Noah Emil Glisik1 Probiotična terapija s sevom Lactobacillus in izločanje glukagonu podobnega peptida 1 pri sladkorni bolezni tipa 2: pregled novejše literature Probiotic Lactobacillus Therapy and Glucagon-Like Peptide 1 Secretion in Type 2 Diabetes Mellitus: A Review of Recent Literature IZvLEČEK KLJUČNE BESEDE: Lactobacillus, probiotiki, sladkorna bolezen tipa 2, glukagonu podoben peptid 1 (GLP-1), presnova glukoze IZHODIŠČA. Probiotične intervencije, zlasti z uporabo sevov Lactobacillus, pridobivajo na pomenu kot možna terapevtska možnost za izboljšanje izločanja glukagonu podob- nega peptida 1, kar je ključen mehanizem pri obvladovanju sladkorne bolezni tipa 2. METODE. Pregled literature vključuje klinične in predklinične raziskave, objavljene med letoma 2015 in 2024, ki proučujejo učinke različnih sevov Lactobacillus na izločanje glu- kagonu podobnega peptida 1 ter povezane presnovne učinke. Iskanje je bilo izvedeno v bazah PubMed, JSTOR in Web of Science, dostopnih prek Univerze v Mariboru, z uporabo spe- cifičnih ključnih besed in logičnih operatorjev. Podatki so bili analizirani in zbrani v pro- gramu Microsoft Excel. REZULTATI. Rezultati predkliničnih raziskav na živalskih modelih kažejo obetavne učinke Lactobacillus na izločanje glukagonu podobnega peptida 1. Vendar pa klinične raziskave na ljudeh prinašajo bolj raznolike rezultate, kar je posledica razlik v mikrobioti, fizioloških razlikah in neskladnostih v probiotičnih formulacijah. RAZPRAVA. Medtem ko predklinične raziskave podpirajo pozitiven vpliv Lactobacillusa na glukago- nu podoben peptid 1, je potrebna večja skladnost v kliničnih raziskavah, da bi potrdili terapevtsko zmožnost pri ljudeh. Nadaljnje raziskave, vključno z večcentričnimi in dol- goročnimi raziskavami, bi lahko prispevale k razvoju posamezniku prilagojenih probio- tičnih strategij za izboljšanje glikemičnega nadzora pri sladkorni bolezni tipa 2. 1 Noah Emil Glisik, štud. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Mariboru, Taborska ulica 8, 2000 Maribor; noah.glisik@student.um.si 21Med Razgl. 2025; 64 (1): 21–32 • 10.61300/MR6401aa2 • Raziskovalni članek mr25_1_Mr10_2.qxd 24.3.2025 7:38 Page 21 22 Noah Emil Glisik Probiotična terapija s sevom Lactobacillus in izločanje glukagonu podobnega… intervencije, kot so metformin, agonisti receptorjev glukagonu podobnega peptida 1 (angl. glucagon-like peptide 1, GLP-1) in zaviralci dipeptidil peptidaze-4 (DPP-4), katerih cilj je izboljšati izločanje inzulina, zavreti učinke glukagona in upočasniti praznjenje želodca. Kljub učinkovitosti imajo ta zdravljenja omejitve, kot so gastrointe- stinalni stranski učinki, visoki stroški in variabilen odziv pri bolnikih (3, 4). V novejših raziskavah se pozornost usmerja na vlogo črevesne mikrobiote pri presnovnem zdravju, saj ta vpliva na vne- tje, presnovo glukoze in občutljivost pre- bavnega trakta na inzulin. Med proučeva- nimi probiotiki se sevi bakterije Lactobacillus izkazujejo kot morebitna terapevtska meto- da pri uravnavanju črevesne mikrobiote in povečanju izločanja GLP-1, enega izmed ključnih hormonov za uravnavanje ravni glukoze v krvi (5). Ta pregled združuje ugotovitve različnih raziskav, ki proučuje- jo mehanizme vpliva bakterije Lactobacillus UvOD Sladkorna bolezen tipa 2 (angl. type 2 dia- betes mellitus, T2DM) je presnovna motnja, katere incidenca se je v zadnjih desetletjih povečala. