,3) 4 (1,7) 458 (34,0) 11,0 (0,12) Srbija 80 (3,2) 516 (3,1) 20 (3,2) 506 (7,8) 0 ~ ~ ~ 11,0 (0,13) Združeni arabski emirati (ZAE) s 79 (1,9) 523 (2,5) 14 (1,5) 449 (8,8) 7 (1,3) 474 (10,8) 10,8 (0,10) Irska 79 (3,0) 584 (2,8) 20 (3,2) 552 (6,7) 2 ~ ~ ~ 10,9 (0,10) Posebna upravna regija Makao 77 (0,1) 539 (1,4) 13 (0,1) 531 (3,0) 9 (0,1) 515 (3,1) 10,9 (0,00) Hrvaška 77 (3,8) 559 (2,7) 20 (3,7) 554 (7,0) 3 (1,4) 521 (24,7) 10,7 (0,13) Kazahstan 77 (2,8) 504 (2,8) 9 (2,1) 512 (11,9) 13 (2,4) 496 (7,4) 10,8 (0,16) Gruzija 77 (2,8) 494 (2,7) 15 (2,4) 495 (6,3) 7 (2,0) 500 (12,5) 10,7 (0,14) Severna Makedonija 77 (4,0) 451 (5,2) 18 (4,1) 422 (12,4) 5 (2,2) 396 (25,4) 11,1 (0,17) Anglija ⋈ 76 (3,2) 564 (3,0) 22 (3,1) 542 (4,8) 2 ~ ~ ~ 10,5 (0,11) Litva s 75 (4,4) 550 (2,9) 24 (4,4) 547 (5,5) 1 ~ ~ ~ 10,7 (0,13) Slovaška republika 74 (3,5) 536 (2,9) 22 (3,3) 515 (8,4) 4 (1,6) 504 (24,5) 10,6 (0,12) Brazilija ⋈ 72 (4,4) 427 (5,8) 25 (4,3) 397 (16,2) 3 (1,0) 411 (26,3) 10,7 (0,16) Združene države Amerike 69 (5,6) 566 (6,7) 30 (5,5) 506 (13,8) 1 ~ ~ ~ 10,3 (0,17) Avstralija ⋈ 69 (3,6) 548 (2,8) 29 (3,6) 525 (4,2) 2 ~ ~ ~ 10,4 (0,10) Azerbajdžan 69 (3,6) 436 (5,3) 14 (2,8) 469 (11,0) 18 (3,1) 431 (10,0) 10,1 (0,20) Finska 68 (3,5) 554 (2,5) 30 (3,4) 541 (4,6) 2 ~ ~ ~ 10,3 (0,10) Ruska federacija 68 (3,4) 568 (4,5) 30 (3,4) 568 (5,2) 2 ~ ~ ~ 10,4 (0,10) Slovenija r 65 (4,3) 519 (2,6) 31 (3,9) 517 (3,8) 4 (2,3) 535 (6,9) 10,3 (0,14) Islamska republika Iran ⋈ 65 (3,5) 421 (6,5) 28 (3,1) 395 (9,3) 7 (1,6) 410 (13,8) 10,3 (0,14) Ciper 62 (4,5) 518 (4,0) 34 (4,6) 498 (4,2) 4 (1,6) 502 (13,1) 10,0 (0,13) 58 Latvija 62 (4,1) 529 (3,2) 37 (4,0) 525 (4,5) 1 ~ ~ ~ 10,2 (0,10) Danska 62 (3,7) 543 (3,3) 36 (3,6) 532 (3,6) 3 (1,1) 514 (20,0) 10,2 (0,10) Poljska 61 (3,8) 551 (2,7) 37 (3,8) 546 (3,9) 2 ~ ~ ~ 10,1 (0,10) Belgija (francoski del) 59 (4,1) 503 (3,8) 37 (4,2) 485 (4,9) 4 (1,4) 467 (8,1) 10,2 (0,11) Francija 59 (4,0) 523 (3,6) 37 (3,9) 505 (3,9) 4 (1,5) 466 (17,6) 10,2 (0,13) Madžarska 58 (4,2) 554 (3,2) 36 (4,1) 522 (6,7) 7 (2,6) 492 (29,0) 10,0 (0,14) Uzbekistan 58 (4,1) 435 (3,6) 7 (2,2) 455 (7,3) 35 (4,0) 438 (5,2) 9,3 (0,28) Belgija (flamski del) 57 (4,8) 517 (3,3) 37 (4,7) 506 (3,9) 6 (2,2) 477 (9,7) 10,2 (0,14) Portugalska 55 (3,9) 525 (3,1) 37 (3,8) 514 (3,1) 8 (2,2) 510 (12,6) 10,0 (0,15) Oman 55 (3,5) 438 (5,1) 22 (2,8) 416 (6,6) 23 (3,0) 423 (7,6) 9,5 (0,19) Nova Zelandija r 54 (4,2) 540 (4,3) 40 (4,5) 503 (5,6) 6 (2,0) 470 (10,1) 10,1 (0,12) Avstrija 53 (4,0) 534 (3,5) 42 (4,1) 524 (3,1) 4 (1,7) 529 (15,6) 10,0 (0,11) Italija 53 (4,0) 543 (2,8) 31 (3,5) 535 (3,8) 16 (2,8) 522 (6,3) 9,6 (0,16) Norveška (5) 49 (4,2) 544 (2,9) 48 (4,3) 535 (3,1) 3 (1,4) 534 (5,8) 9,8 (0,10) Kosovo 48 (5,2) 426 (5,2) 32 (4,7) 417 (5,3) 20 (3,2) 413 (9,8) 9,4 (0,19) Izrael ⋈ 46 (4,0) 519 (5,3) 43 (3,6) 506 (4,8) 11 (2,6) 489 (10,3) 9,5 (0,14) Savdska Arabija 45 (4,7) 463 (5,7) 13 (3,1) 430 (9,5) 41 (4,9) 439 (6,8) 9,0 (0,28) Turčija 43 (4,0) 504 (5,0) 27 (3,8) 492 (7,7) 30 (3,8) 489 (7,0) 8,9 (0,21) Nizozemska r 43 (5,3) 529 (4,2) 50 (5,6) 524 (5,3) 7 (2,4) 518 (6,5) 9,5 (0,13) Nemčija r 42 (3,5) 538 (3,9) 52 (3,6) 516 (3,2) 6 (1,6) 492 (9,7) 9,6 (0,09) Švedska r 42 (5,0) 555 (4,9) 58 (5,0) 540 (3,7) 0 ~ ~ ~ 9,6 (0,12) Jordanija 30 (3,3) 399 (10,0) 41 (3,7) 363 (9,3) 30 (3,8) 386 (11,0) 8,6 (0,15) Južna Afrika ⋈ 30 (4,0) 347 (13,6) 55 (4,0) 268 (6,9) 15 (2,2) 240 (8,5) 9,0 (0,09) Egipt 24 (3,0) 406 (10,2) 40 (3,5) 362 (7,2) 37 (3,4) 378 (9,7) 8,3 (0,17) Maroko 16 (2,7) 367 (9,4) 23 (3,1) 378 (9,6) 61 (3,4) 373 (6,1) 7,2 (0,16) Mednarodno povprečje 64 (0,5) 510 (0,6) 27 (0,5) 493 (1,0) 9 (0,3) 465 (2,3) Referenčne udeleženke Dubaj, ZAE s 89 (0,3) 575 (1,6) 9 (0,3) 542 (5,7) 2 ~ ~ ~ 11,7 (0,01) Abu Dabi, ZAE r 76 (1,7) 501 (3,8) 17 (1,2) 376 (10,6) 7 (1,7) 417 (19,5) 10,7 (0,08) Nova Fundlandija in Labrador, Kanada r 73 (6,1) 529 (4,3) 25 (6,0) 510 (6,5) 1 ~ ~ ~ 10,6 (0,18) Quebec, Kanada 71 (5,0) 555 (3,1) 27 (5,0) 546 (5,4) 2 ~ ~ ~ 10,4 (0,14) Alberta, Kanada 70 (5,6) 548 (4,5) 28 (5,4) 525 (7,1) 1 ~ ~ ~ 10,7 (0,18) Britanska Kolumbija, Kanada r 67 (4,9) 545 (4,5) 32 (4,8) 523 (6,8) 2 ~ ~ ~ 10,4 (0,15) Mesto Moskva, Ruska federacija 63 (3,8) 599 (2,5) 37 (3,8) 597 (3,5) 0 ~ ~ ~ 10,3 (0,08) Južna Afrika (6) ⋈ 29 (3,6) 425 (12,3) 53 (4,3) 377 (7,9) 19 (3,2) 340 (9,6) 8,9 (0,11) Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. Nacionalno poročilo – prvi rezultati 5 · Stališča učencev o branju Raziskava PIRLS je tekom različnih ciklov prispevala k drugim raziskavam, ki so pokazale, da imajo učenci s pozitivnim odnosom do branja običajno boljše bralne dosežke. Vendar pa ni jasno, ali pozitiven odnos do branja vodi k višjim bralnim dosežkom ali pa je ta pozitiven odnos posledica višjih bralnih dosežkov. Raziskovalna literatura, ki preučuje branje, kaže, da gre za medsebojno in ne kavzalno povezanost (Mullis et al., 2023: 114). Na splošno so učenci izkazali pozitiven odnos do branja - 42 % učencev v mednarodnem povprečju je poročalo, da imajo do branja pozitiven odnos (da berejo zelo radi). V Sloveniji je le 28 % učencev poročalo, da zelo radi berejo. 18 % na mednarodni ravni jih je poročalo, da ne marajo branja, pri nas je bilo takšnih učencev 23 %. Vendar je v današnjem času, ki temelji na informacijah, v povprečju tako velik odstotek učencev povedal, da ne berejo radi. Na mednarodni ravni je povprečni bralni dosežek učencev, ki so odgovorili, da ne berejo radi, znašal 491 točk, učencev, ki so odgovorili, da zelo radi berejo, pa 513 točk. 501 točka je bil na mednarodni ravni povprečni bralni dosežek učencev, ki nekoliko radi berejo. Obstaja torej zmerna povezava med tem, kako radi učenci berejo, in njihovim bralnim dosežkom. V Sloveniji je povprečni bralni dosežek učencev, ki berejo zelo radi, znašal 530 točk, tistih, ki berejo nekoliko radi, 521 točk, tistih, ki branja ne marajo, pa 507 točk. Za lažjo predstavo umeščenosti Slovenije pri tem vprašanju si oglejmo povprečno vrednost lestvice. Le-ta je za Slovenijo 9,4. To nas uvršča v skupino držav, kjer učenci v povprečju nekoliko radi berejo. Presečni vrednosti sta namreč postavljeni na vrednost 10,4 (ločuje kategoriji Zelo radi berejo in Nekoliko radi berejo) in 8,3 (ločuje kategoriji Ne marajo branja ter Nekoliko radi berejo). V oblikovanje te lestvice sta bili vključeni dve vprašanji oziroma trditve pri teh dveh vprašanjih: (a) stališča o branju (z drugimi se rad/-a pogovarjam o tem, kar berem; razveselilo bi me, če bi za darilo dobil/-a knjigo; mislim, da je branje dolgočasno (upoštevana je bila obrnjena vrednost); rad/-a bi imela več časa za branje; uživam v branju; z 59 branjem se veliko naučim; rad/-a berem stvari, ki me silijo k premišljevanju; všeč mi je, ko mi knjiga pričara druge svetove); (b) pogostost branja izven šole (berem za zabavo; berem, da izvem stvari, ki bi se jih rad/-a naučil/-a). Iz mednarodne razvrstitve na lestvici tudi vidimo, da je Slovenija pri odnosu učencev do branja kar precej na dnu. V nadaljevanju nas zanimajo razlike pri interesu za branje med deklicami in dečki. Iz slike 5.2 vidimo ne le, da je interes učenk za branje večji (več jih zelo rado bere), temveč je večja tudi porazdelitev oziroma razkorak med spoloma po posameznih državah oziroma izobraževalnih sistemih. Mednarodni delež deklic, ki berejo zelo rade, je 46 % (v Sloveniji 33 %), delež dečkov pa 37 % (v Sloveniji 22 %). Vidimo, da je pri deležu deklic in dečkov, ki berejo zelo radi, kar nekaj odstotnih točk razlike. V Sloveniji je tudi precejšen razkorak pri točkah bralnega dosežka znotraj te skupine glede na spol (deklice 537 točk, dečki 520 točk). 9 točk razlike je prav tako na mednarodni ravni. Razlike med dečki in deklicami so tudi pri preostalih dveh kategorijah, na mednarodni ravni in v Sloveniji. 15 % deklic ne mara branja (njihov povprečni bralni dosežek znaša 496 točk), v Sloveniji pa je deklic, ki branja ne marajo, 16 % (njihov povprečni bralni dosežek znaša 512 točk). Nekoliko več dečkov na mednarodni ravni, in sicer 21 %, ne mara branja (484 točk), v Sloveniji pa je takšnih dečkov 29 % (njihov povprečni bralni dosežek znaša 505 točk). Precej manjši razkorak v kategoriji učenk/-cev, ki zelo radi berejo, je v državah, ki so na sliki 5.2 uvrščene v sam vrh. V mednarodnem povprečju je 43 % učencev poročalo, da so zelo samozavestni pri branju (v Sloveniji 46 %), bralni dosežek teh učencev na mednarodni ravni znaša 541 točk, v Sloveniji 550. Na mednarodni ravni je nekoliko samozavestnih pri branju 35 % učencev (498 točk), v Sloveniji 37 ( 512 točk). Kar 22 % učencev na mednarodni ravni je poročalo, da so nesamozavestni pri branju (njihov povprečni bralni dosežek znaša 449 točk), v Sloveniji je takih učencev 17 % (462 točk). Za samozavest pri branju je bila tudi oblikovana lestvica in izračunana srednja vrednost lestvice za vsako od sodelujočih držav. Slovenija ima na tej lestvici srednjo vrednost 10,2, presečna vrednost med kategorijama Zelo samozavesten in Nekoliko samozavesten je ravno pri tej vrednosti (presečna vrednost med kategorijama Nesamozavesten in Nekoliko samozavesten pri branju pa je pri vrednosti 8,2), kar nas uvršča v kategorijo držav, ki imajo (zelo) samozavestne bralce. Obstajajo sicer države (tudi v Evropi), katerih srednja vrednost lestvice je še višja. Vse to vidimo iz slike 5.3. Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) Slika 5.1 · Interes učencev za branje Zelo radi berejo Nekoliko radi berejo Ne marajo branja Povprečna Država vrednost na Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni lestvici učencev dosežek učencev dosežek učencev dosežek Kosovo 85 (0,9) 426 (3,0) 13 (0,8) 407 (5,9) 2 ~ ~ ~ 12,4 (0,05) Uzbekistan 83 (0,9) 446 (2,8) 15 (0,8) 403 (5,2) 2 ~ ~ ~ 12,5 (0,07) Albanija 81 (0,7) 517 (3,2) 17 (0,6) 503 (5,0) 2 ~ ~ ~ 12,1 (0,05) Severna Makedonija 70 (1,3) 446 (6,4) 24 (1,0) 443 (5,2) 6 (0,6) 435 (10,2) 11,5 (0,07) Islamska republika Iran ⋈ 66 (1,2) 424 (4,2) 29 (1,0) 400 (7,7) 5 (0,6) 356 (15,1) 11,2 (0,06) Azerbajdžan 63 (1,1) 446 (3,8) 32 (0,9) 439 (4,5) 5 (0,5) 421 (10,3) 11,2 (0,05) Turčija 62 (1,2) 503 (3,3) 32 (1,0) 486 (4,9) 6 (0,4) 487 (6,4) 11,2 (0,06) Maroko 62 (1,7) 388 (4,4) 33 (1,6) 353 (6,8) 5 (0,9) 318 (10,6) 11,1 (0,08) Savdska Arabija 61 (1,2) 462 (3,6) 32 (1,1) 432 (5,2) 7 (0,5) 438 (6,7) 11,1 (0,06) Portugalska 60 (1,0) 520 (2,6) 34 (0,8) 518 (3,0) 6 (0,4) 525 (4,9) 11,0 (0,04) Črna gora 59 (0,8) 495 (2,1) 33 (0,7) 483 (2,3) 8 (0,6) 472 (4,4) 11,0 (0,04) Gruzija 59 (1,2) 498 (2,9) 34 (0,9) 493 (2,9) 7 (0,7) 504 (8,6) 10,9 (0,05) Oman 58 (1,1) 447 (4,0) 36 (1,0) 415 (4,6) 6 (0,4) 387 (8,5) 10,9 (0,06) Jordanija 55 (1,5) 394 (5,7) 34 (1,1) 369 (6,7) 10 (1,1) 356 (13,3) 10,7 (0,07) Španija 54 (1,0) 527 (2,6) 35 (0,8) 517 (2,7) 11 (0,5) 509 (3,8) 10,7 (0,05) Kazahstan 53 (1,0) 501 (2,6) 39 (0,8) 504 (3,4) 7 (0,4) 518 (5,8) 10,6 (0,04) Združeni arabski emirati (ZAE) 53 (0,5) 501 (1,9) 37 (0,4) 469 (2,5) 10 (0,2) 464 (3,8) 10,6 (0,02) Bahrajn 51 (1,0) 474 (3,7) 39 (0,9) 452 (3,9) 10 (0,5) 437 (6,9) 10,6 (0,04) Bolgarija 51 (1,4) 548 (3,4) 37 (1,3) 541 (4,2) 12 (0,7) 511 (5,5) 10,6 (0,06) Južna Afrika ⋈ 50 (1,6) 312 (4,6) 40 (1,3) 275 (5,5) 11 (0,6) 262 (10,5) 10,6 (0,09) Katar 49 (1,1) 500 (4,0) 40 (0,9) 477 (4,6) 11 (0,6) 467 (5,5) 10,5 (0,05) Brazilija ⋈ 47 (1,6) 425 (6,0) 39 (1,3) 426 (6,2) 14 (0,8) 436 (7,9) 10,4 (0,07) Malta 46 (1,2) 516 (3,6) 39 (0,9) 517 (3,5) 15 (0,9) 510 (4,1) 10,3 (0,06) Srbija 45 (1,5) 516 (4,3) 40 (1,5) 514 (3,4) 16 (1,1) 508 (4,6) 10,2 (0,06) Egipt 44 (1,6) 406 (5,8) 45 (1,5) 370 (6,2) 12 (0,7) 346 (8,1) 10,3 (0,06) Italija 41 (0,9) 541 (2,6) 42 (0,8) 536 (2,6) 17 (0,7) 533 (3,0) 10,0 (0,04) Izrael ⋈ 40 (1,0) 519 (2,6) 41 (0,8) 507 (2,9) 19 (0,8) 507 (3,1) 9,9 (0,05) Kitajski Tajpej 39 (1,0) 560 (2,3) 43 (0,9) 537 (2,5) 19 (0,8) 526 (3,2) 9,9 (0,05) Nova Zelandija 38 (0,8) 532 (3,2) 44 (0,7) 521 (3,0) 18 (0,7) 511 (2,8) 9,9 (0,04) Ciper 37 (1,0) 517 (3,2) 41 (0,7) 511 (3,8) 21 (0,9) 501 (3,7) 9,8 (0,05) Francija 36 (1,1) 526 (2,8) 47 (0,9) 514 (2,8) 17 (0,7) 490 (3,7) 9,9 (0,05) Ruska federacija 35 (1,4) 564 (5,6) 47 (1,0) 570 (3,5) 18 (0,9) 567 (3,4) 9,8 (0,06) 60 Nemčija r 34 (0,9) 544 (3,2) 44 (0,9) 530 (2,5) 22 (0,7) 509 (3,1) 9,6 (0,04) Singapur 33 (0,8) 607 (4,1) 47 (0,8) 586 (3,3) 20 (0,6) 560 (3,8) 9,6 (0,03) Avstrija 32 (1,1) 539 (2,6) 46 (1,0) 530 (2,9) 22 (1,1) 517 (3,1) 9,6 (0,05) Belgija (francoski del) 31 (1,1) 498 (3,9) 45 (0,9) 498 (3,2) 24 (1,0) 484 (3,2) 9,6 (0,06) Irska 31 (1,0) 593 (3,6) 45 (0,9) 578 (2,9) 23 (0,9) 556 (3,1) 9,5 (0,04) Posebna upravna regija Makao 31 (0,6) 553 (1,9) 48 (0,6) 535 (1,6) 21 (0,5) 512 (2,7) 9,6 (0,02) Posebna upravna regija Hongkong 30 (0,9) 590 (2,9) 47 (0,8) 573 (3,0) 23 (0,8) 550 (4,0) 9,6 (0,05) Slovaška republika 29 (1,0) 530 (3,4) 45 (1,1) 534 (3,5) 26 (1,0) 523 (3,7) 9,4 (0,04) Avstralija ⋈ 29 (0,9) 562 (3,8) 45 (1,0) 542 (2,8) 26 (0,9) 517 (3,2) 9,4 (0,05) Anglija ⋈ 29 (0,8) 570 (3,7) 48 (0,9) 562 (2,8) 24 (1,1) 536 (3,4) 9,4 (0,05) Severna Irska 28 (1,0) 585 (3,7) 47 (0,9) 570 (2,8) 25 (1,0) 542 (3,2) 9,4 (0,05) Slovenija 28 (0,7) 530 (2,8) 50 (0,9) 521 (2,3) 23 (1,0) 507 (2,8) 9,4 (0,04) Češka republika 27 (1,0) 540 (4,1) 49 (1,1) 545 (2,3) 23 (0,8) 530 (3,0) 9,4 (0,04) Belgija (flamski del) 27 (0,9) 516 (3,3) 43 (0,7) 512 (2,8) 29 (1,0) 505 (2,6) 9,3 (0,05) Madžarska 27 (1,0) 555 (4,7) 46 (0,9) 539 (4,0) 28 (0,9) 527 (3,7) 9,3 (0,04) Združene države Amerike 25 (1,4) 559 (8,6) 50 (1,4) 557 (6,3) 24 (1,4) 530 (6,7) 9,4 (0,06) Finska 23 (0,8) 563 (3,9) 46 (0,8) 555 (2,6) 30 (0,9) 533 (2,5) 9,1 (0,04) Poljska 23 (1,1) 555 (4,0) 49 (1,2) 556 (2,5) 28 (1,0) 536 (3,3) 9,2 (0,05) Hrvaška 23 (0,9) 560 (4,5) 52 (1,1) 557 (2,7) 25 (1,1) 554 (3,5) 9,3 (0,05) Litva 22 (0,8) 555 (3,6) 48 (0,9) 555 (2,8) 30 (1,0) 548 (2,5) 9,1 (0,04) Švedska 18 (0,6) 544 (4,1) 47 (0,9) 550 (2,6) 35 (0,9) 539 (2,5) 8,8 (0,04) Nizozemska 17 (0,9) 543 (3,9) 46 (1,0) 535 (2,7) 37 (1,1) 511 (3,4) 8,8 (0,04) Latvija 16 (0,8) 538 (5,3) 47 (1,2) 533 (2,7) 37 (1,0) 520 (2,8) 8,8 (0,03) Danska 14 (0,7) 566 (4,2) 50 (0,9) 545 (2,5) 36 (1,1) 524 (3,0) 8,7 (0,04) Norveška (5) 13 (0,6) 556 (4,2) 46 (0,8) 547 (2,4) 41 (1,1) 528 (2,4) 8,6 (0,04) Mednarodno povprečje 42 (0,1) 513 (0,5) 40 (0,1) 501 (0,5) 18 (0,1) 491 (0,8) Referenčne udeleženke Dubaj, ZAE 50 (0,9) 555 (2,2) 39 (0,7) 552 (2,4) 11 (0,4) 552 (4,1) 10,5 (0,04) Južna Afrika (6) ⋈ 47 (1,2) 413 (3,7) 42 (0,9) 362 (5,6) 11 (0,8) 360 (11,3) 10,4 (0,05) Abu Dabi, ZAE 46 (0,9) 474 (3,9) 41 (0,7) 416 (4,3) 13 (0,4) 414 (5,8) 10,3 (0,04) Alberta, Kanada 40 (1,4) 548 (4,2) 43 (1,3) 542 (4,1) 17 (0,8) 523 (4,7) 10,0 (0,06) Britanska Kolumbija, Kanada 37 (1,1) 547 (3,7) 45 (1,1) 536 (4,4) 18 (1,0) 515 (4,7) 9,9 (0,05) Nova Fundlandija in Labrador, Kanada 36 (1,4) 532 (4,4) 43 (1,1) 528 (3,4) 20 (1,0) 507 (5,3) 9,8 (0,08) Quebec, Kanada 36 (1,1) 559 (3,1) 45 (1,0) 552 (3,1) 19 (1,0) 536 (3,7) 9,8 (0,05) Mesto Moskva, Ruska federacija 30 (1,0) 605 (2,5) 47 (0,7) 598 (2,6) 23 (0,9) 590 (2,6) 9,6 (0,05) Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. Nacionalno poročilo – prvi rezultati Slika 5.2 · Interes učencev za branje glede na spol Razlike med spoloma v Zelo radi berejo Nekoliko radi berejo Ne marajo branja odstotkih učencev, ki zelo radi Država berejo Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni Več deklic kot Več dečkov kot učencev dosežek učencev dosežek učencev dosežek dečkov deklic Deklice 48 (1,6) 438 (6,2) 40 (1,4) 438 (7,6) 12 (1,0) 433 (12,6) Brazilija ⋈ Dečki 47 (2,2) 411 (7,4) 38 (1,8) 414 (8,3) 15 (1,1) 438 (10,3) Deklice 15 (0,9) 565 (5,6) 49 (1,1) 553 (2,7) 37 (1,2) 536 (3,0) Norveška (5) Dečki 12 (0,8) 547 (6,5) 43 (1,2) 540 (3,5) 45 (1,5) 521 (2,9) Deklice 25 (1,4) 563 (5,3) 53 (1,4) 565 (2,9) 22 (1,2) 547 (4,6) Poljska Dečki 22 (1,4) 547 (5,3) 45 (1,5) 547 (3,1) 34 (1,4) 529 (4,0) Deklice 37 (1,4) 571 (4,8) 47 (1,3) 577 (3,6) 16 (1,1) 572 (4,9) Ruska federacija Dečki 33 (1,5) 556 (7,2) 46 (1,3) 563 (4,6) 21 (1,0) 563 (4,0) Deklice 33 (0,9) 558 (2,4) 48 (0,9) 539 (2,0) 19 (0,7) 517 (3,5) Posebna upravna regija Makao Dečki 29 (0,8) 548 (3,0) 48 (0,9) 531 (2,4) 23 (0,7) 508 (3,7) Deklice 87 (1,1) 436 (2,9) 12 (1,0) 406 (7,9) 2 ~ ~ ~ Kosovo Dečki 83 (1,0) 415 (3,7) 15 (0,9) 407 (7,2) 2 ~ ~ ~ Deklice 29 (1,2) 517 (3,8) 44 (1,0) 517 (3,1) 27 (1,3) 510 (3,3) Belgija (flamski del) Dečki 25 (1,0) 516 (4,2) 43 (1,0) 508 (3,6) 32 (1,2) 500 (3,4) Deklice 32 (1,1) 593 (3,5) 49 (1,1) 576 (3,3) 19 (1,0) 553 (4,7) Posebna upravna regija Hongkong Dečki 28 (1,3) 586 (3,9) 46 (1,3) 570 (3,9) 27 (1,1) 548 (4,8) Deklice 20 (1,0) 550 (4,8) 48 (1,3) 558 (3,3) 32 (1,3) 546 (3,1) Švedska Dečki 15 (0,7) 536 (5,9) 46 (1,3) 541 (3,1) 39 (1,4) 534 (3,1) Deklice 16 (1,0) 572 (5,2) 51 (1,4) 550 (3,0) 33 (1,4) 528 (3,7) Danska Dečki 12 (0,9) 557 (6,3) 48 (1,2) 539 (3,2) 40 (1,4) 521 (4,0) Deklice 69 (1,7) 434 (6,3) 27 (1,5) 404 (12,0) 4 (0,6) 347 (24,4) Islamska republika Iran ⋈ Dečki 64 (1,4) 414 (5,4) 31 (1,2) 396 (8,2) 5 (0,9) 362 (17,9) Deklice 20 (1,2) 545 (5,4) 47 (1,3) 541 (3,3) 33 (1,3) 517 (4,6) Nizozemska Dečki 15 (1,1) 541 (4,8) 45 (1,5) 528 (3,7) 40 (1,5) 506 (3,6) Deklice 47 (2,1) 412 (5,7) 43 (1,8) 378 (7,3) 10 (0,9) 357 (9,2) Egipt Dečki 41 (1,8) 400 (7,7) 47 (1,7) 362 (7,1) 13 (0,8) 337 (9,6) Deklice 35 (1,4) 598 (4,8) 46 (1,2) 582 (3,4) 19 (1,2) 560 (4,4) Irska Dečki 28 (1,3) 588 (4,7) 44 (1,4) 574 (3,5) 27 (1,4) 554 (4,0) Deklice 19 (1,2) 547 (6,2) 50 (1,5) 547 (3,3) 31 (1,3) 531 (3,2) Latvija Dečki 13 (0,9) 526 (6,4) 44 (1,4) 517 (3,7) 43 (1,4) 512 (3,9) Deklice 67 (1,3) 456 (4,2) 30 (1,2) 448 (5,8) 4 (0,5) 425 (13,8) Azerbajdžan Dečki 60 (1,3) 437 (4,7) 34 (1,2) 432 (5,1) 6 (0,7) 419 (10,5) Deklice 29 (2,0) 563 (8,8) 50 (2,2) 557 (8,3) 21 (1,9) 538 (9,3) Združene države Amerike Dečki 22 (1,7) 555 (12,3) 51 (1,8) 557 (6,5) 27 (1,6) 523 (8,2) 61 Deklice 87 (0,8) 456 (3,1) 12 (0,8) 415 (5,8) 2 ~ ~ ~ Uzbekistan Dečki 80 (1,2) 435 (3,4) 18 (1,1) 396 (6,6) 3 (0,5) 350 (14,8) Deklice 35 (1,5) 501 (5,4) 45 (1,3) 503 (3,7) 20 (1,1) 491 (4,6) Belgija (francoski del) Dečki 28 (1,5) 496 (4,2) 45 (1,3) 493 (3,9) 28 (1,5) 479 (4,1) Deklice 32 (1,1) 574 (4,7) 48 (1,1) 567 (3,1) 19 (1,1) 538 (4,9) Anglija ⋈ Dečki 25 (1,1) 566 (5,0) 47 (1,3) 556 (4,1) 28 (1,5) 535 (4,2) Deklice 42 (1,2) 544 (4,0) 43 (1,1) 528 (3,4) 16 (0,9) 513 (4,2) Nova Zelandija Dečki 34 (1,1) 517 (4,0) 45 (1,3) 515 (3,9) 20 (0,9) 509 (3,3) Deklice 25 (1,2) 562 (4,5) 49 (1,3) 568 (3,2) 25 (1,4) 557 (3,1) Litva Dečki 18 (0,9) 545 (5,1) 47 (1,2) 542 (3,5) 35 (1,2) 542 (3,4) Deklice 43 (1,3) 565 (2,7) 42 (1,2) 541 (3,4) 15 (0,9) 535 (4,2) Kitajski Tajpej Dečki 35 (1,3) 553 (2,8) 43 (1,1) 533 (2,8) 22 (1,1) 521 (4,1) Deklice 53 (1,3) 504 (4,3) 38 (1,2) 486 (5,9) 9 (0,6) 473 (8,1) Katar Dečki 45 (1,8) 494 (5,6) 41 (1,5) 468 (5,5) 14 (1,0) 464 (7,2) Deklice 37 (1,1) 613 (4,1) 47 (1,0) 594 (3,0) 16 (0,7) 564 (4,5) Singapur Dečki 29 (0,9) 598 (5,0) 47 (0,8) 577 (4,2) 25 (0,8) 558 (4,5) Deklice 57 (1,2) 511 (2,9) 36 (1,1) 513 (3,6) 6 (0,5) 519 (7,2) Kazahstan Dečki 49 (1,2) 490 (3,4) 43 (1,1) 497 (4,2) 8 (0,6) 517 (6,9) Deklice 28 (1,1) 569 (4,0) 46 (1,2) 561 (3,1) 26 (1,3) 543 (3,6) Finska Dečki 19 (0,9) 554 (5,6) 46 (1,1) 548 (3,4) 34 (1,2) 525 (2,9) Deklice 31 (1,4) 565 (4,5) 46 (1,4) 544 (4,7) 23 (1,1) 528 (4,8) Madžarska Dečki 23 (1,1) 542 (6,7) 45 (1,0) 533 (4,4) 33 (1,2) 526 (4,4) Deklice 51 (1,5) 522 (4,2) 38 (1,6) 518 (4,4) 11 (1,1) 508 (6,9) Malta Dečki 42 (1,7) 511 (4,8) 39 (1,4) 515 (5,1) 18 (0,9) 510 (5,0) Deklice 86 (1,1) 527 (3,5) 13 (1,0) 506 (8,5) 1 ~ ~ ~ Albanija Dečki 77 (1,2) 506 (3,8) 20 (1,1) 501 (5,6) 2 ~ ~ ~ Deklice 65 (1,1) 524 (2,7) 30 (1,1) 519 (2,8) 5 (0,5) 529 (6,0) Portugalska Dečki 56 (1,2) 516 (3,0) 37 (1,1) 518 (4,1) 7 (0,6) 521 (6,5) Deklice 59 (1,2) 529 (3,1) 33 (1,2) 516 (3,7) 8 (0,6) 506 (6,8) Španija Dečki 50 (1,3) 525 (2,9) 37 (1,1) 519 (3,3) 13 (0,9) 510 (4,4) Deklice 32 (1,5) 540 (4,7) 49 (1,4) 548 (2,7) 19 (1,0) 530 (4,4) Češka republika Dečki 23 (1,2) 539 (5,9) 50 (1,4) 542 (3,2) 28 (1,3) 530 (3,7) 30 15 0 15 30 Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) Slika 5.2 · Interes učencev za branje glede na spol (nadaljevanje) (nadaljevanje) Razlike med spoloma v Zelo radi berejo Nekoliko radi berejo Ne marajo branja odstotkih učencev, ki zelo radi Država berejo Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni Več deklic kot Več dečkov kot učencev dosežek učencev dosežek učencev dosežek dečkov deklic Deklice 34 (1,4) 569 (4,4) 45 (1,4) 547 (3,2) 21 (1,1) 527 (4,0) Avstralija ⋈ Dečki 24 (1,1) 552 (5,5) 45 (1,3) 538 (3,8) 31 (1,3) 510 (4,1) Deklice r 38 (1,3) 549 (3,6) 43 (1,2) 536 (3,2) 19 (1,1) 514 (4,5) Nemčija Dečki r 29 (1,1) 537 (4,4) 46 (1,3) 524 (3,5) 26 (1,1) 505 (3,8) Deklice 28 (1,4) 562 (5,3) 53 (1,5) 564 (3,3) 20 (1,2) 560 (4,7) Hrvaška Dečki 18 (1,1) 556 (5,1) 52 (1,6) 551 (3,4) 31 (1,6) 551 (4,5) Deklice 45 (1,4) 520 (3,4) 39 (1,2) 509 (4,2) 16 (0,9) 507 (4,8) Izrael ⋈ Dečki 35 (1,2) 518 (3,8) 43 (1,1) 505 (3,3) 22 (1,1) 507 (4,1) Deklice 38 (1,7) 546 (3,6) 45 (1,3) 537 (3,4) 17 (1,5) 522 (4,0) Avstrija Dečki 27 (1,3) 531 (3,3) 46 (1,3) 524 (3,5) 26 (1,3) 513 (4,3) Deklice 67 (1,4) 512 (3,4) 29 (1,2) 493 (5,7) 4 (0,5) 497 (10,3) Turčija Dečki 57 (1,4) 494 (3,9) 35 (1,1) 481 (5,5) 8 (0,6) 482 (7,3) Deklice 33 (1,1) 537 (3,4) 51 (1,2) 530 (2,5) 16 (1,0) 512 (3,8) Slovenija Dečki 22 (0,9) 520 (4,2) 48 (1,4) 511 (2,9) 29 (1,5) 505 (3,1) Deklice 33 (1,2) 590 (4,4) 48 (1,2) 578 (3,0) 19 (1,2) 557 (4,8) Severna Irska Dečki 22 (1,4) 576 (5,3) 45 (1,2) 559 (4,6) 32 (1,4) 532 (4,2) Deklice 68 (2,1) 403 (4,8) 29 (2,0) 367 (8,7) 4 (0,9) 330 (15,8) Maroko Dečki 57 (1,8) 372 (5,4) 36 (1,7) 342 (6,9) 7 (1,0) 312 (11,6) Deklice 58 (0,7) 510 (2,8) 34 (0,6) 485 (3,3) 8 (0,3) 467 (4,8) Združeni arabski emirati (ZAE) Dečki 47 (1,0) 489 (3,7) 41 (0,7) 454 (4,1) 12 (0,5) 462 (5,8) Deklice 56 (1,5) 492 (4,3) 36 (1,3) 477 (5,1) 8 (0,7) 460 (10,6) Bahrajn Dečki 45 (1,2) 450 (4,3) 43 (1,1) 430 (4,9) 12 (0,8) 422 (8,4) Deklice 57 (1,8) 553 (3,7) 34 (1,6) 550 (5,7) 9 (0,8) 511 (8,8) Bolgarija Dečki 45 (1,7) 541 (4,6) 39 (1,5) 534 (5,3) 15 (1,3) 510 (7,0) Deklice 66 (1,1) 504 (2,4) 30 (1,1) 494 (3,1) 5 (0,6) 478 (6,7) Črna gora Dečki 54 (1,1) 485 (2,9) 35 (1,1) 474 (3,3) 11 (0,9) 470 (5,8) Deklice 76 (1,5) 458 (6,5) 19 (1,3) 452 (7,6) 4 (0,5) 451 (17,6) Severna Makedonija Dečki 64 (1,8) 430 (7,6) 29 (1,4) 436 (6,1) 7 (0,9) 424 (9,9) Deklice 64 (1,5) 464 (4,3) 32 (1,3) 428 (5,5) 5 (0,5) 383 (13,0) Oman Dečki 52 (1,3) 426 (4,8) 40 (1,1) 404 (5,3) 8 (0,7) 390 (10,5) Deklice 47 (1,1) 544 (2,7) 39 (1,0) 540 (3,6) 14 (0,9) 531 (4,2) Italija Dečki 35 (1,2) 536 (3,3) 45 (1,2) 532 (2,8) 20 (0,8) 534 (3,3) Deklice 56 (1,8) 336 (5,4) 35 (1,5) 304 (5,6) 9 (0,7) 282 (11,4) 62 Južna Afrika ⋈ Dečki 43 (1,6) 281 (4,9) 44 (1,4) 252 (6,3) 13 (0,8) 248 (14,0) Deklice 51 (1,9) 521 (5,0) 37 (1,8) 516 (4,8) 12 (1,3) 517 (6,0) Srbija Dečki 39 (1,7) 510 (4,9) 42 (1,7) 512 (3,8) 19 (1,5) 502 (6,4) Deklice 65 (1,3) 508 (3,5) 30 (1,2) 507 (3,9) 5 (0,6) 508 (8,5) Gruzija Dečki 53 (1,4) 486 (3,8) 39 (1,1) 483 (3,5) 8 (0,9) 501 (11,2) Deklice 43 (1,3) 529 (3,4) 45 (1,1) 522 (3,5) 12 (0,8) 495 (4,8) Francija Dečki 30 (1,2) 522 (3,8) 48 (1,2) 507 (3,2) 22 (1,1) 487 (4,3) Deklice 36 (1,5) 535 (3,9) 44 (1,7) 539 (3,7) 20 (1,3) 521 (4,7) Slovaška republika Dečki 23 (1,1) 522 (5,2) 46 (1,3) 529 (4,4) 31 (1,5) 524 (4,2) Deklice 62 (2,1) 410 (7,2) 30 (1,6) 383 (8,7) 8 (1,1) 379 (12,4) Jordanija Dečki 48 (2,0) 373 (8,0) 38 (1,5) 358 (9,7) 13 (1,8) 343 (20,1) Deklice 67 (1,5) 476 (4,3) 28 (1,3) 448 (7,6) 6 (0,7) 446 (10,5) Savdska Arabija Dečki 52 (1,9) 437 (5,6) 39 (1,8) 416 (7,2) 9 (0,6) 431 (8,6) Deklice 45 (1,2) 520 (3,4) 41 (0,9) 513 (4,5) 14 (0,9) 506 (5,5) Ciper Dečki 30 (1,2) 512 (4,8) 42 (1,0) 510 (4,0) 28 (1,3) 499 (4,1) Deklice 46 (0,2) 521 (0,6) 39 (0,2) 508 (0,7) 15 (0,1) 496 (1,1) Mednarodno povprečje 30 15 0 15 30 Dečki 37 (0,2) 504 (0,7) 42 (0,2) 494 (0,6) 21 (0,1) 484 (1,0) Referenčne udeleženke Deklice 37 (1,5) 565 (3,5) 46 (1,5) 555 (3,9) 16 (1,1) 541 (5,9) Quebec, Kanada Dečki 34 (1,3) 551 (4,0) 44 (1,1) 548 (3,5) 22 (1,3) 533 (4,2) Deklice 33 (1,1) 609 (2,7) 46 (0,9) 605 (2,9) 21 (1,0) 596 (3,4) Mesto Moskva, Ruska federacija Dečki 28 (1,3) 600 (3,7) 48 (1,0) 592 (2,8) 24 (1,0) 585 (3,1) Deklice 43 (1,9) 556 (5,4) 42 (1,7) 548 (4,5) 15 (1,0) 523 (7,6) Alberta, Kanada Dečki 38 (1,7) 538 (5,2) 44 (1,6) 536 (5,4) 18 (1,3) 524 (7,3) Deklice 41 (1,6) 554 (4,3) 43 (1,4) 542 (4,7) 16 (1,3) 518 (5,6) Britanska Kolumbija, Kanada Dečki 34 (1,1) 539 (4,3) 47 (1,2) 531 (5,6) 20 (1,1) 512 (5,6) Deklice 55 (1,4) 559 (3,3) 37 (1,0) 559 (3,7) 8 (0,7) 543 (6,0) Dubaj, ZAE Dečki 46 (1,6) 551 (3,3) 41 (1,3) 545 (3,7) 13 (0,7) 557 (5,2) Deklice 41 (1,9) 542 (4,1) 42 (1,8) 532 (4,3) 17 (1,2) 509 (6,8) Nova Fundlandija in Labrador, Kanada Dečki 31 (1,9) 519 (6,3) 44 (1,4) 524 (4,3) 24 (1,6) 505 (7,0) Deklice 52 (0,9) 485 (4,3) 37 (0,9) 433 (4,9) 11 (0,5) 422 (8,1) Abu Dabi, ZAE Dečki 40 (1,4) 459 (6,6) 45 (1,0) 401 (5,6) 15 (0,7) 408 (8,5) Deklice 54 (1,3) 431 (3,9) 37 (0,9) 387 (6,8) 9 (0,8) 370 (14,6) Južna Afrika (6) ⋈ Dečki 39 (1,5) 385 (4,5) 48 (1,2) 342 (6,0) 14 (0,9) 353 (11,9) 30 15 0 15 30 Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. Nacionalno poročilo – prvi rezultati Slika 5.3 · Samozavest učencev pri branju Zelo samozavesten pri branju Nekoliko samozavesten pri Nesamozavesten pri branju branju Povprečna Država vrednost na Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni lestvici učencev dosežek učencev dosežek učencev dosežek Bolgarija 61 (1,0) 567 (2,6) 26 (0,9) 521 (3,8) 13 (0,9) 460 (7,8) 10,5 (0,05) Kosovo 59 (1,0) 445 (2,8) 25 (0,9) 412 (4,9) 16 (0,8) 360 (5,3) 10,7 (0,05) Srbija 58 (1,2) 537 (2,9) 29 (1,1) 500 (4,0) 14 (0,7) 452 (5,4) 10,4 (0,05) Finska 57 (0,8) 574 (2,3) 30 (0,6) 534 (2,5) 13 (0,6) 488 (4,8) 10,5 (0,03) Albanija 56 (1,4) 535 (2,8) 26 (1,1) 502 (5,4) 18 (0,9) 467 (4,9) 10,5 (0,06) Švedska 56 (0,9) 573 (2,3) 32 (0,7) 526 (2,2) 12 (0,6) 478 (3,9) 10,5 (0,04) Črna gora 56 (0,7) 515 (2,0) 28 (0,7) 477 (2,6) 16 (0,6) 430 (3,5) 10,3 (0,03) Severna Makedonija 56 (1,9) 473 (4,8) 26 (1,2) 437 (5,6) 19 (1,3) 382 (8,9) 10,5 (0,08) Poljska 55 (1,2) 572 (2,1) 34 (1,2) 539 (2,7) 11 (0,7) 482 (5,3) 10,5 (0,05) Ciper 55 (0,8) 537 (2,8) 30 (0,6) 496 (3,2) 15 (0,7) 449 (4,5) 10,4 (0,04) Nemčija r 53 (1,0) 561 (2,2) 31 (0,8) 513 (2,9) 16 (0,6) 469 (3,6) 10,3 (0,04) Avstrija 51 (0,9) 560 (2,2) 34 (0,7) 514 (2,4) 15 (0,7) 469 (3,1) 10,3 (0,04) Singapur 51 (0,9) 622 (2,6) 33 (0,7) 574 (3,1) 16 (0,7) 514 (4,8) 10,3 (0,04) Islamska republika Iran ⋈ 50 (1,2) 454 (4,0) 31 (1,0) 391 (6,5) 19 (1,2) 346 (7,6) 10,2 (0,06) Italija 49 (1,0) 560 (2,2) 36 (0,8) 529 (2,6) 15 (0,7) 489 (2,8) 10,2 (0,04) Irska 49 (1,2) 609 (2,6) 34 (1,0) 564 (3,0) 17 (0,7) 516 (3,6) 10,1 (0,05) Turčija 48 (1,0) 529 (3,3) 36 (0,9) 484 (3,8) 17 (0,7) 435 (4,5) 10,0 (0,04) Uzbekistan 47 (1,4) 461 (3,1) 32 (1,1) 440 (3,3) 21 (0,9) 384 (4,1) 10,1 (0,06) Severna Irska 47 (1,1) 603 (3,0) 37 (1,0) 550 (2,8) 16 (0,6) 501 (4,4) 10,1 (0,04) Nizozemska 47 (1,0) 556 (2,5) 32 (1,0) 516 (2,9) 21 (0,8) 482 (3,5) 9,9 (0,04) Slovenija 46 (0,7) 550 (2,0) 37 (0,7) 512 (2,5) 17 (0,6) 462 (2,9) 10,2 (0,03) Hrvaška 46 (1,0) 583 (2,8) 38 (0,9) 552 (2,6) 16 (0,9) 503 (4,1) 10,0 (0,04) Katar 46 (1,0) 533 (3,3) 32 (0,9) 480 (4,3) 23 (1,0) 423 (3,9) 10,1 (0,05) Danska 45 (0,9) 576 (2,1) 36 (0,9) 530 (2,8) 19 (0,8) 479 (3,4) 10,1 (0,04) Anglija ⋈ 45 (1,2) 594 (2,6) 34 (1,0) 544 (3,2) 21 (0,7) 504 (3,7) 9,9 (0,05) Izrael ⋈ 45 (1,0) 561 (2,0) 30 (0,8) 501 (2,5) 25 (0,9) 449 (3,2) 9,9 (0,04) Norveška (5) 44 (0,9) 575 (2,1) 36 (0,8) 530 (2,2) 19 (0,7) 484 (3,2) 10,0 (0,04) Združeni arabski emirati (ZAE) 44 (0,5) 552 (1,7) 30 (0,3) 483 (2,1) 26 (0,5) 404 (2,8) 9,9 (0,02) Združene države Amerike 44 (2,4) 594 (5,4) 36 (2,0) 542 (4,7) 21 (1,4) 486 (9,8) 9,9 (0,09) Belgija (francoski del) 44 (0,9) 531 (2,4) 36 (0,9) 483 (3,7) 20 (0,8) 439 (3,6) 9,9 (0,04) Slovaška republika 43 (1,0) 559 (2,3) 33 (1,1) 530 (3,1) 24 (1,0) 486 (4,8) 9,8 (0,05) Francija 43 (0,9) 543 (2,9) 40 (0,9) 509 (2,5) 17 (0,7) 458 (4,0) 9,9 (0,03) Kazahstan 43 (0,9) 526 (2,7) 34 (0,8) 509 (2,9) 24 (0,8) 465 (3,5) 