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (World Health Organisation, WHO) ima T2DM več kot 422 milijonov odraslih po vsem svetu, pri čemer se pri- čakuje nadaljnja rast zaradi staranja prebi- valstva, nizke ravni telesne aktivnosti in povečane incidence debelosti (1). T2DM zaznamujeta inzulinska rezistenca in posle- dična disfunkcija β-celic Langerhansovih otočkov trebušne slinavke, kar vodi v kro- nično hiperglikemijo. Ta bolezen prispeva k znatnemu povečanju obolevnosti in umr- ljivosti zaradi zapletov, saj imajo bolniki s T2DM dvakrat večje tveganje za srčno- -žilne bolezni, kot sta ishemična srčna bole- zen in srčni infarkt, poleg pogosto prisotnih dolgotrajnih zapletov, kot sta diabetična nevropatija in nefropatija (2). Obvladovanje T2DM običajno vključuje farmakološke aBSTRaCT KEY WORDS: Lactobacillus, probiotics, type 2 diabetes mellitus, glucagon-like peptide 1 (GLP-1), glucose metabolism BACKGROUNDS. Probiotic interventions, particularly those involving Lactobacillus strains, are gaining attention as a potential therapeutic option for enhancing glucagon-like pep- tide 1 secretion, a key mechanism in the management of type 2 diabetes mellitus. METHODS. This literature review includes clinical and preclinical studies published be- tween 2015 and 2024 that examine the effects of various Lactobacillus strains on gluca- gon-like peptide 1 secretion and related metabolic outcomes. Searches were conducted in the PubMed, JSTOR and Web of Science databases, which were accessed through the University of Maribor, using specific keywords and Boolean operators. Data were analy- zed and organized in Microsoft Excel. RESULTS. Preclinical studies on animal models demonstrate promising effects of Lactobacillus on glucagon-like peptide 1 secretion. However, clinical studies in humans yield more variable results, largely due to differences in microbiota, physiological factors, and inconsistencies in probiotic formulations. DISSCUSSION. While preclinical studies support a positive impact of Lactobacillus on glucagon-like peptide 1, greater consistency in clinical research is needed to validate its therapeutic potential in humans. Further research, including multicenter and long-term studies, may help develop personalized probiotic strategies to improve glycemic control in type 2 diabetes mellitus. mr25_1_Mr10_2.qxd 24.3.2025 7:38 Page 22 na izločanje GLP-1, in ocenjuje dokaze o njeni terapevtski zmožnosti pri obvlado- vanju T2DM. Glukagonu podoben peptid 1 GLP-1 je hormon, ki ga primarno proizva- jajo enteroendokrine L-celice v tankem črevesju, zlasti v distalnem vitem črevesu (ileumu) in debelem črevesju (kolonu). Ima ključno vlogo pri uravnavanju apetita in presnove glukoze, zato je pomemben pri obvladovanju stanj, kot je T2DM (3, 6). Zaužitje hranil, zlasti ogljikovih hidra- tov in lipidov, sproži sproščanje GLP-1. Ta sprostitev spodbuja glukozno odvisno pove- čanje izločanja inzulina iz β-celic v trebu- šni slinavki. Glukozno odvisna narava delovanja GLP-1 zagotavlja, da se inzulin sprošča le, ko je raven glukoze v krvi povi- šana, kar zmanjšuje tveganje za hipoglike- mijo (6, 7). Poleg tega GLP-1 zavira izločanje glukagona, hormona, ki spodbuja gluko- neogenezo v jetrih. Ta dvojni učinek – spod- bujanje sproščanja inzulina in zaviranje delovanja glukagona – učinkovito zniža raven glukoze v krvi (7). GLP-1 vpliva tudi na zdravje β-celic tre- bušne slinavke. Spodbuja njihovo prolife- racijo in zmanjšuje apoptozo, kar prispeva k izboljšanju izločanja inzulina. Z izboljša- njem občutljivosti in funkcije β-celic so ana- logi GLP-1 postali pomembno orodje v farmakološkem zdravljenju T2DM, saj posnemajo delovanje hormona