9,9 (0,04) Madžarska 43 (0,9) 579 (2,8) 35 (0,8) 533 (3,4) 23 (0,9) 481 (4,9) 9,9 (0,04) 63 Avstralija ⋈ 43 (1,0) 582 (2,2) 38 (0,8) 528 (2,5) 19 (0,8) 477 (4,5) 9,9 (0,04) Gruzija 42 (0,9) 531 (2,7) 33 (0,8) 487 (3,0) 24 (0,9) 456 (4,5) 9,8 (0,04) Belgija (flamski del) 42 (1,0) 540 (2,5) 34 (0,8) 507 (2,5) 23 (0,8) 466 (2,6) 9,9 (0,04) Portugalska 42 (0,8) 554 (2,2) 37 (0,7) 513 (2,5) 21 (0,7) 465 (3,0) 9,8 (0,04) Bahrajn 42 (1,1) 510 (3,5) 35 (0,9) 455 (4,1) 23 (0,7) 386 (4,1) 9,9 (0,04) Malta 40 (1,1) 557 (2,2) 36 (1,0) 508 (3,3) 23 (0,8) 464 (3,8) 9,8 (0,04) Češka republika 39 (0,8) 571 (2,4) 39 (0,8) 539 (2,2) 21 (0,6) 494 (4,1) 9,7 (0,03) Španija 39 (0,9) 554 (2,3) 41 (0,9) 517 (2,7) 20 (0,7) 474 (3,0) 9,7 (0,03) Azerbajdžan 39 (1,3) 475 (4,0) 35 (1,0) 443 (4,2) 26 (1,0) 406 (4,4) 9,7 (0,06) Ruska federacija 39 (1,0) 596 (3,3) 40 (0,8) 569 (3,6) 21 (1,0) 520 (4,5) 9,7 (0,04) Savdska Arabija r 38 (1,4) 498 (3,6) 31 (0,8) 458 (4,0) 30 (1,2) 425 (5,1) 9,7 (0,07) Litva 38 (0,9) 590 (2,6) 38 (0,9) 552 (2,2) 25 (0,8) 503 (2,7) 9,7 (0,03) Oman 36 (1,1) 478 (4,7) 37 (0,9) 427 (3,8) 27 (1,0) 382 (4,7) 9,6 (0,05) Nova Zelandija 34 (0,9) 577 (2,4) 38 (0,7) 527 (2,9) 28 (0,8) 466 (3,1) 9,5 (0,03) Posebna upravna regija Hongkong 32 (1,0) 605 (2,9) 39 (0,9) 573 (3,0) 29 (0,9) 539 (3,7) 9,4 (0,04) Kitajski Tajpej 31 (0,9) 580 (2,0) 38 (0,7) 545 (2,4) 31 (0,7) 506 (3,0) 9,4 (0,04) Maroko 31 (1,4) 420 (4,6) 42 (1,5) 378 (6,8) 27 (1,5) 312 (5,7) 9,4 (0,05) Brazilija ⋈ 29 (1,2) 496 (4,4) 37 (1,3) 445 (4,5) 34 (1,3) 357 (6,8) 9,2 (0,06) Jordanija 27 (1,3) 425 (6,6) 39 (1,4) 390 (7,0) 33 (1,5) 341 (7,5) 9,2 (0,06) Latvija 24 (0,9) 567 (2,9) 43 (0,9) 539 (2,3) 32 (1,0) 489 (3,5) 9,1 (0,04) Posebna upravna regija Makao 22 (0,6) 575 (2,0) 43 (0,8) 542 (1,9) 35 (0,7) 503 (1,7) 9,0 (0,02) Egipt 22 (1,2) 435 (5,4) 37 (1,0) 385 (5,9) 41 (1,4) 359 (6,9) 9,0 (0,05) Južna Afrika ⋈ 18 (0,9) 402 (6,4) 35 (0,6) 301 (5,1) 47 (1,0) 247 (4,6) 8,8 (0,04) Mednarodno povprečje 43 (0,1) 541 (0,4) 35 (0,1) 498 (0,5) 22 (0,1) 449 (0,6) Referenčne udeleženke Britanska Kolumbija, Kanada 51 (1,1) 568 (3,3) 32 (1,0) 525 (4,1) 17 (1,0) 475 (5,2) 10,2 (0,05) Dubaj, ZAE 51 (0,7) 591 (1,8) 31 (0,6) 544 (2,2) 18 (0,6) 478 (3,4) 10,3 (0,03) Alberta, Kanada 50 (1,3) 575 (2,8) 33 (1,1) 527 (3,7) 17 (0,9) 478 (5,4) 10,2 (0,06) Nova Fundlandija in Labrador, Kanada 48 (0,9) 561 (3,4) 34 (1,0) 513 (3,3) 18 (0,9) 462 (5,1) 10,1 (0,05) Mesto Moskva, Ruska federacija 44 (0,9) 624 (2,2) 39 (0,7) 593 (2,1) 17 (0,7) 548 (2,6) 9,9 (0,03) Quebec, Kanada 43 (1,2) 579 (3,0) 35 (0,7) 545 (3,0) 22 (0,9) 510 (3,7) 9,9 (0,06) Abu Dabi, ZAE 37 (0,8) 542 (3,6) 31 (0,7) 444 (3,9) 33 (0,8) 365 (4,3) 9,6 (0,04) Južna Afrika (6) ⋈ 25 (0,9) 490 (5,7) 38 (0,7) 386 (4,8) 37 (0,9) 322 (4,5) 9,1 (0,04) Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) V nadaljevanju (slika 5.4) bomo pogledali, če tudi pri samozavesti učencev pri branju obstajajo razlike med spoloma. Prikazani rezultati kažejo, da tudi tukaj obstajajo določene razlike med spoloma (tako na mednarodni ravni kot v Sloveniji). Na mednarodni ravni obstajajo te razlike v prid deklicam skoraj pri vseh sodelujočih državah oziroma izobraževalnih sistemih, razen v primeru flamskega dela Belgije, kjer so razlike med spoloma pri učencih, ki so zelo samozavestni, pri branju v prid dečkom. V Hongkongu in na Danskem pa razlik med spoloma pri tej kategoriji (Zelo samozavesten) ni. Na mednarodni ravni so razlike (za 6 odstotnih točk) pri kategoriji Zelo samozavesten pri branju v prid deklicam (tako je poročalo 46 % deklic in 40 % dežkov, pri prvih povprečni bralni dosežek znaša 545 točk, pri drugih je za 10 točk nižji), pri kategoriji Nesamozavesten pri branju pa v prid dečkom (tako je poročalo 25 % dečkov in 19 % deklic; povprečni bralni dosežek deklic znaša 457 točk, dečkov 444). Na mednarodni ravni sta odstotka deklic in dečkov pri kategoriji Nekoliko samozavesten pri branju precej blizu, razlike je 1 odstotna točka. V Sloveniji je 49 % deklic povedalo, da so pri branju zelo samozavestne (v povprečju dosegajo 556 točk), dečkov je bilo 44 % (dosegajo pa 544 točk). Nekoliko samozavestnih deklic pri branju je 37 % ter eno odstotno točko manj dečkov. V kategoriji Nesamozavesten pri branju sta deleža obrnjena oziroma je dečkov, ki so nesamozavestni pri branju, več (20 %, povprečni bralni dosežek znaša 454 točk), takih deklic je v Sloveniji za 5 odstotnih točk manj (njihov povprečni bralni dosežek pa znaša 472 točk). Kot vidimo, so v povprečju deklice pri branju samozavestnejše. Na sliki 5.5 vidimo odstotke učencev glede na čas uporabe digitalnih naprav za šolske aktivnosti (za iskanje in branje informacij ter pripravo šolskih nastopov) na običajen šolski dan. Rezultati kažejo, da na mednarodni ravni največ učencev (52 %) za te aktivnosti na običajen šolski dan porabi 30 minut ali manj. Ti učenci imajo tudi najvišji povprečni bralni dosežek (512 točk). 25 % učencev za slednje porabi več kot 30 minut dnevno (njihov povprečni dosežek sta 502 točki), 23 % pa jih je poročalo, da tega ne počnejo (vsaj ne na običajen šolski dan). Tudi v Sloveniji je največji delež učencev, ki na običajen šolski dan digitalne naprave za šolsko delo uporabljajo 30 minut ali manj. Tudi ti imajo najvišji povprečni bralni dosežek. 64 Iz slike 5.6 vidimo, da je nekoliko več deklic, ki za uporabo digitalnih naprav za šolsko delo na običajen šolski dan porabijo 30 minut ali manj (na mednarodni ravni in v Sloveniji), pri porabljenem času več kot 30 minut dnevno pa je v obeh primerih (tako v mednarodnem kot nacionalnem okviru) nekoliko več dečkov. Nekaj odstotnih točk več dečkov kot deklic je prav tako poročalo, da za slednje ne porabijo nič časa (vsaj na običajni šolski dan ne). Nacionalno poročilo – prvi rezultati Slika 5.4 · Samozavest učencev pri branju glede na spol Razlike med spoloma v Zelo samozavesten pri Nekoliko samozavesten pri Nesamozavesten pri branju odstotkih učencev, ki so zelo branju branju Država samozavestni pri branju Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni Več deklic kot Več dečkov kot učencev dosežek učencev dosežek učencev dosežek dečkov deklic Deklice 43 (1,3) 534 (3,3) 38 (1,2) 489 (4,4) 18 (1,0) 443 (4,7) Belgija (francoski del) Dečki 44 (1,3) 527 (2,9) 34 (1,2) 477 (3,8) 22 (1,2) 436 (4,8) Deklice 32 (1,3) 607 (3,9) 41 (1,1) 577 (3,2) 28 (1,2) 543 (3,7) Posebna upravna regija Hongkong Dečki 32 (1,4) 603 (3,5) 37 (1,3) 569 (4,0) 31 (1,3) 535 (4,9) Deklice 45 (1,2) 581 (3,0) 36 (1,1) 536 (3,1) 19 (1,1) 487 (3,8) Danska Dečki 45 (1,3) 570 (2,6) 37 (1,3) 523 (3,6) 18 (1,1) 471 (5,8) Deklice 23 (0,9) 578 (2,5) 44 (1,1) 547 (2,2) 33 (1,0) 507 (2,3) Posebna upravna regija Makao Dečki 22 (0,8) 572 (2,8) 42 (1,1) 536 (3,0) 36 (1,0) 500 (2,6) Deklice 30 (1,4) 503 (6,3) 38 (1,4) 447 (6,4) 32 (1,6) 375 (8,7) Brazilija ⋈ Dečki 28 (1,4) 489 (5,7) 37 (1,6) 443 (6,7) 35 (1,5) 339 (6,9) Deklice 50 (1,6) 615 (3,4) 32 (1,3) 568 (4,2) 18 (1,1) 523 (4,7) Irska Dečki 48 (1,6) 603 (2,9) 36 (1,4) 561 (3,8) 16 (0,9) 508 (5,1) Deklice 43 (1,2) 540 (3,3) 35 (1,1) 512 (2,8) 22 (1,1) 470 (3,6) Belgija (flamski del) Dečki 42 (1,4) 540 (3,0) 34 (1,1) 501 (3,3) 25 (1,2) 462 (3,3) Deklice 47 (1,3) 560 (3,1) 33 (1,3) 521 (3,3) 20 (0,9) 490 (4,4) Nizozemska Dečki 46 (1,4) 551 (3,2) 32 (1,5) 511 (3,6) 23 (1,1) 476 (4,1) Deklice 45 (3,3) 598 (7,0) 36 (2,9) 545 (4,2) 19 (2,0) 488 (9,2) Združene države Amerike Dečki 43 (2,5) 589 (5,4) 35 (2,1) 539 (6,9) 22 (1,8) 485 (13,3) Deklice 46 (1,4) 598 (3,6) 34 (1,3) 546 (3,5) 20 (1,0) 513 (4,5) Anglija ⋈ Dečki 44 (1,6) 589 (3,4) 34 (1,4) 543 (4,3) 22 (1,1) 496 (5,0) Deklice 44 (1,2) 548 (3,5) 39 (1,1) 517 (3,2) 17 (1,0) 465 (5,3) Francija Dečki 42 (1,0) 538 (3,3) 40 (1,0) 501 (3,0) 18 (1,0) 452 (5,0) Deklice 41 (1,2) 570 (3,2) 39 (1,2) 543 (2,9) 21 (1,0) 492 (5,4) Češka republika Dečki 38 (1,2) 572 (3,1) 39 (1,1) 535 (3,0) 22 (1,1) 496 (5,0) Deklice 32 (1,0) 586 (2,2) 40 (1,0) 551 (3,0) 28 (1,0) 509 (4,4) Kitajski Tajpej Dečki 30 (1,2) 574 (2,5) 37 (1,0) 540 (2,9) 33 (1,1) 504 (2,9) Deklice 44 (1,2) 555 (2,5) 37 (1,0) 511 (2,7) 19 (1,0) 472 (3,7) Portugalska Dečki 41 (1,0) 554 (2,5) 37 (0,9) 515 (3,1) 22 (1,0) 460 (3,7) Deklice 57 (1,6) 582 (2,9) 34 (1,5) 545 (3,4) 9 (0,8) 488 (7,4) Poljska Dečki 54 (1,5) 563 (2,7) 34 (1,5) 533 (3,5) 12 (0,9) 479 (6,6) Deklice 35 (1,2) 585 (3,4) 39 (1,0) 531 (3,3) 25 (1,1) 469 (4,5) Nova Zelandija Dečki 32 (1,1) 569 (3,2) 38 (1,1) 522 (3,9) 30 (1,0) 464 (3,3) Deklice 24 (1,6) 438 (6,1) 37 (1,3) 392 (6,3) 39 (1,6) 370 (7,9) Egipt 65 Dečki 20 (1,3) 430 (6,4) 36 (1,5) 378 (7,7) 44 (1,7) 349 (8,2) Deklice 42 (1,6) 558 (3,7) 36 (1,3) 510 (4,2) 22 (1,2) 463 (4,7) Malta Dečki 39 (1,3) 556 (2,6) 37 (1,0) 506 (3,9) 24 (1,1) 464 (5,2) Deklice 40 (1,3) 602 (4,0) 41 (1,0) 572 (3,7) 19 (1,2) 527 (5,1) Ruska federacija Dečki 37 (1,5) 590 (3,5) 39 (1,2) 566 (4,5) 24 (1,4) 514 (5,7) Deklice 41 (1,2) 553 (2,9) 40 (1,1) 518 (3,4) 19 (1,1) 474 (4,1) Španija Dečki 38 (1,1) 555 (2,5) 42 (1,2) 516 (3,1) 20 (0,8) 474 (4,1) Deklice 48 (1,2) 610 (3,4) 38 (1,1) 561 (3,0) 14 (0,9) 514 (5,9) Severna Irska Dečki 45 (1,6) 595 (3,8) 36 (1,5) 538 (3,9) 19 (0,9) 491 (5,8) Deklice r 55 (1,3) 568 (2,8) 31 (1,1) 515 (3,6) 14 (0,8) 473 (5,2) Nemčija Dečki r 51 (1,3) 554 (2,9) 31 (1,1) 511 (3,8) 18 (1,0) 466 (4,6) Deklice 45 (1,5) 561 (3,1) 32 (1,5) 533 (3,5) 23 (1,6) 489 (6,3) Slovaška republika Dečki 41 (1,4) 557 (3,0) 35 (1,4) 526 (3,9) 25 (1,3) 481 (5,0) Deklice 57 (1,2) 540 (3,0) 29 (1,0) 496 (3,9) 14 (0,8) 454 (5,6) Ciper Dečki 53 (1,2) 534 (3,6) 31 (1,0) 495 (3,9) 17 (1,0) 446 (4,9) Deklice 49 (1,2) 556 (2,3) 37 (1,2) 519 (2,7) 15 (0,8) 472 (4,0) Slovenija Dečki 44 (1,1) 544 (2,8) 36 (1,1) 506 (3,1) 20 (0,8) 454 (3,7) Deklice 48 (1,2) 557 (2,8) 29 (1,1) 502 (2,9) 23 (1,1) 449 (4,4) Izrael ⋈ Dečki 42 (1,2) 565 (2,6) 31 (1,0) 500 (3,6) 27 (1,1) 448 (4,1) Deklice 54 (1,1) 626 (2,6) 32 (1,0) 579 (3,7) 14 (0,7) 526 (5,3) Singapur Dečki 48 (1,1) 617 (3,3) 33 (0,9) 569 (3,4) 18 (0,9) 506 (6,1) Deklice 60 (2,1) 536 (4,1) 27 (1,7) 509 (4,5) 12 (1,1) 457 (9,3) Srbija Dečki 55 (1,5) 537 (3,3) 30 (1,5) 493 (5,1) 15 (1,5) 448 (5,9) Deklice 46 (1,3) 585 (3,1) 38 (1,2) 535 (3,4) 16 (1,2) 489 (4,9) Avstralija ⋈ Dečki 40 (1,3) 578 (3,5) 38 (1,1) 522 (3,4) 22 (1,1) 468 (6,0) Deklice 47 (1,2) 580 (2,6) 35 (1,0) 535 (2,6) 17 (0,8) 494 (4,0) Norveška (5) Dečki 42 (1,1) 569 (2,7) 37 (0,9) 525 (3,0) 21 (1,0) 476 (3,9) Deklice 59 (1,2) 578 (2,7) 31 (1,1) 531 (3,2) 10 (0,8) 486 (5,5) Švedska Dečki 53 (0,9) 567 (2,5) 33 (0,9) 521 (3,4) 14 (0,8) 472 (4,8) Deklice 47 (0,7) 552 (2,4) 30 (0,5) 490 (3,5) 23 (0,5) 413 (2,9) Združeni arabski emirati (ZAE) Dečki 41 (0,9) 552 (3,0) 29 (0,5) 475 (4,0) 30 (0,9) 396 (4,3) Deklice 48 (1,2) 533 (3,8) 32 (0,9) 484 (4,8) 20 (0,9) 429 (6,1) Katar Dečki 43 (1,7) 532 (4,5) 31 (1,5) 474 (5,8) 26 (1,5) 419 (5,0) 30 15 0 15 30 Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) Slika 5.4 · Samozavest učencev pri branju glede na spol (nadaljevanje) (nadaljevanje) Zelo samozavesten pri Nekoliko samozavesten pri Razlike med spoloma v branju branju Nesamozavesten pri branju odstotkih učencev, ki so zelo Država samozavestni pri branju Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni Več deklic kot Več dečkov kot učencev dosežek učencev dosežek učencev dosežek dečkov deklic Deklice 53 (2,1) 461 (6,0) 30 (1,4) 397 (8,8) 17 (1,7) 349 (9,6) Islamska republika Iran ⋈ Dečki 47 (1,7) 447 (5,3) 33 (1,4) 387 (7,7) 20 (1,7) 343 (8,9) Deklice 60 (1,1) 521 (2,2) 28 (1,0) 483 (3,3) 13 (0,9) 445 (5,0) Črna gora Dečki 53 (1,0) 508 (2,8) 28 (0,9) 471 (3,5) 19 (0,9) 420 (4,5) Deklice 22 (1,0) 414 (6,2) 36 (0,8) 329 (5,6) 43 (1,1) 270 (4,6) Južna Afrika ⋈ Dečki 15 (1,1) 385 (10,2) 34 (1,0) 270 (5,4) 51 (1,3) 228 (5,3) Deklice 28 (1,3) 575 (4,0) 43 (1,3) 551 (3,1) 29 (1,2) 499 (4,3) Latvija Dečki 21 (1,0) 557 (4,0) 44 (1,2) 527 (2,7) 35 (1,4) 481 (4,6) Deklice 60 (1,0) 579 (2,5) 27 (0,9) 542 (3,6) 12 (0,8) 498 (4,9) Finska Dečki 53 (1,0) 568 (2,8) 33 (0,8) 527 (2,9) 13 (0,8) 478 (6,6) Deklice 41 (1,3) 594 (3,1) 38 (1,4) 561 (2,8) 21 (1,2) 512 (4,0) Litva Dečki 34 (1,2) 584 (3,2) 38 (1,0) 543 (3,1) 28 (0,9) 496 (3,3) Deklice 46 (1,2) 583 (3,2) 35 (1,0) 535 (4,2) 18 (0,9) 483 (5,7) Madžarska Dečki 39 (1,4) 574 (3,5) 34 (1,1) 531 (4,5) 27 (1,2) 481 (5,4) Deklice 63 (1,3) 450 (2,7) 24 (1,1) 423 (5,7) 13 (0,9) 368 (7,4) Kosovo Dečki 56 (1,2) 438 (3,8) 25 (1,3) 401 (6,2) 19 (1,0) 355 (6,1) Deklice 55 (1,4) 565 (2,5) 32 (1,3) 519 (3,1) 13 (0,9) 471 (4,9) Avstrija Dečki 48 (1,2) 554 (3,0) 35 (1,0) 510 (2,9) 17 (1,0) 468 (3,3) Deklice 52 (1,1) 535 (3,5) 35 (1,2) 487 (4,7) 14 (0,8) 442 (5,9) Turčija Dečki 44 (1,2) 521 (4,1) 37 (1,1) 482 (4,1) 19 (1,0) 431 (4,9) Deklice 53 (1,2) 562 (2,4) 34 (1,0) 529 (3,1) 13 (0,7) 486 (4,0) Italija Dečki 45 (1,2) 556 (2,7) 37 (1,0) 529 (2,9) 17 (0,9) 491 (3,6) Deklice 50 (1,4) 586 (3,5) 36 (1,4) 556 (3,4) 14 (1,2) 506 (6,3) Hrvaška Dečki 42 (1,4) 581 (3,5) 40 (1,4) 548 (2,9) 18 (1,2) 501 (4,7) Deklice 36 (1,6) 431 (5,1) 42 (1,7) 391 (6,8) 22 (1,6) 324 (6,9) Maroko Dečki 27 (1,5) 406 (5,7) 42 (1,9) 366 (7,8) 31 (1,6) 305 (6,2) Deklice 60 (2,2) 481 (5,2) 25 (1,4) 445 (6,5) 14 (1,5) 391 (9,2) Severna Makedonija Dečki 51 (2,3) 462 (5,3) 26 (1,8) 428 (7,9) 23 (1,8) 376 (12,3) Deklice 46 (1,6) 523 (3,9) 35 (1,2) 475 (5,4) 19 (1,0) 409 (7,0) Bahrajn Dečki 37 (1,1) 494 (4,8) 35 (1,1) 434 (4,8) 28 (1,0) 370 (4,8) Deklice 41 (1,4) 486 (5,1) 36 (1,3) 438 (4,8) 23 (1,2) 401 (5,9) 66 Oman Dečki 31 (1,3) 468 (5,8) 37 (1,1) 416 (4,8) 32 (1,2) 368 (5,8) Deklice 66 (1,2) 571 (2,8) 23 (1,2) 528 (5,1) 11 (1,0) 455 (9,0) Bolgarija Dečki 56 (1,3) 562 (4,1) 29 (1,2) 516 (4,3) 16 (1,2) 463 (9,5) Deklice 32 (1,8) 429 (8,0) 39 (1,6) 406 (8,0) 29 (1,8) 360 (8,0) Jordanija Dečki 22 (1,7) 417 (8,5) 41 (2,3) 373 (10,8) 38 (2,4) 326 (11,4) Deklice 53 (1,6) 470 (3,2) 31 (1,3) 449 (4,1) 16 (1,0) 394 (5,1) Uzbekistan Dečki 42 (1,6) 450 (4,2) 34 (1,3) 432 (4,1) 25 (1,2) 378 (5,0) Deklice 48 (1,1) 530 (2,9) 34 (1,0) 515 (3,0) 18 (0,9) 471 (4,7) Kazahstan Dečki 37 (1,3) 522 (3,5) 33 (1,2) 502 (3,8) 29 (1,1) 461 (3,9) Deklice 49 (1,3) 535 (2,9) 31 (1,1) 494 (3,6) 20 (1,0) 470 (5,6) Gruzija Dečki 37 (1,0) 526 (4,2) 35 (1,1) 481 (3,8) 28 (1,2) 446 (4,9) Deklice 63 (1,8) 542 (3,2) 22 (1,4) 512 (6,1) 15 (1,1) 474 (7,3) Albanija Dečki 50 (1,7) 526 (3,5) 30 (1,6) 495 (6,6) 20 (1,3) 463 (5,7) Deklice 46 (1,4) 480 (4,4) 33 (1,2) 448 (5,6) 21 (1,2) 413 (6,1) Azerbajdžan Dečki 33 (1,7) 468 (5,1) 37 (1,3) 439 (5,6) 30 (1,4) 402 (4,9) Deklice r 45 (2,0) 501 (4,5) 32 (1,0) 465 (5,7) 23 (1,6) 436 (7,3) Savdska Arabija Dečki r 27 (1,8) 490 (5,4) 30 (1,2) 445 (5,8) 43 (1,6) 416 (6,6) Deklice 46 (0,2) 545 (0,5) 34 (0,2) 504 (0,6) 19 (0,1) 457 (0,8) Mednarodno povprečje 30 15 0 15 30 Dečki 40 (0,2) 535 (0,5) 35 (0,2) 492 (0,6) 25 (0,2) 444 (0,8) Referenčne udeleženke Deklice 45 (1,2) 627 (2,5) 40 (1,0) 598 (2,4) 15 (0,8) 556 (3,0) Mesto Moskva, Ruska federacija Dečki 43 (1,2) 621 (2,6) 37 (1,1) 588 (2,6) 19 (1,0) 541 (3,5) Deklice 53 (1,5) 574 (3,5) 32 (1,2) 528 (4,5) 15 (1,2) 479 (6,4) Britanska Kolumbija, Kanada Dečki 50 (1,5) 562 (4,0) 31 (1,4) 523 (5,4) 18 (1,2) 472 (8,0) Deklice 44 (1,7) 584 (3,9) 35 (1,1) 548 (3,8) 21 (1,1) 515 (5,1) Quebec, Kanada Dečki 42 (1,3) 574 (3,0) 35 (1,1) 542 (3,7) 23 (1,1) 505 (4,7) Deklice 53 (1,0) 594 (2,6) 32 (0,8) 543 (3,6) 16 (0,7) 477 (4,3) Dubaj, ZAE Dečki 50 (1,0) 588 (2,7) 31 (0,8) 545 (3,0) 20 (0,9) 479 (5,3) Deklice 52 (1,6) 583 (4,0) 31 (1,6) 529 (4,6) 17 (1,2) 479 (7,0) Alberta, Kanada Dečki 48 (1,8) 566 (3,5) 34 (1,5) 525 (5,0) 18 (1,4) 477 (7,4) Deklice 38 (1,0) 542 (4,2) 32 (0,9) 453 (5,2) 29 (0,9) 376 (4,6) Abu Dabi, ZAE Dečki 34 (1,3) 542 (5,7) 29 (0,9) 433 (5,7) 36 (1,2) 355 (6,3) Deklice 29 (1,3) 496 (6,5) 38 (0,9) 404 (5,3) 33 (1,2) 343 (5,0) Južna Afrika (6) ⋈ Dečki 21 (1,1) 481 (6,7) 38 (1,1) 366 (6,2) 41 (1,3) 303 (5,4) Deklice 53 (1,4) 565 (3,6) 32 (1,1) 516 (3,9) 15 (1,0) 464 (6,8) Nova Fundlandija in Labrador, Kanada Dečki 44 (1,4) 557 (4,7) 36 (1,5) 510 (5,0) 20 (1,2) 460 (6,9) 30 15 0 15 30 Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. Nacionalno poročilo – prvi rezultati Slika 5.5 · Uporaba digitalnih naprav za šolsko delo (iskanje in branje informacij, priprava šolskih nastopov) Več kot 30 minut na šolski dan 30 minut ali manj na šolski dan Nič časa v šolskem dnevu Država Odstotek učencev Povprečni dosežek Odstotek učencev Povprečni dosežek Odstotek učencev Povprečni dosežek Albanija 29 (1,4) 513 (4,1) 57 (1,2) 521 (3,8) 14 (1,0) 489 (5,3) Avstralija ⋈ 27 (1,1) 545 (2,9) 57 (1,1) 547 (2,3) 17 (1,0) 516 (5,2) Avstrija 17 (0,6) 508 (3,5) 46 (1,0) 533 (2,8) 36 (1,1) 538 (2,6) Azerbajdžan 25 (0,8) 443 (4,2) 46 (1,0) 456 (4,4) 29 (1,0) 422 (3,8) Bahrajn 38 (0,9) 464 (3,6) 50 (0,8) 473 (3,0) 12 (0,6) 412 (7,1) Belgija (flamski del) 16 (0,6) 506 (3,7) 55 (1,0) 508 (2,4) 30 (1,0) 519 (2,9) Belgija (francoski del) 14 (0,7) 478 (4,4) 35 (1,4) 491 (3,3) 51 (1,6) 502 (3,7) Brazilija ⋈ 25 (1,0) 420 (6,7) 47 (1,1) 456 (5,5) 29 (1,4) 395 (5,5) Bolgarija 25 (1,3) 542 (4,3) 50 (1,4) 554 (3,7) 25 (1,4) 515 (5,0) Kitajski Tajpej 16 (0,6) 542 (3,1) 52 (1,0) 549 (2,5) 32 (1,1) 539 (2,5) Hrvaška 25 (0,9) 545 (4,4) 64 (1,4) 566 (2,4) 12 (1,0) 536 (4,7) Ciper 16 (0,9) 508 (4,7) 51 (1,4) 521 (2,8) 33 (1,6) 499 (4,1) Češka republika 19 (0,7) 531 (3,3) 49 (1,0) 548 (2,6) 32 (1,2) 537 (2,9) Danska 24 (1,1) 534 (3,7) 57 (1,0) 543 (2,4) 19 (1,1) 541 (3,8) Egipt 25 (1,0) 392 (4,4) 36 (1,5) 389 (6,4) 39 (1,4) 376 (7,3) Anglija ⋈ 23 (1,1) 554 (3,8) 61 (1,1) 565 (2,7) 17 (1,0) 543 (4,2) Finska 18 (0,8) 538 (4,3) 60 (0,9) 556 (2,3) 22 (0,9) 544 (3,8) Francija 11 (0,6) 496 (5,1) 38 (1,6) 517 (2,8) 52 (1,8) 517 (3,3) Gruzija 32 (1,0) 496 (3,5) 57 (1,2) 505 (2,6) 11 (0,8) 459 (7,5) Nemčija r 17 (0,7) 513 (3,8) 48 (1,0) 530 (2,7) 35 (1,1) 535 (2,8) Posebna upravna regija Hongkong 21 (0,8) 576 (3,7) 66 (0,9) 578 (2,6) 13 (0,6) 541 (5,4) Madžarska 24 (0,8) 530 (4,5) 53 (1,1) 552 (3,3) 23 (0,9) 528 (5,1) Islamska republika Iran ⋈ 24 (1,2) 415 (6,5) 40 (1,4) 426 (5,1) 36 (1,5) 400 (8,0) Irska 16 (0,8) 565 (4,1) 57 (1,4) 580 (2,9) 27 (1,6) 582 (3,5) Izrael ⋈ 26 (0,9) 506 (3,2) 50 (0,9) 520 (2,5) 24 (0,9) 504 (3,8) Italija 17 (0,7) 523 (3,1) 32 (1,0) 531 (2,7) 51 (1,2) 548 (2,3) Jordanija 30 (1,3) 390 (6,1) 43 (1,5) 395 (6,7) 26 (1,4) 357 (8,8) Kazahstan 40 (0,8) 503 (2,4) 46 (1,0) 517 (3,1) 14 (0,6) 467 (5,0) Kosovo 40 (1,0) 430 (3,2) 47 (1,1) 428 (3,5) 13 (0,7) 388 (6,0) Latvija 26 (1,0) 524 (3,7) 63 (1,0) 535 (2,7) 11 (0,7) 504 (6,7) Litva 24 (0,8) 547 (4,1) 63 (0,9) 559 (2,2) 13 (0,7) 536 (3,9) Posebna upravna regija Makao 21 (0,6) 541 (2,4) 62 (0,8) 542 (1,5) 16 (0,5) 506 (3,4) Malta 28 (0,9) 514 (3,4) 58 (1,1) 523 (2,9) 14 (0,7) 495 (7,0) 67 Črna gora 27 (0,9) 486 (2,6) 51 (0,9) 498 (2,2) 22 (0,8) 476 (3,5) Maroko 26 (1,1) 381 (4,8) 46 (1,4) 387 (5,3) 28 (1,5) 346 (8,1) Nizozemska 23 (1,0) 527 (3,5) 57 (1,1) 529 (3,0) 20 (1,1) 523 (3,2) Nova Zelandija 28 (0,9) 528 (3,2) 53 (0,8) 531 (2,7) 19 (0,8) 499 (3,1) Severna Makedonija 33 (1,3) 441 (6,2) 53 (1,7) 461 (4,1) 14 (1,6) 398 (9,1) Severna Irska 20 (0,9) 562 (3,7) 66 (1,0) 572 (2,2) 13 (0,9) 547 (6,3) Norveška (5) 29 (1,3) 540 (3,1) 61 (1,2) 545 (2,0) 10 (0,7) 516 (5,2) Oman 33 (1,0) 437 (5,1) 52 (0,9) 444 (3,7) 15 (0,7) 398 (6,0) Poljska 30 (0,9) 537 (2,9) 59 (0,9) 559 (2,5) 11 (0,6) 535 (4,6) Portugalska 23 (0,7) 511 (2,7) 53 (0,9) 524 (2,6) 24 (0,9) 522 (3,6) Katar 35 (0,9) 495 (4,2) 51 (0,8) 495 (4,0) 15 (0,6) 450 (5,0) Ruska federacija 26 (0,6) 563 (4,4) 54 (0,9) 578 (3,5) 20 (0,8) 549 (5,3) Savdska Arabija 31 (0,9) 457 (3,8) 48 (1,0) 461 (3,9) 21 (0,9) 429 (5,3) Srbija 33 (1,2) 512 (3,2) 49 (1,1) 520 (3,6) 17 (0,9) 503 (6,2) Singapur 28 (0,6) 594 (3,4) 57 (0,7) 592 (3,2) 15 (0,5) 561 (5,0) Slovaška republika 19 (0,7) 532 (3,8) 58 (1,1) 542 (2,7) 23 (1,1) 504 (6,1) Slovenija 22 (0,7) 509 (3,3) 53 (0,8) 529 (2,0) 25 (0,7) 512 (3,4) Južna Afrika ⋈ 27 (0,8) 325 (6,4) 34 (0,8) 313 (6,0) 39 (1,0) 262 (4,3) Španija 25 (0,7) 518 (3,0) 57 (0,7) 526 (2,1) 18 (0,7) 517 (3,6) Švedska 27 (0,9) 543 (2,9) 62 (1,0) 549 (2,5) 12 (0,8) 534 (5,9) Turčija 32 (1,0) 495 (3,6) 56 (1,0) 509 (3,4) 12 (1,0) 450 (7,2) Združeni arabski emirati (ZAE) 36 (0,5) 504 (2,1) 51 (0,5) 498 (2,1) 13 (0,3) 409 (3,8) Združene države Amerike 23 (1,3) 545 (8,1) 60 (1,5) 555 (7,4) 17 (1,3) 535 (11,4) Uzbekistan 22 (0,9) 434 (3,6) 35 (1,1) 448 (3,6) 43 (1,6) 433 (3,2) Mednarodno povprečje 25 (0,1) 502 (0,5) 52 (0,1) 512 (0,5) 23 (0,1) 486 (0,7) Referenčne udeleženke Alberta, Kanada 30 (1,3) 540 (3,9) 56 (1,4) 545 (3,4) 14 (1,0) 529 (7,4) Britanska Kolumbija, Kanada 27 (1,0) 536 (3,4) 55 (1,1) 543 (4,1) 18 (1,0) 524 (5,4) Nova Fundlandija in Labrador, Kanada 26 (1,2) 522 (3,9) 56 (1,4) 533 (3,1) 18 (0,8) 510 (7,9) Quebec, Kanada 25 (1,0) 552 (3,4) 55 (1,2) 554 (2,9) 20 (1,0) 544 (4,7) Mesto Moskva, Ruska federacija 23 (0,6) 594 (2,9) 58 (0,8) 604 (2,0) 19 (0,7) 589 (3,5) Južna Afrika (6) ⋈ 35 (0,9) 409 (5,4) 43 (1,0) 392 (5,4) 22 (1,3) 347 (5,5) Abu Dabi, ZAE 33 (0,6) 468 (4,2) 50 (0,8) 460 (4,1) 16 (0,6) 367 (5,5) Dubaj, ZAE 38 (0,7) 561 (2,0) 54 (0,7) 560 (1,7) 8 (0,4) 482 (5,8) Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) Slika 5.6 · Uporaba digitalnih naprav za šolsko delo, razlike po spolu Več kot 30 minut na šolski dan 30 minut ali manj na šolski dan Nič časa v šolskem dnevu Država Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni učencev dosežek učencev dosežek učencev dosežek Deklice 26 (1,8) 524 (6,0) 60 (1,6) 532 (3,9) 14 (1,2) 492 (7,1) Albanija Dečki 32 (1,6) 505 (4,6) 54 (1,5) 509 (4,7) 14 (1,2) 487 (7,4) Deklice 24 (1,3) 551 (4,6) 61 (1,3) 554 (3,2) 16 (1,2) 531 (6,4) Avstralija ⋈ Dečki 30 (1,4) 541 (3,9) 53 (1,4) 538 (3,0) 17 (1,3) 502 (6,3) Deklice 15 (0,8) 510 (5,0) 54 (1,4) 539 (3,7) 31 (1,4) 548 (3,2) Avstrija Dečki 19 (1,0) 507 (4,7) 40 (1,3) 524 (3,1) 41 (1,3) 530 (3,5) Deklice 22 (1,0) 451 (5,5) 49 (1,5) 468 (5,0) 29 (1,4) 429 (5,7) Azerbajdžan Dečki 27 (1,0) 437 (5,0) 43 (1,2) 445 (5,0) 30 (1,2) 417 (5,2) Deklice 37 (1,3) 483 (4,6) 53 (1,2) 494 (4,2) 10 (0,5) 448 (12,4) Bahrajn Dečki 39 (1,3) 445 (4,5) 46 (1,2) 449 (3,6) 15 (1,1) 387 (6,6) Deklice 14 (0,8) 504 (4,9) 57 (1,5) 512 (2,7) 29 (1,5) 525 (3,4) Belgija (flamski del) Dečki 18 (1,0) 507 (4,2) 52 (1,2) 504 (3,4) 30 (1,1) 514 (3,8) Deklice 12 (0,9) 479 (6,2) 37 (1,8) 497 (3,9) 51 (2,0) 507 (4,8) Belgija (francoski del) Dečki 15 (1,0) 476 (5,5) 33 (1,5) 484 (4,1) 52 (1,6) 498 (3,9) Deklice 23 (1,4) 429 (7,6) 51 (1,4) 468 (6,0) 26 (1,7) 397 (7,5) Brazilija ⋈ Dečki 26 (1,5) 412 (7,8) 43 (1,5) 442 (7,1) 31 (1,7) 393 (7,1) Deklice 22 (1,7) 558 (4,6) 54 (2,0) 559 (4,1) 24 (1,7) 520 (6,3) Bolgarija Dečki 28 (1,5) 531 (5,9) 47 (1,5) 549 (4,5) 25 (1,4) 511 (6,7) Deklice 14 (0,7) 553 (3,9) 57 (1,2) 556 (2,9) 29 (1,2) 541 (3,4) Kitajski Tajpej Dečki 18 (0,8) 534 (3,9) 46 (1,2) 542 (2,9) 36 (1,4) 537 (2,9) Deklice 22 (1,2) 550 (5,2) 70 (1,6) 570 (3,3) 8 (1,2) 539 (8,5) Hrvaška Dečki 27 (1,4) 542 (5,2) 58 (1,8) 562 (2,9) 15 (1,2) 535 (6,4) Deklice 15 (0,9) 513 (5,8) 56 (1,6) 526 (3,2) 29 (1,7) 499 (4,9) Ciper Dečki 17 (1,1) 503 (5,3) 47 (1,4) 516 (3,3) 37 (1,7) 499 (4,7) Deklice 17 (1,0) 536 (3,8) 52 (1,2) 548 (3,1) 30 (1,4) 538 (4,6) Češka republika Dečki 21 (1,0) 528 (4,5) 46 (1,5) 547 (3,4) 33 (1,6) 536 (3,2) Deklice 21 (1,4) 543 (4,3) 61 (1,3) 548 (3,0) 18 (1,5) 548 (4,1) Danska Dečki 26 (1,4) 526 (4,8) 53 (1,3) 538 (3,2) 21 (1,2) 534 (5,1) Deklice 25 (1,3) 400 (5,0) 37 (1,7) 395 (7,0) 38 (1,9) 386 (8,1) Egipt Dečki 25 (1,2) 385 (5,7) 34 (1,8) 383 (8,0) 40 (1,6) 367 (8,6) 68 Deklice 22 (1,3) 559 (4,8) 65 (1,2) 569 (3,4) 14 (1,0) 547 (6,5) Anglija ⋈ Dečki 24 (1,3) 549 (5,7) 56 (1,5) 560 (3,7) 20 (1,3) 540 (4,9) Deklice 16 (0,8) 545 (4,8) 66 (1,2) 564 (2,6) 18 (1,0) 554 (4,6) Finska Dečki 21 (1,0) 534 (5,4) 54 (1,2) 547 (2,7) 26 (1,3) 538 (4,7) Deklice 10 (0,9) 507 (7,0) 40 (1,9) 525 (3,3) 50 (2,3) 522 (4,0) Francija Dečki 11 (0,8) 486 (6,1) 35 (1,6) 508 (3,3) 54 (1,8) 512 (3,6) Deklice 31 (1,1) 505 (4,4) 60 (1,4) 515 (3,0) 9 (0,8) 473 (9,5) Gruzija Dečki 33 (1,4) 488 (4,1) 54 (1,5) 494 (3,5) 13 (1,1) 449 (8,0) Deklice r 15 (0,9) 515 (5,1) 51 (1,4) 538 (3,5) 33 (1,5) 543 (3,5) Nemčija Dečki r 18 (1,0) 511 (4,7) 46 (1,1) 520 (3,4) 37 (1,3) 529 (3,7) Deklice 20 (1,1) 577 (4,0) 70 (1,3) 582 (2,8) 9 (0,7) 546 (7,7) Posebna upravna regija Hongkong Dečki 22 (1,0) 574 (4,9) 62 (1,3) 575 (3,4) 16 (1,0) 537 (6,1) Deklice 21 (1,0) 538 (5,2) 56 (1,4) 559 (3,5) 23 (1,1) 531 (5,6) Madžarska Dečki 27 (1,1) 523 (5,5) 49 (1,2) 545 (4,2) 24 (1,1) 525 (6,0) Deklice 22 (1,6) 426 (7,5) 42 (2,0) 432 (8,0) 36 (2,3) 412 (10,9) Islamska republika Iran ⋈ Dečki 26 (1,6) 407 (8,3) 38 (1,8) 420 (7,0) 36 (1,9) 391 (9,3) Deklice 13 (1,0) 572 (5,9) 63 (1,7) 584 (3,6) 24 (1,8) 588 (5,7) Irska Dečki 19 (1,1) 559 (4,9) 51 (1,7) 574 (3,7) 30 (1,9) 578 (3,7) Deklice 26 (1,2) 506 (3,9) 54 (1,2) 523 (3,3) 20 (1,1) 500 (5,5) Izrael ⋈ Dečki 26 (1,1) 506 (4,5) 47 (1,3) 517 (2,8) 27 (1,3) 506 (4,3) Deklice 16 (0,9) 527 (4,1) 32 (1,2) 535 (3,5) 52 (1,4) 551 (2,7) Italija Dečki 18 (1,0) 519 (3,8) 32 (1,2) 528 (3,2) 50 (1,4) 545 (2,7) Deklice 29 (1,8) 406 (8,2) 47 (1,8) 411 (8,1) 24 (2,1) 373 (8,0) Jordanija Dečki 32 (1,8) 374 (8,5) 39 (2,1) 374 (10,2) 29 (1,9) 344 (14,1) Deklice 41 (1,1) 511 (2,8) 47 (1,1) 525 (3,1) 12 (0,6) 471 (5,9) Kazahstan Dečki 39 (1,1) 495 (3,5) 45 (1,2) 508 (3,6) 16 (0,8) 463 (6,3) Deklice 38 (1,1) 439 (3,7) 49 (1,3) 436 (3,5) 13 (0,9) 401 (7,1) Kosovo Dečki 42 (1,3) 421 (4,1) 44 (1,5) 417 (4,6) 14 (0,9) 375 (8,4) Deklice 24 (1,2) 538 (4,8) 68 (1,5) 546 (3,5) 8 (1,3) 523 (7,6) Latvija Dečki 28 (1,3) 512 (4,7) 58 (1,3) 523 (3,4) 14 (1,0) 493 (8,1) Deklice 22 (1,1) 559 (4,6) 67 (1,2) 567 (2,4) 11 (1,1) 555 (5,1) Litva Dečki 26 (1,1) 537 (5,1) 60 (1,2) 551 (2,6) 14 (0,8) 521 (4,8) Deklice 21 (0,7) 549 (3,1) 66 (1,0) 545 (1,8) 13 (0,8) 507 (5,3) Posebna upravna regija Makao Dečki 22 (0,8) 533 (3,5) 59 (1,0) 539 (2,2) 19 (0,8) 505 (3,8) Deklice 27 (1,3) 519 (5,3) 61 (1,3) 524 (4,0) 12 (1,0) 496 (10,7) Malta Dečki 29 (1,3) 509 (4,6) 56 (1,6) 522 (3,8) 15 (1,0) 495 (7,0) Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. Nacionalno poročilo – prvi rezultati Slika 5.6 · Uporaba digitalnih naprav za šolsko delo, razlike po spolu (nadaljevanje) (nadaljevanje) Več kot 30 minut na šolski dan 30 minut ali manj na šolski dan Nič časa v šolskem dnevu Država Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni Odstotek Povprečni učencev dosežek učencev dosežek učencev dosežek Deklice 24 (1,1) 497 (4,5) 55 (1,1) 507 (2,5) 21 (1,0) 482 (4,6) Črna gora Dečki 29 (1,1) 477 (3,4) 48 (1,3) 488 (3,0) 23 (1,1) 470 (4,6) Deklice 25 (1,5) 403 (5,5) 48 (1,8) 404 (5,5) 27 (1,7) 357 (8,7) Maroko Dečki 27 (1,2) 362 (6,3) 45 (1,5) 369 (6,1) 29 (1,7) 337 (9,1) Deklice 21 (1,4) 533 (4,7) 60 (1,4) 535 (3,8) 19 (1,3) 531 (4,6) Nizozemska Dečki 24 (1,3) 522 (4,4) 55 (1,3) 523 (3,6) 21 (1,2) 515 (4,3) Deklice 27 (0,9) 535 (4,7) 57 (1,0) 540 (3,4) 16 (0,9) 502 (4,9) Nova Zelandija Dečki 30 (1,4) 521 (4,4) 50 (1,3) 521 (3,4) 21 (1,2) 496 (4,0) Deklice 33 (1,7) 453 (6,8) 55 (2,1) 471 (5,0) 12 (1,5) 410 (12,2) Severna Makedonija Dečki 33 (1,5) 429 (7,5) 51 (2,0) 450 (4,8) 17 (2,0) 390 (9,9) Deklice 21 (1,1) 569 (4,6) 70 (1,2) 582 (2,9) 9 (0,8) 569 (8,5) Severna Irska Dečki 20 (1,2) 552 (5,1) 62 (1,4) 560 (3,1) 18 (1,3) 535 (7,9) Deklice 28 (1,7) 546 (4,2) 63 (1,7) 553 (2,3) 9 (0,9) 527 (7,3) Norveška (5) Dečki 30 (1,3) 535 (3,7) 58 (1,1) 536 (2,6) 11 (0,9) 507 (5,0) Deklice 35 (1,3) 452 (6,2) 53 (1,4) 459 (4,5) 12 (0,9) 412 (7,0) Oman Dečki 32 (1,2) 420 (5,8) 51 (1,2) 427 (4,6) 18 (0,9) 388 (7,7) Deklice 24 (1,3) 553 (4,4) 65 (1,3) 565 (3,2) 10 (0,9) 546 (6,0) Poljska Dečki 35 (1,2) 527 (3,6) 53 (1,4) 553 (3,2) 12 (0,8) 527 (5,7) Deklice 21 (0,8) 515 (3,7) 57 (1,2) 527 (2,8) 22 (1,2) 520 (4,2) Portugalska Dečki 25 (0,9) 508 (3,3) 50 (1,1) 521 (3,0) 25 (1,0) 523 (4,8) Deklice 32 (1,4) 501 (5,0) 55 (1,2) 502 (4,3) 13 (0,9) 455 (6,1) Katar Dečki 38 (1,1) 489 (5,4) 46 (1,2) 486 (5,3) 16 (0,9) 445 (7,4) Deklice 25 (0,9) 569 (4,6) 58 (1,1) 585 (3,2) 17 (0,9) 554 (5,9) Ruska federacija Dečki 27 (0,8) 558 (5,2) 51 (1,1) 570 (5,2) 22 (1,1) 546 (6,6) Deklice 31 (1,3) 472 (5,2) 51 (1,6) 475 (5,5) 18 (1,2) 440 (7,9) Savdska Arabija Dečki 31 (1,4) 435 (5,3) 45 (1,2) 439 (5,2) 25 (1,2) 418 (6,8) Deklice 31 (1,6) 518 (5,1) 52 (1,6) 523 (4,3) 17 (1,3) 510 (9,2) Srbija Dečki 36 (1,9) 507 (3,7) 47 (1,7) 517 (4,4) 17 (1,3) 497 (7,8) Deklice 28 (0,8) 601 (3,6) 60 (0,8) 599 (3,2) 12 (0,6) 573 (5,9) Singapur Dečki 29 (0,9) 588 (4,5) 53 (1,0) 585 (3,8) 18 (0,7) 553 (6,1) Deklice 16 (1,0) 539 (4,7) 63 (1,6) 545 (3,1) 21 (1,5) 502 (6,6) Slovaška republika 69 Dečki 23 (1,0) 526 (5,2) 51 (1,2) 538 (3,1) 26 (1,1) 505 (7,1) Deklice 18 (0,9) 519 (4,1) 59 (1,3) 535 (2,5) 23 (1,1) 523 (3,8) Slovenija Dečki 26 (1,0) 503 (4,2) 47 (1,2) 521 (2,7) 27 (1,2) 503 (4,7) Deklice 28 (1,0) 354 (6,5) 34 (0,9) 342 (5,9) 39 (1,2) 285 (4,7) Južna Afrika ⋈ Dečki 26 (1,0) 293 (7,4) 35 (1,1) 284 (7,0) 39 (1,2) 239 (5,2) Deklice 24 (0,8) 516 (4,3) 61 (1,1) 527 (2,7) 15 (0,9) 518 (4,8) Španija Dečki 25 (1,0) 520 (3,3) 54 (1,0) 524 (2,8) 20 (0,9) 516 (4,5) Deklice 25 (1,2) 555 (4,0) 65 (1,2) 554 (2,9) 10 (0,9) 543 (7,3) Švedska Dečki 28 (1,1) 533 (3,3) 59 (1,3) 543 (3,0) 13 (1,0) 527 (7,4) Deklice 29 (1,2) 505 (4,7) 59 (1,4) 518 (3,8) 13 (1,2) 450 (8,5) Turčija Dečki 35 (1,2) 487 (4,4) 53 (1,1) 499 (3,9) 12 (1,0) 451 (8,6) Deklice 34 (0,6) 512 (3,4) 56 (0,6) 507 (2,8) 11 (0,5) 424 (4,9) Združeni arabski emirati (ZAE) Dečki 39 (0,6) 496 (3,6) 46 (0,7) 486 (4,2) 15 (0,5) 398 (5,1) Deklice 22 (1,7) 538 (11,7) 63 (2,1) 560 (7,3) 15 (1,6) 543 (12,3) Združene države Amerike Dečki 24 (1,6) 551 (7,7) 58 (1,8) 549 (9,1) 18 (2,0) 528 (13,5) Deklice 22 (1,2) 445 (4,8) 36 (1,4) 463 (3,7) 42 (1,7) 443 (3,8) Uzbekistan Dečki 22 (1,2) 423 (4,3) 34 (1,4) 432 (5,0) 44 (1,9) 425 (4,0) Deklice 24 (0,2) 510 (0,7) 56 (0,2) 520 (0,5) 21 (0,2) 494 (0,9) Mednarodno povprečje Dečki 27 (0,2) 494 (0,7) 49 (0,2) 503 (0,6) 25 (0,2) 479 (0,9) Referenčne udeleženke Deklice 25 (1,8) 551 (5,6) 62 (2,0) 548 (3,8) 12 (1,1) 542 (9,5) Alberta, Kanada Dečki 34 (1,4) 533 (4,5) 50 (1,6) 540 (4,8) 16 (1,3) 519 (9,4) Deklice 25 (1,2) 544 (4,3) 59 (1,5) 550 (4,0) 16 (1,3) 530 (5,3) Britanska Kolumbija, Kanada Dečki 30 (1,3) 529 (4,5) 50 (1,5) 537 (5,3) 20 (1,3) 520 (7,5) Deklice 25 (1,3) 529 (5,0) 60 (1,7) 537 (4,0) 15 (1,1) 523 (7,3) Nova Fundlandija in Labrador, Kanada Dečki 28 (1,6) 516 (5,4) 52 (1,8) 527 (3,9) 20 (1,2) 500 (10,1) Deklice 22 (1,3) 563 (4,2) 61 (1,4) 557 (3,4) 17 (1,0) 549 (6,8) Quebec, Kanada Dečki 29 (1,1) 544 (4,4) 49 (1,5) 550 (3,5) 22 (1,4) 541 (5,5) Deklice 23 (0,9) 601 (3,3) 61 (1,0) 609 (2,3) 17 (0,9) 595 (3,6) Mesto Moskva, Ruska federacija Dečki 24 (0,8) 588 (3,8) 55 (1,2) 599 (2,5) 20 (1,0) 584 (4,3) Deklice 38 (1,3) 430 (5,9) 42 (1,2) 415 (5,7) 20 (1,5) 367 (6,2) Južna Afrika (6) ⋈ Dečki 32 (1,0) 382 (6,8) 43 (1,2) 367 (6,5) 25 (1,4) 328 (6,4) Deklice 31 (0,8) 478 (4,7) 55 (1,0) 472 (4,3) 13 (0,7) 377 (8,0) Abu Dabi, ZAE Dečki 36 (0,9) 458 (6,3) 45 (1,0) 445 (6,7) 20 (0,8) 360 (7,6) Deklice 35 (1,2) 564 (3,7) 59 (1,2) 563 (2,8) 6 (0,5) 488 (7,8) Dubaj, ZAE Dečki 42 (0,9) 559 (3,4) 49 (1,0) 558 (2,9) 9 (0,6) 478 (8,5) Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) 6 · Pouk branja in poučevanja v razredu (Slovenija) V tem poglavju si bomo pogledali rezultate določenih trditev o pouku branja in poučevanja v razredu. Številne dognanja namreč kažejo, da je vključevanje učencev v pouk pomemben napovednik bralnih dosežkov, da je pri tem pomembno dobro podporno okolje vključevanja učencev v pouk (npr. jasnost pravil, sprejemanje učinkovitih disciplinskih ukrepov). Pomembna naloga, ki jo imajo učitelji, je tudi spodbujanje motivacije za branje, pri čemer je mogoče uporabljati številne strategije učenja in poučevanja branja in spodbujanja razumevanja. Osredotočili se bomo na rezultate za Slovenijo. Učence smo v Vprašalniku za učence prosili, da pomislijo na pouk branja v šoli in odgovorijo na nekaj trditev o le-tem. Za tem bomo predstavili rezultate stališč učiteljev o pouku branja, praksah, ki jih pri tem uporabljajo, itd. Na splošno so učenci precej zadovoljni s poukom branja v šoli. V vseh primerih je stopnja strinjanja (Strinjam se in Zelo se strinjam) s trditvami o pouku branja nad 80 %. Najnižja stopnja strinjanja je pri trditvi o tem, da je učencem všeč, kar berejo v šoli, kjer se približno 18 % ne strinja (izbrali so kategoriji Ne strinjam se ali Sploh se ne strinjam), da jim je to všeč. A hkrati se 87 % učencev strinja ali zelo strinja, da učitelji izbirajo zanimiva besedila za branje. Na splošno so učenci zadovoljni s podpornim vedenjem učiteljev pri branju, kar kažejo številni rezultati, predstavljeni v tabeli 6.1. Iz tabele 6.2 vidimo, da poučevanje branja najpogosteje poteka po tradicionalni poti: 28 % učencev poučujejo učitelji, ki vedno ali skoraj vedno poučujejo celoten razred, 48 % učencev pa učitelji, ki to počnejo pogosto (skupaj 76 %). Naslednja najpogostejša pristopa sta samostojno delo glede na predpisan načrt oziroma 70 cilj in organiziranje različno sposobnih učencev v skupine: 49 % učencev poučujejo učitelji, ki uporabljajo ti dve strategiji vedno oziroma pogosto. Najmanj uporabljen pristop je individualno poučevanje branja, saj le 26 % učencev poučujejo učitelji, ki pogosto ali vedno uporabijo to strategijo, skupaj z organiziranjem učencev z enakimi bralnimi sposobnostmi v skupine (prav tako 26 %). Večino slovenskih učencev (86 %) poučujejo učitelji, ki pri poučevanju branja uporabljajo predvsem neleposlovne knjige (neumetnostna besedila) ali učbenike, ki so najpogostejši vir vsaj enkrat ali dvakrat na teden do vsak dan ali skoraj vsak dan (tabela 6.3). Naslednji najpogosteje uporabljen vir so kratke zgodbe: 78 % slovenskih učencev poučujejo učitelji, ki ta vir uporabljajo zelo pogosto (od dnevne uporabe do najmanj dvakrat na teden). Tretji najpogostejši vir učiteljev so prekinjena besedila (48 % učencev poučujejo učitelji, ki Tabela 6.1 · Kaj si učenci mislijo o pouku branja (v odstotkih učencev)? Pomisli na pouk branja v šoli. Koliko se strinjaš z Zelo se Sploh se ne naslednjimi trditvami o pouku branja? strinjam Strinjam se Ne strinjam se strinjam Všeč mi je tisto, kar berem v šoli. 37 (1,1) 46 (1,0) 10 (0,4) 8 (0,6) Učitelj/-ica nam za branje izbere zanimiva besedila. 52 (1,1) 35 (0,9) 8 (0,5) 5 (0,6) Vem, kaj učitelj/-ica pričakuje od mene pri šolskem delu. 58 (1,0) 33 (0,8) 5 (0,4) 3 (0,3) Mojega/-o učitelja/-ico je lahko razumeti. 60 (1,1) 33 (0,9) 5 (0,4) 3 (0,3) Zanima me, kar govori moj/-a učitelj/-ica. 50 (0,9) 36 (0,8) 7 (0,5) 7 (0,4) Moj/-a učitelj/-ica me vzpodbuja, da povem, kaj si 49 (1,1) 39 (1,0) 9 (0,4) 4 (0,4) mislim o tem, kar sem prebral/-a. Moj/-a učitelj/-ica mi dovoli, da pokažem, kaj sem se 60 (1,1) 34 (0,9) 4 (0,3) 2 (0,2) naučil/-a. Moj/-a učitelj/-ica počne različne stvari, da nam pomaga 72 (1,0) 24 (0,9) 3 (0,3) 1 (0,2) pri učenju. Moj/-a učitelj/-ica mi pokaže, kako lahko popravim 66 (1,0) 28 (0,9) 3 (0,3) 2 (0,2) napake. Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. Nacionalno poročilo – prvi rezultati Tabela 6.2 · Strategije in pristopi pri poučevanju branja (oblike organizacije pouka; v odstotkih učencev) Kadar poučujete branje oziroma izvajate bralne dejavnosti, Vedno kako pogosto učenke in učence organizirate na naslednje ali skoraj Pogosto Včasih Nikoli načine? vedno Branje poučujem vse učenke in učence v oddelku hkrati. 28 (3,6) 48 (3,6) 22 (3,0) 2 (1,0) Organiziram skupine enako sposobnih učenk in učencev. 2 (0,9) 24 (3,2) 62 (3,5) 12 (2,1) V skupine razporedim različno sposobne učenke in učence. 6 (1,7) 43 (3,4) 44 (3,6) 7 (1,6) Branje poučujem individualno. 3 (1,1) 23 (3,1) 67 (3,4) 7 (1,5) Učenke in učenci delajo samostojno glede na predpisan 4 (1,5) 45 (3,8) 47 (3,5) 4 (1,2) načrt oziroma cilj. Tabela 6.3 · Pogostost uporabe različnih virov pri poučevanju branja (v odstotkih za učence) Kadar poučujete branje oziroma izvajate bralne dejavnosti z učenkami in učenci, kako pogosto Vsak dan ali Enkrat ali Enkrat ali Nikoli ali uporabljate naslednje vire (na papirju ali v digitalni skoraj vsak dvakrat na dvakrat na skoraj nikoli obliki)? dan teden mesec Kratke zgodbe (npr. zgodbice, pravljice, akcijske zgodbe, 6 (1,6) 72 (3,2) 22 (3,2) 0 (0,3) znanstveno fantastiko, detektivke) Obsežnejše knjige, razdeljene na poglavja 2 (0,8) 12 (2,6) 59 (3,0) 27 (3,3) Dramska dela (igre) 1 (0,6) 5 (1,5) 74 (3,1) 20 (3,2) Pesmi/poezijo 1 (0,7) 21 (2,8) 76 (3,0) 1 (0,6) 71 Neleposlovne knjige (neumetnostna besedila) ali učbenike 54 (3,0) 32 (3,1) 13 (2,3) 2 (1,0) Daljše neleposlovne knjige, razdeljene na poglavja 2 (1,0) 14 (2,6) 48 (3,6) 36 (3,7) Informativne članke, ki opisujejo oziroma razlagajo o 4 (1,3) 20 (2,8) 62 (3,6) 14 (2,8) stvareh, ljudeh, dogodkih ali o tem, kako kaj deluje (npr. časopisne članke, brošure) Prekinjena besedila (npr. diagrami, zemljevidi, ilustracije, 16 (2,4) 32 (3,0) 45 (3,3) 7 (2,2) fotografije, tabele) Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. Tabela 6.4 · Strategije v podporo branju pri pouku (1. del; v odstotkih učencev) Kadar poučujete branje oziroma izvajate bralne Vsak dan ali Enkrat ali Enkrat ali dejavnosti z učenkami in učenci, kako pogosto skoraj vsak dvakrat na dvakrat na Nikoli ali skoraj počnete naslednje? dan teden mesec nikoli Učenkam in učencem v razredu glasno berem. 47 (3,7) 47 (3,7) 6 (1,7) 0 (0,3) Učenke in učenci glasno berejo pred celim razredom. 58 (3,4) 35 (3,4) 7 (1,6) - (-) Učenke in učenci tiho berejo sami zase. 77 (3,1) 22 (3,1) 2 (0,8) - (-) Učenke in učence učim strategije za prepoznavanje 11 (2,1) 31 (3,0) 33 (3,2) 25 (2,9) glasov in besed. Učenkam in učencem sistematično širim besedišče. 49 (3,4) 35 (3,7) 14 (2,6) 1 (0,7) Učenkam in učencem zagotavljam priložnosti, da 51 (3,6) 37 (3,3) 12 (2,3) - (-) razvijejo tekoče branje. Učenke in učence učim strategije, kako preleteti 21 (2,8) 39 (3,7) 30 (3,5) 10 (2,1) besedilo. Učenke in učence učim digitalnih spretnosti (npr. 9 (1,8) 26 (3,0) 43 (3,2) 22 (2,5) branje, pisanje in komuniciranje s pomočjo digitalnih orodij in medijev). Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) Tabela 6.5 · Strategije v podporo branju pri pouku (2. del; v odstotkih učencev) Kako pogosto pri poučevanju branja v tem oddelku Pri vsaki ali Pri približno Pri nekaterih naredite naslednje? skoraj vsaki uri polovici ur urah Nikoli V branje jim ponudim besedila, ki so blizu njihovim 16 (2,6) 53 (3,5) 30 (3,3) 2 (1,4) zanimanjem. Ponudim besedila, ki so primerna za raven branja 30 (3,4) 41 (3,5) 28 (3,1) 1 (1,3) posameznih učenk in učencev. Novo vsebino navežem na predhodno znanje učenk 68 (3,6) 21 (2,9) 10 (2,2) 1 (1,3) in učencev. Učenke in učence spodbujam, da poglobijo svoje 70 (3,3) 26 (2,9) 4 (1,7) - (-) razumevanje besedila. Učenke in učence spodbujam k razpravi o besedilih. 70 (3,1) 23 (2,8) 7 (2,0) - (-) Učenke in učence spodbujam, da kritično presojajo 60 (3,7) 30 (3,3) 11 (2,7) - (-) mnenje, izraženo v besedilu. Učenke in učence spodbujam, da besedilo berejo z 21 (2,9) 42 (3,6) 33 (3,4) 4 (1,8) več različnih perspektiv. Učenkam in učencem dam čas za branje po lastni 17 (2,7) 22 (2,9) 58 (3,7) 3 (1,2) izbiri. Vsaki učenki in učencu dam individualno povratno 30 (3,3) 40 (3,0) 29 (3,3) 0 (0,3) informacijo. Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. 72 Tabela 6.6 · Aktivnosti pri pouku, ki pomagajo razvijati bralne veščine in strategije (v odstotkih učencev) Kako pogosto rečete učenkam in učencem v Vsak dan ali Enkrat ali Enkrat ali razredu, naj naredijo naslednje stvari, ki jim skoraj vsak dvakrat na dvakrat na Nikoli ali pomagajo razvijati bralne veščine in strategije? dan teden mesec skoraj nikoli (Po)iščejo podatke v besedilu. 66 (3,4) 33 (3,4) 1 (1,0) - (-) Določijo glavno idejo prebranega besedila. 37 (3,3) 52 (3,2) 10 (2,6) - (-) Razložijo ali utemeljijo razumevanje z besedilnimi 40 (3,6) 46 (3,7) 12 (2,5) 2 (0,9) dokazi. Vsebino prebranega besedila primerjajo s svojimi 37 (3,4) 49 (3,4) 14 (2,7) 0 (0,3) izkušnjami. Prebrano besedilo primerjajo z besedili, ki so jih 15 (2,5) 47 (3,6) 35 (3,9) 2 (1,4) brali kdaj prej. Predvidevajo, kako se bo zgodba nadaljevala. 12 (2,2) 42 (3,3) 46 (3,8) 0 (0,4) Sklepajo in posplošujejo na podlagi prebranega 29 (3,2) 50 (3,4) 20 (3,0) 1 (0,6) besedila. Ocenjujejo in kritično vrednotijo slog ter zgradbo 15 (2,5) 41 (3,0) 39 (3,4) 5 (1,6) prebranega besedila. Določajo avtorjevo perspektivo ali namen. 9 (1,8) 39 (3,3) 42 (3,6) 10 (2,3) Samonadzirajo svoje branje (npr. prepoznajo, ko 35 (3,6) 42 (3,8) 22 (3,5) 1 (0,7) česa ne razumejo). Določijo ali je spletna stran koristna za specifičen 6 (1,6) 17 (2,6) 44 (3,4) 32 (3,2) namen. Ocenijo verodostojnost spletne strani. 5 (1,5) 15 (2,6) 34 (3,4) 46 (3,3) Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. Nacionalno poročilo – prvi rezultati slednje uporabljajo enkrat ali dvakrat na teden ali pogosteje). Besedila, ki jih učitelji učencev izbirajo najmanj, so dramska dela. Iz tabele 6.4 vidimo, da učitelji pri pouku branja najpogosteje uporabljajo bralno strategijo, pri kateri učenci berejo tiho: 99 % učencev poučujejo učitelji, ki ta pristop uporabljajo enkrat ali dvakrat na teden ali vsak dan ali skoraj vsak dan. Druga najpogosteje uporabljena strategija učiteljev je, da učenci glasno berejo pred celim razredom, saj je tega vsaj enkrat ali dvakrat tedensko deležno 93 % učencev. 88 % učencev ima učitelje, ki jim zagotavljajo priložnosti, da razvijejo tekoče branje večkrat na teden. 