in podpira- jo homeostazo glukoze (6–8). GLP-1 vpliva na apetit in vnos hrane, saj deluje kot anoreksigenski dejavnik (zavi- ralec apetita). Po sprostitvi iz črevesja GLP-1 aktivira receptorje v osrednjem živč- nem sistemu, zlasti v hipotalamusu in možganskem deblu, ki sta ključna centra za uravnavanje apetita (9). To signaliziranje prispeva k občutku sitosti in zmanjšuje željo po hrani. Vagusni živec, ki zagotavlja neposredno komunikacijsko pot med čre- vesjem in osrednjim živčevjem, ima ključno vlogo pri prenosu teh signalov ter povezuje periferne in centralne regulacijske meha- nizme (10). Poleg tega GLP-1 upočasnjuje praznje- nje želodca, kar podaljšuje proces prebave in spodbuja sitost. Z upočasnjevanjem giba- nja hrane skozi prebavni trakt GLP-1 podalj- ša trajanje občutka polnosti po obroku, kar prispeva k zmanjšanemu skupnemu vnosu hrane in pomaga pri uravnavanju telesne mase (8). Črevesna mikrobiota ima bistveno vlogo pri uravnavanju izločanja GLP-1. Določene bakterijske vrste, kot so Akkermansia muci- niphila in bakterije, ki proizvajajo butirat (Alistipes), so povezane s povečanim sproš- čanjem GLP-1 (11). Kratkoverižne maščob- ne kisline (angl. short-chain fatty acids, SCFA), kot sta butirat in propionat, ki jih te bakterije proizvajajo s fermentacijo pre- hranskih vlaknin, aktivirajo z G-proteini sklopljene receptorje 43/41 (angl. G-protein- -coupled receptor, GPR43/41) na L-celicah. Ta aktivacija vodi do povečanja izločanja GLP-1, kar neposredno povezuje sestavo in aktivnost črevesnih bakterij z uravnavanjem glukoze in apetita (12). vpliv sevov Lactobacillus na izločanje glukagonu podobnega peptida 1 Stimulacija izločanja GLP-1 s strani sevov Lactobacillus v prebavnem traktu vključu- je več mehanizmov, ki se nanašajo predvsem na njihovo interakcijo s črevesno mikro- bioto, produkcijo metabolitov, kot so SCFA, in uravnavanje celovitosti črevesne pre- grade (12). Znano je, da sevi Lactobacillus s fer- mentacijo prehranskih vlaknin proizvajajo SCFA, kot sta butirat in propionat. Te SCFA igrajo ključno vlogo pri povečanju izloča- nja GLP-1 z aktivacijo GPR43/41-signalne poti (12). Raziskave, ki so uporabljale gensko spremenjene seve, kot je Lactobacillus plan- tarum-pMG36e-GLP-1, so pokazale, da te modifikacije lahko še dodatno povečajo 23Med Razgl. 2025; 64 (1): mr25_1_Mr10_2.qxd 24.3.2025 7:38 Page 23 produkcijo SCFA in okrepijo receptorsko posredovano izločanje GLP-1 (13). To nakazuje, da bi lahko optimizacija sevov Lactobacillus za povečanje produkcije SCFA predstavljala ciljno usmerjeno strategijo za izboljšanje terapevtskih izidov pri obvla- dovanju T2DM (5). Sevi Lactobacillus prav tako prispevajo k bolj zdravi črevesni mikrobioti s spod- bujanjem rasti koristnih bakterijskih popu- lacij in hkratnim zaviranjem patogenih. Npr. izkazalo se je, da sevi Lactobacillus plantarum, kot sta FRT4 in NA136, pove- čujejo količino bakterij, ki proizvajajo buti- rat, kot sta Alistipes in Intestinimonas (14). Poleg tega Lactobacillus plantarum spodbuja rast drugih probiotičnih rodov, kot sta Bifidobacterium in Allobaculum, medtem ko zavira morebitno patogene vrste, kot so Dorea, Clostridium in Shigella (15). Vendar pa nekatere raziskave opažajo, da lahko sevi Lactobacillus povzročijo variabilne učinke na sestavo mikrobiote, občasno tudi z zmanj- šanjem določenih koristnih bakterijskih populacij. Kljub temu ima celoten učinek običajno pozitiven vpliv na razširitev vrst, ki spodbujajo zdravje (16). Sevi Lactobacillus, zlasti Lactobacillus plantarum (vključno s sevi NA136 