84 % učencev poučujejo učitelji, ki sistematično širijo njihovo besedišče enkrat ali dvakrat na teden do skoraj vsak dan ali vsak dan. Le 35 % učencev poučujejo učitelji, ki jih enkrat ali dvakrat tedensko ali pogosteje učijo digitalnih bralnih spretnosti. Iz tabele 6.5 vidimo, da učitelji pri pouku branja učence najpogosteje spodbujajo k poglobljenemu razumevanju besedila. Učenci, katerih učitelji to pogosto uporabljajo (pri polovici ur ali skoraj pri vsaki uri), predstavljajo 96 % populacije četrtošolcev. Naslednja najpogosteje uporabljena strategija je spodbujanje učencev k razpravi o besedilu (93 % učencev ima učitelje, ki to počnejo pri polovici ur ali pri skoraj vsaki uri). Naslednja pogosta strategija je spodbujanje učencev h kritičnemu presojanju mnenj, izraženih v besedilu: 90 % učencev poučujejo učitelji, ki ta pristop uporabljajo pri polovici ur pouka ali pri vseh oziroma skoraj vseh urah pouka. Učitelji najmanj pogosto uporabljajo strategijo, da jim dajo čas za branje po lastni izbiri: le 39 % učencev poučujejo takšni učitelji. Kot je vidno iz tabele 6.6, učitelji učence najpogosteje prosijo, da poiščejo podatke v besedilu, saj 99 % učencev poučujejo učitelji, ki to prosijo učence enkrat ali dvakrat na teden, pa tudi vsak ali skoraj vsak dan. Mnogo učencev ima tudi učitelje, ki jih pogosto prosijo, da določijo glavno idejo prebranega besedila ali razložijo/utemeljijo razumevanje z besedilnimi dokazi: učencev, ki jim to nalogo učitelji dajo pogosto – enkrat ali dvakrat na teden, vsak dan ali skoraj vsak dan, je 89 % oziroma 86 %. Enak delež učencev in pogostost izvajanja sta tudi pri dejavnosti, da učenci vsebino prebranega besedila primerjajo s svojimi izkušnjami. Najmanj uporabljani dejavnosti sta ugotavljanje koristnosti spletne strani za specifičen namen in 73 ocenjevanje verodostojnosti spletne strani: 23 % oziroma 20 % učencev ima učitelje, ki jih to prosijo enkrat ali dvakrat na teden oziroma vsak ali skoraj vsak dan. V tabeli 6.7 predstavljamo rezultate glede spodbujanja aktivnosti po prebranem besedilu. V teh aktivnostih učitelji učence najpogosteje prosijo, da odgovorijo na ustna vprašanja, povezana z besedilom: 96 % učencev ima učitelje, ki to stori enkrat ali dvakrat na teden ali vsak dan ali skoraj vsak dan. Naslednja najpogostejša stvar, ki jo učitelji organizirajo za učence po prebranem besedilu, je, da se drug z drugim pogovarjajo o tem, kar so prebrali (to velja za 85 % učencev, katere učitelji to prosijo enkrat na teden ali pogosteje). Dejavnost, ki jo učitelji učencem naložijo najmanj pogosto, je ustvarjanje večmodalnega odziva: 24 % učencev ima učitelje, ki to organizirajo enkrat ali dvakrat na teden ali vsak ali skoraj vsak dan. Tabela 6.7 · Spodbujanje aktivnosti po prebranem besedilu (v odstotkih učencev) Kako pogosto učenkam in učencem potem, ko kaj Vsak dan ali Enkrat ali Enkrat ali Nikoli ali skoraj preberejo, naročite, naj naredijo naslednje? skoraj vsak dvakrat na dvakrat na dan teden mesec nikoli Napišejo nekaj o besedilu, ki so ga prebrali. 15 (2,4) 63 (3,3) 21 (3,1) 1 (0,5) Ustno odgovarjajo na vprašanja ali ustno obnovijo 53 (3,7) 43 (3,6) 3 (1,2) - (-) prebrano besedilo. Se med seboj pogovarjajo o tem, kar so prebrali. 35 (3,9) 50 (3,8) 15 (2,7) 0 (0,4) Odgovarjajo na pisna vprašanja ali rešujejo test o 22 (3,3) 55 (3,5) 23 (3,3) 0 (0,3) prebranem besedilu. Ustvarijo večmodalni odziv (npr. slika, zvok, 6 (1,5) 18 (2,5) 47 (3,2) 30 (3,5) besedilo, video, nastop). Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) Pri individualizaciji bralnih dejavnosti učitelj za učenke in učence, ki delajo samostojno, najpogosteje (5–8 od 10 ur ali vse ali skoraj vse ure) spreminja tipe nalog, da zadosti njihovim različnim potrebam (82 % učencev ima učitelje, ki so poročali o tem). Naslednji najpogostejši pristop je, da tistim učencem, ki berejo hitreje, učitelj dovoli, da gredo na naslednjo nalogo, medtem ko sam vadi in ponavlja s tistimi, ki so pri branju počasnejši (78 % učencev). Najmanj pogost pristop, ki ga uporabljajo učitelji, je, da učenkam in učencem, ko imajo težave pri razumevanju nečesa, da neko dodatno nalogo iz te vsebine. Na sliki 6.1 vidimo, da ima 19 % učencev pri pouku branja na voljo digitalne naprave. Tabela 6.8 · Prilagajanje aktivnosti individualnim potrebam učencev pri pouku branja (v odstotkih učencev) Kako pogosto izvajate naslednje aktivnosti, da se Pri vsaki Pri 1-4 prilagodite individualnim učnim potrebam učenk in ali skoraj Pri 5-8 urah urah od Nikoli učencev pri pouku branja? vsaki uri od 10 ur 10 ur Učenkam in učencem, ki berejo hitreje, dovolim, da gredo 38 (3,3) 40 (3,5) 22 (3,2) 0 (0,3) na naslednjo nalogo, medtem ko jaz vadim in ponavljam s tistimi, ki so pri branju počasnejši. Ko imajo učenke in učenci pri razumevanju nečesa težave, 6 (1,8) 22 (2,9) 55 (3,5) 17 (3,2) jim dam neko dodatno nalogo iz te vsebine. Učenkam in učencem, ki imajo nižje dosežke, pri pouku 18 (2,7) 40 (3,3) 36 (3,2) 5 (2,1) nudim dodatno pomoč. Učenkam in učencem, ki imajo višje dosežke, dam dodatne 18 (2,6) 48 (3,5) 34 (3,5) - (-) naloge, ki so zanje resničen izziv. Ko učenke in učenci delajo samostojno, spreminjam tipe 54 (3,6) 28 (3,0) 18 (3,1) 0 (0,3) 74 nalog, da zadostim njihovim različnim potrebam. Ob skupiniskem delu učence in učenke v skupine združim 11 (2,4) 26 (3,3) 49 (3,9) 14 (2,3) glede na dosežke, nato pa vsaki skupini dodelim različne naloge. Opomba: Zaradi zaokroževanja na cela števila se nekatere vsote zdijo nekonsistentne. Slika 6.1 · Digitalne naprave pri učenju branja Nacionalno poročilo – prvi rezultati 7 · Namesto zaključka Mednarodno raziskavo bralne pismenosti (angl. Progress in International Reading Literacy Study – PIRLS) v Sloveniji koordinira Pedagoški inštitut, na mednarodni ravni pa jo koordinira Mednarodna zveza za evalvacijo izobraževalnih dosežkov (angl. The International Association for the Evaluation of Educational Achievement – IEA). Pedagoški inštitut je s to raziskavo (podobno kot z ostalimi mednarodnimi primerjalnimi raziskavami, ki potekajo na vsakih nekaj let) izvedel neodvisno evalvacijo tega segmenta šolskega sistema v Republiki Sloveniji. PIRLS je ciklična raziskava; Slovenija je v mednarodni raziskavi na področju bralne pismenosti osnovnošolcev (praviloma četrtošolcev) prvič sodelovala leta 1991 (takrat je imela raziskava kratico RL – angl. Reading Literacy), nato 2001 (prvič s kratico PIRLS), nato 2006, 2011, 2016 in nazadnje v ciklu raziskave leta 2021. Ker sodeluje ciklično, so možne tudi primerjave med posameznimi cikli ali dolgoročno. Pa vendarle, raziskovalni okvir iz leta 1991 je bil nekoliko dopolnjen, da bolje odraža razmere današnjega časa, prav tako sta se spremenila sama izvedba in nekoliko koncept raziskave. Raziskavo smo leta 2016 prvič izvajali na računalnikih (kot dodatni modul), takrat je bilo mogoče preverjati tudi razlike v bralnih dosežkih glede na izvedbo raziskave na računalniku napram izvedbi na papirju. Cikel 2021 pomeni za kar nekaj držav prehod na digitalno merjenje bralne pismenosti (integracijo ePIRLS v digitalno PIRLS), tudi za Slovenijo. Posebna vrednost sodelovanja v mednarodni raziskavi je tudi to, da se lahko primerjamo z drugimi sodelujočimi državami. Na ta način lahko bolje ovrednotimo dosežke v Sloveniji. 7.1 · Zasnova Mednarodne raziskave bralne pismenosti (PIRLS 2021) Mednarodna raziskava PIRLS je zasnovana tako, da preveri bralno pismenost ob koncu četrtega razreda (učenci so takrat stari približno deset let), ko so učenci že usvojili tehniko branja, sedaj pa so nekako na 75 prehodu iz učenja branja v branje za učenje. Poleg preverjanja bralne pismenosti v raziskavi sodelujejo tudi ravnatelji, učitelji in starši, prav tako sodelujoči učenci izpolnijo vprašalnik, da pridobimo čim več informacij o šolskih, izvenšolskih, domačih kontekstih, ki se povezujejo z bralno pismenostjo. 7.1.1 · Definicija bralne pismenosti PIRLS V posameznih zajemih PIRLS se je raziskovalni okvir nenehno dopolnjeval. Tako je danes (v PIRLS 2021) definicija bralne pismenosti naslednja: Bralna pismenost je sposobnost razumevanja in uporabe tistih pisnih jezikovnih oblik, ki jih zahteva družba in/ali jih vrednoti posameznik. Bralci ustvarjajo pomen iz različnih oblik besedil. Berejo za to, da se učijo, da z drugimi sodelujejo v skupnostih bralcev v šoli in vsakdanjem življenju ter za veselje. (Mullis in Martin, 2019: 6) Ta pogled na branje odraža številne teorije bralne pismenosti, ki poudarjajo, da je branje tako konstruktivni kakor interaktivni proces. Pomen je ustvarjen skozi interakcijo bralec – besedilo v kontekstu partikularne bralne izkušnje. Bralce razumemo kot tiste, ki aktivno konstruirajo pomen, poznajo učinkovite bralne strategije in to, kako slednje prenesti v branje. Pred, med in po branju bralci uporabljajo repertoar lingvističnih veščin, kognitivnih in metakognitivnih strategij pa tudi ozadenjsko znanje – na ta način ustvarjajo pomen. Zraven tega lahko kontekst bralne situacije podpira ustvarjanje pomena s spodbujanjem angažiranja in motivacije za branje, vendar pa lahko kontekst določi tudi specifične zahteve, ki morda ne podpirajo ustvarjanja pomena (Mullis in Martin, 2019: 6). Zato da bralci pridobijo znanje o svetu ali o sebi, se lahko učijo iz različnih vrst besedil. Vsaka vrsta besedila ima lahko več oblik, od tradicionalnih pisnih (knjige, revije itd.) do digitalnih oziroma elektronskih oblik (npr. SMS-i, elektronska sporočila, internetna spletna mesta). Vse to se vedno bolj odraža tudi v šolskem prostoru in pridobivanju znanja v šoli (in izven nje), zato tej zasnovi sledi tudi PIRLS. Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) 7.1.2 · Izvedba cikla 2021 V raziskavi PIRLS 2021 je na mednarodni ravni sodelovalo 57 držav oziroma izobraževalnih sistemov in 8 referenčnih udeleženk. 26 držav oziroma izobraževalnih sistemov in 7 primerjalnih udeleženk je v tem ciklu prešlo na digitalno testiranje kot primarni način zbiranja podatkov, hkrati pa so izvajali tudi trende besedil v testiranju na papirju, v smislu t. i. bridge study (angl.), med njimi je tudi Slovenija. Raziskavo smo izvajali v času med 17. marcem in 23. junijem 2021. Na največ šolah je bila raziskava izvedena v dveh tednih v aprila in maju, v mesecu juniju pa smo izvajali predvsem ponovitvene izvedbe. V raziskavi so sodelovali učenci (četrtošolci, v povprečju so bili stari 10 let), njihovi učitelji, ravnatelji in starši. Zbrani podatki (za PIRLS digital in bridge): 194 šol (332 oddelkov), 163 ravnateljev, 6.505 učencev (5.096 digitalna PIRLS, 1.409 bridge), 5.974 staršev in 324 učiteljev (ki so poučevali vzorčene razrede četrtošolcev). 7.2 · Ključne ugotovitve PIRLS 2021 Bralni dosežki učencev iz Nemčije, Nove Zelandije, Španije in Portugalske niso višji od dosežkov njihovih vrstnikov iz Slovenije, in podobno, dosežki učencev iz Malte, Francije, Srbije in Albanije niso nižji od dosežkov četrtošolcev iz Slovenije. Lahko pa rečemo, da je povprečni bralni dosežek učencev v Sloveniji višji kakor na Cipru (in vseh državah, ki so razvrščene za njim) ter da je povprečni bralni dosežek učencev v Sloveniji nižji kakor učencev iz Nizozemske in tudi nižji kakor v vseh tistih državah, ki so na lestvici uvrščene pred Nizozemsko, začenši s Singapurjem. V nekaterih državah obstajajo razlike pri branju glede na namen (branje za literarno izkušnjo proti branju za pridobivanje in uporabo informacij) in procese razumevanja (priklic in preprosto sklepanje proti interpretaciji, integraciji in vrednotenju) glede na povprečni bralni dosežek; v Sloveniji teh razlik ni. 76 7.2.1 · Trendi razlik za Slovenijo Učenci v Sloveniji so z vsakim ciklom raziskave PIRLS dosegali višje povprečne bralne dosežke, vse do leta 2021, ko je prvič zaznati upad v bralnih dosežkih četrtošolcev v Sloveniji. V letu 2021 so naši učenci dosegli 23 točk manj kot leta 2016. Upad bralnih dosežkov v letu 2021 ni le značilnost Slovenije. Že prej smo omenili, da je mogoča primerjava trendov med cikloma 2016 in 2021 (brez držav z zapoznelim testiranjem in referenčnimi udeleženkami) med 39 državami oziroma izobraževalnimi sistemi. Je pa Slovenija pravzaprav edina izmed v ciklu 2021 (in vsaj enem predhodnem ciklu)6 sodelujočih držav (EU), katere bralni dosežek je bil iz cikla v cikel statistično višji, in sicer vse do vključno leta 2016. Se pravi, da se je raven bralne pismenosti četrtošolcev stabilno višala, vse od leta 2001 naprej. Če primerjamo bralni dosežek leta 2021 s prejšnjimi leti, je ta tak, kot je bil bralni dosežek leta 2006. Med letoma 2016 in 2021 se je nekoliko povečal delež učencev, ki ne dosegajo nobenega mejnika, na drugi strani so se pa zmanjšali deleži učencev, ki dosegajo posamezne mejnike. Deklice so v ciklu 2021 dosegle višje bralne dosežke v 51 državah od 57 sodelujočih, v šestih državah pa ni bilo značilnih razlik. Razlike so bile tudi v Sloveniji (18 točk v prid deklicam). Če pogledamo trende v bralnih dosežkih po spolu v Sloveniji, vidimo, da so deklice boljše bralke v vseh ciklih raziskave PIRLS. 7.2.2 · Branje in domače okolje Prejšnji zajemi podatkov PIRLS in tudi drugih raziskav kažejo na povezavo med socialno-ekonomskim statusom (SES) družin, iz katerih prihajajo učenci, in njihovimi bralnimi (in drugimi) dosežki. Učenci z višjim SES imajo v mednarodnem povprečju pomembneje boljši bralni dosežek, kot je to značilno za bralni dosežek učencev z nižjim SES. Tako je tudi v Sloveniji, in sicer gre za razliko 78 točk. Če pogledamo bralni dosežek le v razmerju do števila knjig doma, ugotovimo, da tisti, ki imajo doma več knjig, praviloma dosegajo boljše bralne dosežke. Prav tako boljši bralni dosežek izkazujejo učenci, ki doma pogosteje govorijo slovensko. 6Razen Cipra, a je slednji sodeloval le leta 2001 in sedaj, torej 2021, zato je pri interpretaciji treba biti pazljiv. Na prvi pogled se zdi, da je tudi Slovaška višala povprečni bralni dosežek, a to ne velja za vse zaporedne cikle, razlike so bile le med zaporednima cikloma 2001 in 2006. Tudi v svetovnem merilu je Slovenija edina od sodelujočih držav, ki je svoj dosežek konstantno zviševala, Singapur je npr. svoj dosežek prav tako zviševal, vendar ne med vsemi cikli (med cikloma 2011 in 2016 ni razlik v bralnem dosežku). Nacionalno poročilo – prvi rezultati Bralni dosežek se na mednarodni ravni in v Sloveniji povezuje tudi s tem, kako radi berejo starši, in starši v Sloveniji so pri tem uvrščeni v kategorijo Nekoliko radi berejo. Le 26 % četrtošolcev ima starše, ki zelo radi berejo. V povprečju imajo ti otroci za 24 točk višji bralni dosežek od otrok staršev, ki nekoliko radi berejo (teh je v Sloveniji 52 %). V Sloveniji je le 28 % učencev poročalo, da zelo radi berejo. 18 % jih na mednarodni ravni poročalo, da ne marajo branja, pri nas pa je bilo takšnih učencev 23 %. 