in CBT) ter Lactobacillus johnsonii, izboljšujejo funk- cijo črevesne pregrade z večanjem proiz- vodnje ključnih beljakovin tesnih stikov, kot so klaudin 1, okludin in beljakovina ZO-1 (lat. zonula occloudens-1), ter mucinov, ki so bistveni za ohranjanje celovitosti čreves- nega epitela (16–18). Lactobacillus johnsonii dodatno podpira celovitost pregrade preko zunajceličnih veziklov, ki zmanjšujejo čre- vesno vnetje in spodbujajo polarizacijo makrofagov, aktiviranih po alternativni poti (makrofagi M2), kar prispeva k protivnetnim učinkom v črevesju (18). Z utrjevanjem čre- vesne pregrade te vrste Lactobacillus ome- jujejo translokacijo provnetnih dejavnikov in patogenov, kar zmanjšuje vnetje, ki bi sicer lahko motilo signalne poti GLP-1. Neokrnjena pregrada tako zagotavlja učin- kovito zaznavanje hranil s strani receptor- jev, ki jih stimulirajo SCFA, in omogoča pra- vilno signalizacijo L-celicam za izločanje GLP-1. Ta interakcija spodbuja uravnote- ženo imunsko okolje, kar omogoča opti- malno endokrino signalizacijo iz črevesja do trebušne slinavke in drugih organov, vključenih v presnovo glukoze (16, 17). Raziskovalci so prav tako proučevali uporabo sinbiotikov, ki združujejo seve Lactobacillus s prebiotiki (npr. prehran- ske vlaknine), za povečanje učinkovito- sti probiotikov. Te sinbiotične kombina- cije izboljšajo preživetje in aktivnost sevov Lactobacillus v črevesju, kar vodi do pove- čane proizvodnje SCFA in izrazitejše sti- mulacije sproščanja GLP-1 (19). Take kom- binacije so še posebej učinkovite, saj prebiotiki zagotavljajo potrebne substrate, da probiotiki proizvedejo koristne metabolite, s čimer dodatno okrepijo njihov učinek (20). METODE Ta pregled literature vključuje raziskave, objavljene med letoma 2015 in 2024, ki razi- skujejo učinke sevov Lactobacillus na izlo- čanje GLP-1 pri T2DM. Viri vključujejo klinična preskušanja, predklinične raziska- ve na živalih in opazovalne raziskave, dostop- ne prek podatkovnih baz PubMed, JSTOR in Web of Science. Dostop do teh podatkovnih baz je bil omogočen prek institucionalnega prijavnega sistema Univerze v Mariboru. Iskanje je bilo izvedeno 23. julija 2024. Iskalna strategija in merila vključitve/izključitve Iskalna strategija je uporabila kombinaci- jo ključnih besed in Boolovih logičnih ope- ratorjev (AND, OR) za zajem širokega nabora relevantnih raziskav. Celotni iskal- ni izrazi in strategije po podatkovnih bazah so prikazani v tabeli 1. Merila vključitve in izključitve Merila za vključitev so zahtevala raziska- ve, ki: 24 Noah Emil Glisik Probiotična terapija s sevom Lactobacillus in izločanje glukagonu podobnega… mr25_1_Mr10_2.qxd 24.3.2025 7:38 Page 24 • raziskujejo učinke sevov Lactobacillus na izločanje GLP-1, • so klinične, predklinične (živalske) ali opazovalne, • so bile objavljene v strokovno recenzi- ranih revijah med letoma 2019 in 2024, • so napisane v angleščini in dostopne v celotnem besedilu in • vključujejo merjenje izločanja GLP-1 ali povezanih presnovnih označevalcev, kot so SCFA, presnova glukoze ali toleranca na glukozo. Izključitvena merila so zajemala: • raziskave, ki ne merijo neposredno izlo- čanja GLP-1 ali nimajo ustreznih podat- kov o vplivu na GLP-1, • članke, ki niso dostopni v celotnem bese- dilu ali niso napisani v angleščini, in • dvojne zapise in nerelevantne prispevke. Postopek pregleda in sinteze Izvlečki so bili pregledani glede na inter- vencijo (sevi Lactobacillus) in merjen izid (izločanje GLP-1). Vsi relevantni podatki so bili zbrani v programu Microsoft Excel, kar je omogočilo enostavno organizacijo in ana- lizo ključnih spremenljivk, vključno s popu- lacijo (npr. živalski modeli ali človeške popu- lacije), specifičnimi sevi Lactobacillus (kot 25Med Razgl. 2025; 64 (1): sta Lactobacillus casei in Lactobacillus para- casei) ter merjenimi izidi (GLP-1, SCFA, sestava črevesne mikrobiote). Ocena tveganja pristranskosti Metodološka kakovost vključenih raziskav je bila ocenjena s pomočjo lestvice Cochrane za oceno tveganja pristranskosti. Lestvica je ocenjevala tveganje v sedmih domenah: naključna generacija zaporedja, skrivanje dodelitve, slepljenje udeležencev, slepljenje ocenjevalcev izidov, nepopolni izidni podat- ki, selektivno poročanje in druge možne pri- stranskosti. Vsaka domena je bila ocenjena kot »nizko tveganje«, »nekateri pomisleki« ali »visoko tveganje«. REZULTaTI Ugotovitve raziskav V tem pregledu je bilo analiziranih 10 razi- skav, vključno z modeli na živalih, in vitro raziskavami in kliničnimi preskušanji na ljudeh (povzeto v tabeli 2). Ugotovitve nakazujejo, da sevi Lactobacillus lahko pove- čajo izločanje GLP-1 in izboljšajo toleranco na glukozo, zlasti pri živalskih modelih, kjer so opazili izide, kot so povečane ravni GLP-1, izboljšana celovitost črevesne pre- grade in zmanjšano vnetje. Vendar pa so bili rezultati pri raziskavah na ljudeh bolj Tabela 1. Povzeta strategija iskanja po podatkovnih bazah. Podatkovna  Boolovi operatorji število  število ustreznih vključene baza in iskalni izrazi rezultatov člankov raziskave PubMed glucagon-like 57 8 Archer in sodelavci, 2021; peptide 1 AND Cheng in sodelavci, 2024; Lactobacillus Lopez-Escalera in sodelavci, 2023; Luo in sodelavci, 2021; Simon in sodelavci, 2015; Zhang in sodelavci, 2021; Zhao in sodelavci, 2022 JSTOR glucagon-like 41 0 / peptide 1 AND Lactobacillus Web glucagon-like 130 3 Lai in sodelavci, 2024; of Science peptide 1 AND Song in sodelavci, 2023; Lactobacillus Yi in sodelavci, 2022 mr25_1_Mr10_2.qxd 24.3.2025 7:38 Page 25 raznoliki, saj so pokazali omejene ali sevom specifične učinke na izločanje GLP-1 in pres- novne označevalce. Te razlike poudarjajo potrebo po večjih, standardiziranih pre- skušanjih za pojasnitev terapevtske zmož- nosti sevov Lactobacillus pri ljudeh. Ocena tveganja pristranskosti Kot je razvidno iz tabele 3, je bila ocenje- na metodološka kakovost desetih pregleda- nih raziskav z ocenami v sedmih domenah: naključna generacija zaporedja, skrivanje dodelitve, slepljenje udeležencev, slepljenje ocenjevalcev izidov, nepopolni izidni podat- ki, selektivno poročanje in druga pristran- skost. Vsaka domena je bila ocenjena na treh ravneh tveganja: »nizko tveganje«, »neka- teri pomisleki« in »visoko tveganje«, v skla- du s smernicami iz priročnika Cochrane za sistematične preglede intervencij (32–34). Naključna generacija zaporedja je v večini raziskav ocenjena kot »nekateri pomisleki«, saj jih le malo eksplicitno opi- suje metode naključnega izbora, pogosto brez potrditve zanesljivih postopkov naključ- nega razporejanja. Kljub temu da tukaj ni bila dodeljena ocena »visoko tveganje«, ta pomanjkljivost pušča negotovost glede metod dodeljevanja udeležencev v več razi- skavah. Skrivanje dodelitve je bilo ocenjeno kot »visoko tveganje« v večini raziskav, kar kaže na pomanjkanje informacij o meto- dah za preprečevanje, da bi osebje predvi- delo ali vplivalo na dodelitev skupin. Le nekaj raziskav je podrobno opisalo upora- bo neprozornih ovojnic ali drugih meha- nizmov za zagotovitev prikritja, kar odraža področje, kjer je metodološka strogost