7.2.3 · Branje in šolski kontekst Pri bralnem dosežku v Sloveniji med šolami ni velikih razlik, nasprotno, te razlike so zelo majhne. So pa velike razlike med učenci v šolah. Učenci so poročali tudi o različnih dejavnostih v šoli, povezanih z branjem. Na splošno so učenci precej zadovoljni s poukom branja v šoli. Večini je všeč, kar berejo v šoli (približno 18 % pa ne). Večina jih zelo dobro ocenjuje tudi interakcijo med sabo in učitelji pri pouku branja (npr. jasna pričakovanja učiteljev, njihova podpora pri učenju, spodbujanje izražanja mnenj o prebranem, učenci imajo možnost pokazati, kaj so se naučili, itd.). 7.2.4 · Medvrstniško nasilje in branje, SES in utrujenost/lakota učencev Učinkovito učenje je odvisno tudi od tega, ali so učenci ob učenju utrujeni ali ne, ali zjutraj prihajajo v šolo lačni ali ne, ali so v šoli trpinčeni/nadlegovani itd. Večina četrtošolcev v Sloveniji se strinja (kategoriji Strinjam se in Zelo se strinjam), da se v šoli počutijo varne, čutijo, da šoli pripadajo, da so učiteljice in učitelji do njih prijazni, ponosni so, da obiskujejo šolo, v kateri so, prav tako ima pretežni delež učencev v svoji šoli tudi prijatelje in prijateljice. Kljub visokim odstotkom, ki izražajo pripadnost šoli, se 10 % učencev v šoli ne počuti varnih, 14 % pa jih ne čuti pripadnosti šoli, ki jo 77 obiskujejo. Ko smo jih vprašali po različnih oblikah medvrstniškega nasilja, so slednje navajali v različnem obsegu pogostosti, a spet se je pokazalo, da ta problem v šolah v Sloveniji obstaja in da ni majhen. Prav tako je pogostost biti žrtev medvrstniškega nasilja povezana z bralnim dosežkom (tisti, ki so pogosteje žrtve medvrstniškega nasilja, imajo nižji bralni dosežek). Učenci, ki so manj pogosto utrujeni, imajo višje dosežke, enako je z učenci, ki so manj pogosto lačni, ko pridejo v šolo (povezava je statistično značilna v obeh primerih). Več kot četrtina četrtošolcev v Sloveniji se zjutraj, ko pridejo v šolo, počuti utrujene ali lačne, in to prav vsak dan pouka. Vsak dan ali skoraj vsak dan se počuti utrujene okoli 46 % učencev, in lačnih okoli 40 %. Le 9 % učencev zjutraj, ko pridejo v šolo, ni nikoli utrujenih, in le 23 % jih ni nikoli lačnih. Če primerjamo te podatke z mednarodnimi, lahko rečemo, da je nekaj več odstotnih točk naših učencev utrujenih ali lačnih vsak dan ali skoraj vsak dan, kot to velja za mednarodno povprečje. In kdo so utrujeni in lačni učenci? Je to povezano z njihovim SES? Učenci, ki so utrujeni/lačni, prihajajo iz skupin z različnimi SES, a učenci z nižjim SES prihajajo pogosteje utrujeni/lačni. 7.3 · Pogled naprej Slovenija je v tem trenutku že pristopila k sodelovanju v naslednjem zajemu podatkov, in sicer PIRLS 2026. Trenutno se je začelo delo v raziskovalnem okviru ter pri razvoju in pripravi novih besedil. Prav tako bomo na Pedagoškem inštitutu zasnovali serijo sekundarnih analiz, ki bodo skušale orisati globlji vpogled v to, kaj ti rezultati dejansko pomenijo za Slovenijo. Vse to bo omogočalo boljše usmerjanje pedagoške prakse na področju bralne pismenosti, hkrati pa političnim odločevalcem na področju vzgoje in izobraževanja ponudilo podatke, na podlagi katerih bodo lahko zasnovali ustrezne politike. Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) Literatura in viri Almaskut, A., LaRoche, S., in Foy, P. (2023). Methods and Procedures: PIRLS 2021 Technical Report. V: M., von Davier, I., V.S. Mullis, B., Fishbein, in P., Foy (ur.), Chapter 3: Sample Design in PIRLS. Dostopno: https://pirls2021.org/methods/chapter-3 (2. 5. 2023). Klemenčič Mirazchiyski, E., Mirazchiyski, P. V. (2020). Bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave bralne pismenosti (IEA PIRLS 2016 in ePIRLS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Klemenčič, E. (2012). Globalizacija edukacije. Ljubljana: i2 d.o.o. Krek, J. (2016). Predgovor. V; T., Devjak, in I. Saksida (ur.), Bralna pismenost kot izziv in odgovornost. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Martin, M. O., in I. V. S., Mullis (ur.) (2013). TIMSS and PIRLS 2011: Relationships Among Reading, Mathematics, and Science Achievement at the Fourth Grade. TIMSS & PIRLS International Study Center, Lynch School of Education, Boston College, International Association for the Evaluation of Educational Achievement (IEA). Mullis, I. V. S., in Martin, M. O. (ur.). (2019). PIRLS 2021 Assessment Frameworks. Dostopno: https:// timssandpirls.bc.edu/pirls2021/frameworks/ (27. 4. 2023) Mullis, I. V. S., von Davier, M., Foy, P., Fishbein, B., Reynolds, A. R., in Wry, E. (2023). PIRLS 2021 International Results in Reading. Boston College, TIMSS & PIRLS International Study Center. Dostopno: https://timssandpirls.bc.edu/pirls2021 (javno dostopno od 16. 5. 2023 naprej). Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019─2030. Ljubljana: MIZŠ. Dostopno: https://www.gov.si/novice/2020-01-15-nacionalna-strategija-za-razvoj-bralne-pismenosti-za-78 obdobje-2019-2030 (1. 5. 2023). Doupona, M. 2017. Mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS 2016: Povzetek rezultatov raziskave. Dostopno: http://www.pei.si/Sifranti/NewsPublic.aspx?id=170 (27. 11. 2018). Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) Priloga 1 · Informacije o učencih, zajetih v PIRLS 2021 Poimenovanje države za četrto leto Povprečna starost v času Država Obdobje zbiranja podatkov šolanja* testiranja (leta) Albanija 4. razred marec–april 2021 10,0 Avstralija ⋈ leto 4 september–december 2021 10,0 Avstrija 4. razred april–maj 2021 10,3 Azerbajdžan 4. razred april–junij 2021 10,1 maj–junij 2021 Bahrajn 4. razred ali leto 5 10,3 september–oktober 2021 Belgija (flamski del) 4. razred april–junij 2021 10,0 Belgija (francoski del) 4. razred april–maj 2021 10,0 Brazilija ⋈ 4. razred november–december 2021 10,2 Bolgarija 4. razred marec–april 2021 10,7 Kitajski Tajpej 4. razred marec–maj 2021 10,1 Hrvaška 4. razred oktober–november 2021 11,2 Ciper 4. razred marec–junij 2021 9,8 80 Češka republika 4. razred maj–junij 2021 10,4 Danska 4. razred marec–junij 2021 10,9 Egipt 4. razred Apr-21 10,0 Anglija ⋈ leto 5 maj–julij 2022 10,3 Finska 4. razred marec–junij 2021 10,8 Francija leto 1 tretjega cikla (CM1) maj–junij 2021 9,9 Gruzija 4. razred oktober–december 2021 10,6 Nemčija 4. razred april–julij 2021 10,4 Posebna upravna regija Hongkong osnovno 4 april–julij 2021 10,1 Madžarska 4. razred oktober–november 2021 11,2 Islamska republika Iran ⋈ 4. razred april–maj 2022 10,2 Irska četrti razred september–oktober 2021 11,0 Izrael ⋈ 4. razred maj–junij 2022 10,0 Italija osnovni 4. razred marec–maj 2021 9,8 Jordanija 4. razred May-21 10,0 Kazahstan 4. razred september–oktober 2021 10,8 Kosovo 4. razred Jun-21 10,1 Latvija 4. razred september–november 2021 11,3 Litva 4. razred september–november 2021 11,3 Nacionalno poročilo – prvi rezultati Poimenovanje države za četrto leto Povprečna starost v času Država Obdobje zbiranja podatkov šolanja* testiranja (leta) Posebna upravna regija Makao osnovno 4 marec–maj 2021 9,9 Malta leto 5 april–maj 2021 9,9 Črna gora 4. razred april–maj 2021 9,9 Maroko 4. razred Oct-21 10,5 marec–junij 2021 Nizozemska skupina 6 10,1 oktober–november 2021 Nova Zelandija leto 5 oktober–december 2020 10,0 Severna Makedonija 4. razred May-21 9,9 Severna Irska leto 6 september–oktober 2021 10,8 Norveška (5) 5. razred april–junij 2021 10,8 Oman 4. razred februar–maj 2021 9,8 Poljska 4. razred maj–junij 2021 10,9 Portugalska 4. razred april–julij 2021 10,1 marec–april 2021 81 Katar 4. razred 10,1 september 2021 Ruska federacija 4. razred Apr-21 10,8 Savdska Arabija 4. razred Nov-21 10,4 Srbija 4. razred marec–april 2021 10,6 Singapur osnovno 4 oktober–november 2020 10,4 Slovaška republika 4. razred maj–junij 2021 10,5 Slovenija 4. razred marec–junij 2021 10,0 Južna Afrika ⋈ 4. razred avgust–november 2021 10,2 Španija 4. razred april–junij 2021 9,9 Švedska 4. razred marec–april 2021 10,7 Turčija 4. razred Jun-21 9,9 februar–marec 2021 Združeni arabski emirati (ZAE) 4. razred 10,4 oktober–november 2021 Združene države Amerike 4. razred oktober–november 2021 10,7 Uzbekistan 4. razred Apr-21 10,6 Referenčne udeleženke Alberta, Kanada 4. razred april–junij 2021 9,9 Britanska Kolumbija, Kanada 4. razred april–maj 2021 9,8 Nova Fundlandija in Labrador, Kanada 4. razred maj–junij 2021 9,9 Quebec, Kanada 4. razred oktober–december 2021 10,7 Mesto Moskva, Ruska federacija 4. razred april–maj 2021 10,7 Južna Afrika (6) ⋈ 6. razred avgust–oktober 2021 12,3 Abu Dabi, ZAE 4. razred oktober–november 2021 10,4 februar–marec 2021 Dubaj, ZAE 4. razred ali leto 5 10,2 oktober–november 2021 Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) Priloga 2 · Pomembnost razlik med povprečnimi bralnimi dosežki držav kong ao ong akM Povprečna ija H ija l) vrednost na g gre e ja l) Država re lestvici a e lika oni ija n j b ski d d ravna lika u ija rac e b ) rav p d ski d co e u p n m ake r up d ajp ⋈ p (5 u ska la a ra M na fe ⋈ re m e n alska ija ška (fla (fran o apu b ka ki T ska arija n b ija ija ija ze čija r l ⋈ rna ija ija g e lija d ska ška vaška re n tug ve ja an e čija a g n ska g ska ljs e lg n rve se m va Z lg lg ve os u n in o itajs vstralija o e o o vstrija o izo e o or lo alta ranc bi lb ipe e ur e rn e Si P R A F P K Šv A B Č Da N Italija P A Sl N N N Špa P S M F Sr A C B Izra T B Č S Singapur 587 (3,1) p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p Posebna upravna regija Hongkong 573 (2,7) q p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p Ruska federacija 567 (3,6) q p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p Anglija ⋈ 558 (2,5) q q q p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p Finska 549 (2,4) q q q q p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p Poljska 549 (2,2) q q q q p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p Kitajski Tajpej 544 (2,2) q q q q p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p Švedska 544 (2,1) q q q q p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p Avstralija ⋈ 540 (2,2) q q q q q q p p p p p p p p p p p p p p p p p p p Bolgarija 540 (3,0) q q q q q q p p p p p p p p p p p p p p p p p p p Češka republika 540 (2,3) q q q q q q p p p p p p p p p p p p p p p p p p p Danska 539 (2,2) q q q q q q p p p p p p p p p p p p p p p p p p p Norveška (5) 539 (2,0) q q q q q q p p p p p p p p p p p p p p p p p p p Italija 537 (2,2) q q q q q q q q p p p p p p p p p p p p p p p p p p p Posebna upravna regija Makao 536 (1,3) q q q q q q q q p p p p p p p p p p p p p p p p p p p 82 Avstrija 530 (2,2) q q q q q q q q q q q q q q q p p p p p p p p p p p p p p p Slovaška republika 529 (2,7) q q q q q q q q q q q q q q q p p p p p p p p p p p p p p p Nizozemska 527 (2,5) q q q q q q q q q q q q q q q p p p p p p p p p p p p p Nemčija 524 (2,1) q q q q q q q q q q q q q q q p p p p p p p p p p p Nova Zelandija 521 (2,3) q q q q q q q q q q q q q q q q q p p p p p p p p p p Španija 521 (2,2) q q q q q q q q q q q q q q q q q p p p p p p p p p p Portugalska 520 (2,3) q q q q q q q q q q q q q q q q q q p p p p p p p Slovenija 520 (1,9) q q q q q q q q q q q q q q q q q q p p p p p p p Malta 515 (2,7) q q q q q q q q q q q q q q q q q q q p p p p Francija 514 (2,5) q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q p p p p Srbija 514 (2,8) q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q p p p p Albanija 513 (3,1) q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q p p p p Ciper 511 (2,9) q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q p p p p Belgija (flamski del) 511 (2,3) q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q p p p p Izrael ⋈ 510 (2,2) q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q p p p p Turčija 496 (3,4) q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q p p Belgija (francoski del) 494 (2,7) q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q p p Črna gora 487 (1,6) q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q p Severna Makedonija 442 (5,3) q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q Azerbajdžan 440 (3,6) q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q Uzbekistan 437 (2,9) q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q Oman 429 (3,7) q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q Kosovo 421 (3,1) q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q Brazilija ⋈ 419 (5,3) q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q Islamska republika Iran ⋈ 413 (4,9) q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q Jordanija 381 (5,4) q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q Egipt 378 (5,4) q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q Južna Afrika ⋈ 288 (4,4) q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q Referenčne udeleženke Mesto Moskva, Ruska federacija 598 (2,1) p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p Alberta, Kanada 539 (3,6) q q q q q q p p p p p p p p p p p p p p p p p p p Britanska Kolumbija, Kanada 535 (3,5) q q q q q q q q p p p p p p p p p p p p p p p p Nova Fundlandija in Labrador, Kanada 523 (3,2) q q q q q q q q q q q q q q q p p p p p p p p p p p Južna Afrika (6) ⋈ 384 (4,5) q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q q Povprečni dosežki so bistveno višji od p dosežkov države, s katero je primerjana Povprečni dosežki so bistveno nižji od q dosežkov države, s katero je primerjana Nacionalno poročilo – prvi rezultati (nadaljevanje) ad ana , K racija a or e ad ⋈ e d rad Povprečna k an b n K La vrednost na Iran že ska fe ija, Država le u lestvici lika e b ija in b d a m ) ⋈ u ⋈ u lu p e ad o (6 land žan n re n skva, R an K d ⋈ frika č o rika ija o A n K aj M und kista ska ska an t a re rta, rb e an ov a F a Af rd ip žn fe sto e ze zb os razilija e e lb ritan ov žn A U Om K B Islam Jo Eg Ju R M A B N Ju Singapur 587 (3,1) p p p p p p p p p q p p p p Posebna upravna regija Hongkong 573 (2,7) p p p p p p p p p q p p p p Ruska federacija 567 (3,6) p p p p p p p p p q p p p p Anglija ⋈ 558 (2,5) p p p p p p p p p q p p p p Finska 549 (2,4) p p p p p p p p p q p p p p Poljska 549 (2,2) p p p p p p p p p q p p p p Kitajski Tajpej 544 (2,2) p p p p p p p p p q p p p Švedska 544 (2,1) p p p p p p p p p q p p p Avstralija ⋈ 540 (2,2) p p p p p p p p p q p p Bolgarija 540 (3,0) p p p p p p p p p q p p Češka republika 540 (2,3) p p p p p p p p p q p p Danska 539 (2,2) p p p p p p p p p q p p Norveška (5) 539 (2,0) p p p p p p p p p q p p Italija 537 (2,2) p p p p p p p p p q p p Posebna upravna regija Makao 536 (1,3) p p p p p p p p p q p p Avstrija 530 (2,2) p p p p p p p p p q q p 83 Slovaška republika 529 (2,7) p p p p p p p p p q q p Nizozemska 527 (2,5) p p p p p p p p p q q p Nemčija 524 (2,1) p p p p p p p p p q q q p Nova Zelandija 521 (2,3) p p p p p p p p p q q q p Španija 521 (2,2) p p p p p p p p p q q q p Portugalska 520 (2,3) p p p p p p p p p q q q p Slovenija 520 (1,9) p p p p p p p p p q q q p Malta 515 (2,7) p p p p p p p p p q q q q p Francija 514 (2,5) p p p p p p p p p q q q q p Srbija 514 (2,8) p p p p p p p p p q q q q p Albanija 513 (3,1) p p p p p p p p p q q q q p Ciper 511 (2,9) p p p p p p p p p q q q q p Belgija (flamski del) 511 (2,3) p p p p p p p p p q q q q p Izrael ⋈ 510 (2,2) p p p p p p p p p q q q q p Turčija 496 (3,4) p p p p p p p p p q q q q p Belgija (francoski del) 494 (2,7) p p p p p p p p p q q q q p Črna gora 487 (1,6) p p p p p p p p p q q q q p Severna Makedonija 442 (5,3) p p p p p p q q q q p Azerbajdžan 440 (3,6) p p p p p p p q q q q p Uzbekistan 437 (2,9) p p p p p p q q q q p Oman 429 (3,7) q p p p p q q q q p Kosovo 421 (3,1) q q p p p q q q q p Brazilija ⋈ 419 (5,3) q q p p p q q q q p Islamska republika Iran ⋈ 413 (4,9) q q q p p p q q q q p Jordanija 381 (5,4) q q q q q q p q q q q Egipt 378 (5,4) q q q q q q p q q q q Južna Afrika ⋈ 288 (4,4) q q q q q q q q q q q q q Referenčne udeleženke Mesto Moskva, Ruska federacija 598 (2,1) p p p p p p p p p p p p p Alberta, Kanada 539 (3,6) p p p p p p p p p q p p Britanska Kolumbija, Kanada 535 (3,5) p p p p p p p p p q p p Nova Fundlandija in Labrador, Kanada 523 (3,2) p p p p p p p p p q q q p Južna Afrika (6) ⋈ 384 (4,5) q q q q q q p q q q q Povprečni dosežki so bistveno višji od p dosežkov države, s katero je primerjana Povprečni dosežki so bistveno nižji od q dosežkov države, s katero je primerjana Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) Priloga 3 · Percentili bralnih dosežkov 5. 10. 25. 50. 75. 90. 95. Država percentil percentil percentil percentil percentil percentil percentil Albanija 381 (7,1) 411 (4,6) 461 (4,2) 516 (4,0) 567 (4,1) 610 (3,3) 637 (5,1) Avstralija ⋈ 393 (6,8) 432 (6,7) 492 (3,6) 546 (2,7) 596 (2,9) 639 (3,4) 663 (4,2) Avstrija 407 (4,3) 438 (3,6) 486 (2,8) 534 (2,9) 578 (2,3) 614 (2,9) 636 (4,4) Azerbajdžan 288 (6,2) 321 (5,1) 378 (4,4) 444 (4,4) 506 (5,6) 554 (3,3) 579 (4,1) Bahrajn 267 (5,4) 310 (5,0) 385 (4,8) 466 (3,8) 534 (4,2) 594 (5,0) 628 (6,5) Belgija (flamski del) 395 (4,5) 422 (3,6) 467 (2,6) 514 (2,1) 558 (2,7) 593 (3,4) 614 (3,1) Belgija (francoski del) 368 (6,5) 397 (5,2) 446 (3,9) 498 (3,4) 545 (2,5) 585 (3,6) 608 (4,5) Brazilija ⋈ 192 (10,1) 239 (10,4) 339 (9,7) 437 (5,4) 509 (4,9) 563 (4,4) 592 (5,5) Bolgarija 379 (8,7) 422 (7,0) 486 (4,8) 548 (3,2) 601 (3,0) 645 (2,7) 672 (3,2) Kitajski Tajpej 420 (4,1) 454 (3,9) 502 (3,0) 550 (2,4) 591 (2,2) 627 (1,9) 647 (2,6) Hrvaška 435 (5,6) 466 (5,0) 513 (3,8) 561 (2,8) 605 (2,3) 641 (2,6) 662 (2,7) Ciper 378 (5,7) 410 (4,5) 461 (3,8) 514 (3,3) 566 (2,4) 608 (3,7) 633 (4,7) Češka republika 409 (5,8) 441 (5,1) 493 (3,0) 545 (2,7) 591 (2,3) 629 (2,8) 651 (3,7) Danska 409 (5,8) 440 (4,5) 493 (2,8) 545 (2,6) 590 (2,5) 628 (2,7) 649 (3,1) Egipt 189 (8,6) 230 (8,3) 303 (7,4) 384 (6,4) 457 (5,2) 515 (5,8) 549 (6,9) Anglija ⋈ 424 (4,3) 458 (3,8) 511 (3,3) 562 (2,8) 609 (2,6) 651 (3,5) 676 (4,4) Finska 417 (6,5) 451 (5,3) 504 (2,8) 556 (2,7) 601 (2,3) 638 (3,4) 660 (3,5) Francija 391 (5,4) 420 (3,6) 469 (3,4) 518 (2,3) 563 (2,9) 601 (3,0) 623 (3,9) Gruzija 350 (4,3) 386 (4,2) 442 (3,6) 499 (3,2) 551 (3,0) 594 (2,6) 620 (3,0) Nemčija 389 (4,9) 421 (3,3) 474 (2,9) 529 (2,3) 578 (2,9) 619 (2,5) 641 (3,6) Posebna upravna regija Hongkong 454 (8,4) 488 (6,1) 536 (3,8) 579 (2,6) 617 (2,4) 651 (2,8) 670 (3,9) Madžarska 392 (8,6) 428 (7,0) 489 (5,2) 549 (3,2) 597 (3,4) 636 (2,6) 658 (3,0) Islamska republika Iran ⋈ 235 (12,7) 277 (11,7) 350 (6,4) 422 (4,3) 485 (3,9) 533 (4,3) 561 (3,7) Irska 442 (6,4) 480 (4,7) 532 (2,5) 582 (2,6) 629 (2,8) 671 (2,5) 693 (5,0) Izrael ⋈ 352 (5,8) 389 (4,9) 452 (3,7) 517 (2,9) 574 (2,3) 617 (3,2) 642 (3,8) Italija 421 (4,5) 449 (3,3) 495 (2,9) 541 (2,4) 583 (2,8) 619 (2,6) 640 (3,0) Jordanija 181 (10,2) 223 (8,8) 301 (7,5) 390 (6,8) 464 (5,7) 522 (5,5) 554 (5,3) Kazahstan 371 (4,4) 404 (4,0) 456 (3,8) 509 (3,0) 555 (2,5) 596 (3,1) 619 (3,4) Kosovo 271 (7,1) 307 (5,2) 367 (4,1) 426 (3,7) 479 (3,0) 523 (4,2) 549 (4,9) Latvija 395 (4,5) 428 (5,5) 482 (3,7) 533 (3,3) 580 (2,6) 619 (2,9) 641 (3,6) 84 Litva 426 (4,5) 458 (5,0) 509 (2,7) 558 (2,3) 601 (2,5) 638 (3,2) 659 (4,1) Posebna upravna regija Makao 409 (5,4) 443 (2,9) 494 (2,0) 541 (1,0) 584 (2,2) 620 (2,8) 641 (2,4) Malta 364 (7,0) 401 (5,3) 460 (4,3) 521 (2,9) 575 (2,8) 616 (2,1) 641 (3,4) Črna gora 352 (4,7) 385 (3,5) 439 (2,5) 492 (2,2) 541 (2,0) 581 (3,6) 605 (4,0) Maroko 197 (6,9) 233 (6,9) 297 (5,0) 374 (4,3) 446 (5,6) 510 (7,4) 548 (10,5) Nizozemska 412 (5,2) 441 (3,9) 484 (3,5) 530 (2,6) 572 (2,8) 610 (3,0) 633 (4,1) Nova Zelandija 361 (5,2) 399 (4,6) 464 (3,2) 530 (3,0) 586 (2,7) 630 (2,9) 654 (3,4) Severna Makedonija 283 (10,9) 321 (8,2) 385 (7,5) 448 (5,9) 507 (5,7) 552 (4,8) 579 (5,0) Severna Irska 424 (7,2) 461 (5,1) 516 (3,4) 571 (2,8) 621 (3,5) 665 (3,9) 690 (4,8) Norveška (5) 408 (5,7) 439 (4,0) 492 (3,3) 545 (2,3) 590 (2,3) 628 (2,3) 651 (3,1) Oman 241 (5,8) 284 (6,2) 358 (4,6) 435 (5,0) 507 (5,2) 566 (5,2) 599 (5,6) Poljska 425 (6,4) 456 (4,5) 504 (3,3) 552 (2,4) 599 (2,4) 637 (2,6) 660 (3,3) Portugalska 393 (5,7) 425 (4,2) 475 (2,5) 525 (2,6) 570 (2,2) 607 (2,4) 630 (3,8) Katar 310 (5,0) 350 (6,9) 421 (4,8) 493 (4,4) 555 (4,5) 605 (4,2) 633 (4,8) Ruska federacija 441 (7,2) 471 (7,0) 522 (4,9) 573 (3,7) 616 (3,1) 654 (3,4) 676 (3,5) Savdska Arabija 292 (7,2) 326 (5,3) 387 (5,4) 455 (4,3) 513 (4,0) 560 (3,4) 587 (5,0) Srbija 381 (6,6) 416 (7,1) 470 (4,2) 519 (3,5) 565 (2,5) 602 (2,8) 625 (2,9) Singapur 426 (8,1) 473 (6,1) 539 (4,5) 597 (3,4) 646 (2,9) 686 (2,1) 710 (3,6) Slovaška republika 386 (10,1) 427 (6,9) 488 (3,6) 538 (2,6) 581 (3,0) 618 (3,1) 639 (3,3) Slovenija 395 (3,9) 425 (3,2) 475 (2,7) 525 (2,3) 568 (2,4) 605 (2,5) 626 (2,8) Južna Afrika ⋈ 87 (5,9) 126 (5,3) 194 (4,9) 281 (5,5) 373 (6,0) 462 (8,1) 517 (9,3) Španija 402 (5,8) 430 (3,9) 477 (3,1) 525 (2,4) 570 (2,4) 607 (2,8) 628 (3,3) Švedska 402 (6,3) 436 (4,0) 494 (2,9) 549 (3,1) 600 (2,2) 641 (3,7) 663 (4,3) Turčija 342 (7,5) 380 (5,6) 440 (4,9) 503 (3,6) 559 (2,5) 602 (3,1) 627 (3,7) Združeni arabski emirati (ZAE) 249 (3,7) 299 (3,5) 400 (3,4) 500 (2,5) 577 (1,7) 634 (1,9) 665 (2,2) Združene države Amerike 395 (17,8) 435 (14,1) 495 (8,7) 555 (7,0) 606 (5,5) 652 (6,1) 680 (10,3) Uzbekistan 292 (5,9) 327 (5,5) 387 (4,1) 443 (3,3) 494 (2,8) 537 (3,4) 559 (4,1) Referenčne udeleženke Alberta, Kanada 399 (10,2) 433 (5,7) 492 (5,4) 546 (4,2) 593 (3,3) 630 (4,8) 656 (4,1) Britanska Kolumbija, Kanada 394 (7,6) 430 (6,3) 487 (5,1) 541 (3,7) 589 (3,9) 630 (3,4) 654 (5,3) Nova Fundlandija in Labrador, Kanada 382 (8,9) 416 (6,1) 473 (4,8) 531 (3,7) 579 (3,7) 618 (4,0) 641 (5,4) Quebec, Kanada 440 (5,8) 468 (3,6) 509 (3,5) 554 (2,8) 595 (3,2) 630 (4,0) 651 (4,6) Mesto Moskva, Ruska federacija 488 (4,6) 516 (2,7) 560 (2,6) 602 (2,1) 641 (2,5) 674 (2,6) 693 (2,3) Južna Afrika (6) ⋈ 185 (6,4) 221 (6,7) 289 (5,2) 379 (5,0) 474 (6,2) 558 (6,8) 603 (8,3) Abu Dabi, ZAE 205 (3,7) 242 (5,1) 324 (5,5) 453 (5,9) 553 (4,0) 617 (3,7) 651 (4,1) Dubaj, ZAE 364 (5,0) 416 (4,3) 495 (3,2) 565 (2,7) 621 (2,1) 668 (2,4) 694 (2,9) Document Outline PIRLS21_Naslovnica_Splet.pdf PIRLS21_NacionalnoPoročilo_Splet_Vsebina.pdf _Hlk134268102 _Hlk134359239 _Hlk134285195 _Hlk134113243 _Hlk134367956 _Hlk134198381 _Hlk135035097 Tabela 1.1 · Sodelujoče države in referenčne udeleženke v PIRLS 2021 Tabela 1.2 · Zasnova preverjanja bralne pismenosti – namen branja in procesi razumevanja (deleži) Tabela 2.1 · Opisi mednarodnih mejnikov Tabela 3.1 · Pogostost aktivnosti pred vstopom v šolo (v odstotkih otrok) Tabela 3.2 · Kakovost izvedbe zgodnjih nalog opismenjevanja ob vstopu v OŠ (poročanje staršev; v odstotkih otrok) Tabela 4.1 · Počutje zjutraj v šoli (utrujenost, lakota; v odstotkih) Tabela 4.2 · Pripadnost učencev šoli (v odstotkih) Tabela 4.3 · Medvrstniško nasilje in nadlegovanje (v odstotkih) Tabela 4.4 · Stališča staršev o šoli, ki jo obiskuje njihov otrok (v odstotkih otrok) Tabela 4.5 · Individualni dejavniki, ki omejujejo poučevanje (poročanje učiteljev; v odstotkih učencev) Tabela 4.6 · Zadovoljstvo učiteljev s poklicem (v odstotkih učencev) Tabela 4.7 · Prikrajšanost zaradi pomanjkanja splošnih šolskih virov in virov za poučevanje branja (odgovori ravnateljev v odstotkih) Tabela 6.1 · Kaj si učenci mislijo o pouku branja (v odstotkih učencev)? Tabela 6.2 · Strategije in pristopi pri poučevanju branja (oblike organizacije pouka; v odstotkih učencev) Tabela 6.3 · Pogostost uporabe različnih virov pri poučevanju branja (v odstotkih za učence) Tabela 6.4 · Strategije v podporo branju pri pouku (1. del; v odstotkih učencev) Tabela 6.5 · Strategije v podporo branju pri pouku (2. del; v odstotkih učencev) Tabela 6.6 · Aktivnosti pri pouku, ki pomagajo razvijati bralne veščine in strategije (v odstotkih učencev) Tabela 6.7 · Spodbujanje aktivnosti po prebranem besedilu (v odstotkih učencev) Tabela 6.8 · Prilagajanje aktivnosti individualnim potrebam učencev pri pouku branja (v odstotkih učencev) Slika 2.1 · Povprečni bralni dosežki in porazdelitev dosežkov na lestvici Slika 2.2 · Odstotki učencev, ki so dosegli mednarodne mejnike PIRLS Slika 2.3 · Trendi v bralnih dosežkih ob koncu 4. razreda med letoma 2016 in 2021 Slika 2.4 · Trendi povprečnih bralnih dosežkov PIRLS v Sloveniji Slika 2.5 · Razlike v povprečnem bralnem dosežku med posameznimi cikli Slika 2.6 · Razlike v povprečnem bralnem dosežku med posameznimi cikli za države z zapoznelim testiranjem Slika 2.7 · Trendi v porazdelitvi učencev, ki dosegajo mednarodna mejnike PIRLS v Sloveniji Slika 2.8 · Trendi v bralnih dosežkih, glede na jezik, ki ga učenci govorijo doma Slika 2.9 · Trendi v bralnih dosežkih (2016–2021) glede na število knjig doma Slika 2.10 · Razlike v bralnih dosežkih glede na spol (za vse sodelujoče države v ciklu 2021) Slika 2.11 · Podrobnejše razlike v bralnih dosežkih glede na spol Slika 2.12 · Trendi razlik v bralnem dosežku po spolu v Sloveniji Slika 2.13 · Relativni povprečni dosežek glede na namen branja Slika 2.14 · Relativni povprečni dosežek glede na procese razumevanja Slika 3.1 · Zaznavanje učnega napredka učencev v času epidemije covida-19 s strani staršev Slika 3.2 · Mnenja staršev o učnem napredku njihovega otroka med epidemijo covida-19 Slika 3.3 · SES družin iz katerih prihajajo učenci in povezava z bralnim dosežkom Slika 3.4 · Socialno-ekonomski status učencev in povprečni bralni dosežek po državah Slika 3.5 · Zgodnje opismenjevanje doma pred osnovno šolo Slika 3.6 · Kakovost izvedbe zgodnjih nalog opismenjevanja ob vstopu v OŠ Slika 3.7 · Interes staršev za branje Slika 4.1 · Mednarodni trendi (2016–2021) za učence, ki poročajo, da prihajajo v šolo lačni ali utrujeni Slika 4.2 · Trendi za Slovenijo glede utrujenosti učencev, ko pridejo v šolo Slika 4.3 · Trendi za Slovenijo glede lakote učencev, ko pridejo v šolo Slika 4.4 · Sestava šole glede na socialno-ekonomsko ozadje učencev Slika 4.5 · Šole, v katerih učenci začnejo šolanje v začetnih razredih z veščinami pismenosti Slika 4.6 · Kako na pouk vpliva pomanjkanje splošnih šolskih virov in virov za branje – poročanja ravnateljev Slika 4.7 · Poudarek šole na akademski uspešnosti (poročanja ravnateljev) Slika 4.8 · Šolska disciplina (poročanja ravnateljev) Slika 5.1 · Interes učencev za branje Slika 5.2 · Interes učencev za branje glede na spol Slika 5.3 · Samozavest učencev pri branju Slika 5.4 · Samozavest učencev pri branju glede na spol Slika 5.5 · Uporaba digitalnih naprav za šolsko delo (iskanje in branje informacij, priprava šolskih nastopov) Slika 5.6 · Uporaba digitalnih naprav za šolsko delo, razlike po spolu Slika 6.1 · Digitalne naprave pri učenju branja Kazalo Kazalo slik Kazalo tabel Predgovor 1 · Uvod v Mednarodno raziskavo bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) 1.1 · Teoretična izhodišča PIRLS 2021 1.2 · Kontekstualni in ocenjevalni okvir – instrumenti, populacija in vzorčenje PIRLS 2021 1.2.1 · Instrumenti PIRLS 1.2.2 · Populacija in vzorčenje 1.3 · Slovenija v raziskavi PIRLS – izvedba, kratek opis vzorca 1.4 · Kako brati tabele/slike 2 · Bralni dosežki četrtošolcev v svetu in v Sloveniji 2.1 · Bralni dosežki glede na mednarodne mejnike 2.2 · Trendi v bralnih dosežkih 2.3 · Bralni dosežki glede na spol 2.4 · Bralni dosežki glede na namen branja 3 · Podpora domačega okolja 3.1 · Zaznavanje učnega napredka zaradi šolanja na domu v času covida-19 (poročanje staršev) 3.2 · Zgodnje opismenjevanje doma, branje staršev 4 · Šolska kompozicija, viri in klima 4.1 · Stališča staršev in otrok o šoli 4.2 · Stališča ravnateljev in učiteljev o šoli 5 · Stališča učencev o branju 6 · Pouk branja in poučevanja v razredu (Slovenija) 7 · Namesto zaključka 7.1 · Zasnova Mednarodne raziskave bralne pismenosti (PIRLS 2021) 7.1.1 · Definicija bralne pismenosti PIRLS 7.1.2 · Izvedba cikla 2021 7.2 · Ključne ugotovitve PIRLS 2021 7.2.1 · Trendi razlik za Slovenijo 7.2.2 · Branje in domače okolje 7.2.3 · Branje in šolski kontekst 7.2.4 · Medvrstniško nasilje in branje, SES in utrujenost/lakota učencev 7.3 · Pogled naprej Literatura in viri Priloga 1 · Informacije o učencih, zajetih v PIRLS 2021 Priloga 2 · Pomembnost razlik med povprečnimi bralnimi dosežki držav Priloga 3 · Percentili bralnih dosežkov _Hlk134113243 _Hlk134135137 PIRLS21_Naslovnica_Splet