pomanjkljiva. Slepljenje udeležencev je pokazalo mešane rezultate, pri čemer so bile mnoge raziskave označene kot »nesmiselne« zara- di zasnove raziskave (npr. in vitro ali neka- teri živalski modeli, kjer je bilo slepljenje udeležencev nesmiselno). Kjer je bilo slep- ljenje udeležencev smiselno, kot npr. v kli- ničnih preskušanjih na ljudeh, so bile neka- tere raziskave ocenjene kot »visoko tveganje« zaradi pomanjkanja učinkovitih postopkov slepljenja. Slepljenje ocenjevalcev izidov je dosled- no doseglo oceno »nekateri pomisleki«, kar kaže, da čeprav je bilo predvideno slep- ljenje ocenjevalcev, so le redke raziskave jasno navedle te metode. Pomanjkanje teh informacij povečuje možnost pristranskosti pri ocenjevanju izidov, zlasti v preskušanjih, ki vključujejo subjektivne ali interpretativne izide. Nepopolni izidni podatki so bili na splošno dobro obravnavani, saj je bila veči- na raziskav ocenjena kot »nizko tveganje«, kar kaže na minimalno manjkajoče podat- ke ali ustrezno obravnavo pri analizi. Vendar pa je bilo nekaj primerov ocenjenih kot »nekateri pomisleki« zaradi omejene trans- parentnosti o načinu obravnave manjkajo- čih podatkov. Selektivno poročanje je v več raziska- vah doseglo oceno »nekateri pomisleki«, kar odraža nejasne prakse poročanja in pove- čano tveganje selektivnega razkrivanja izi- dov. Nekatere raziskave so pomanjkljivo poročale o izidih, kar otežuje potrditev, ali so bili vsi vnaprej določeni izidi transpa- rentno predstavljeni. Druga pristranskost je bila označena v mnogih raziskavah kot »nekateri pomi- sleki«, pogosto zaradi možne pristransko- sti financiranja, zgodnje prekinitve ali neuravnoteženosti osnovnih značilnosti. RaZPRava Zapletenost uravnavanja glukagonu podobnega peptida 1 s strani mikrobiote Pregledane raziskave kažejo zmožnost sevov Lactobacillus za povečanje izločanja GLP-1 in izboljšanje presnovnega zdravja, predvsem z uravnavanjem črevesne mikro- biote in povečanjem proizvodnje SCFA. Nekatere raziskave na živalih kažejo, da imajo sevi Lactobacillus pozitiven vpliv na 26 Noah Emil Glisik Probiotična terapija s sevom Lactobacillus in izločanje glukagonu podobnega… mr25_1_Mr10_2.qxd 24.3.2025 7:38 Page 26 27Med Razgl. 2025; 64 (1): Ta be la  2 .P ov ze ti re zu lt at i d es et ih ra zi sk av o v pl iv u La ct ob ac ill us na iz lo ča nj e G LP -1 p ri T2 D M (2 1– 31 ). ST Z – s tr ep to zo to ci n (a lk ili ra jo či a ge ns , k i j e se le kt iv no t ok si če n za β -c el ic e tr eb uš ne s lin av ke ), ST C- 1 – in te st in al na s ek re ti ns ka t um or sk a ce lič na li ni ja 1 (a ng l. in te st in al s ec re ti n tu m or c el l l in e 1) , T 2D M – s la dk or na b ol ez en t ip a 2 (a ng l. ty pe 2 d ia be te s m el - lit us , T 2D M ), G K (p od ga ne ) – G ot o K ak iz ak i, G LP -1 – g lu ka go nu p od ob en p ep ti d 1 ( an gl . g lu ca go n- lik e pe pt id e 1, G LP -1 ), FP G – p la ze m sk a gl uk oz a na te šč e (a ng l. fa st in g pl as m a gl u- co se ), G LP -2 – g lu ka go nu p od ob en p ep ti d 2 (a ng l. gl uc ag on -l ik e pe pt id e 2) , S CF A – k ra tk ov er iž ne m aš čo bn e ki sl in e (a ng l. sh or t- ch ai n fa tt y ac id s) , n – š te vi lo p os am ez ni ko v. R az is ka va  (a vt or , l et o) P op ul ac ija N eo dv is na  s pr em en lji vk a O dv is na  s pr em en lji vk a R ez ul ta ti O m ej it ve A rc he r i n so de la vc i, po dg an e s  sl ad ko rn o bo le zn ijo , La ct ob ac ill us f er m en tu m iz ra ža nj e G LP -1 , p la ze m sk i iz bo ljš an a to le ra nc a m od el n a ži va lih , s pe ci fi če n 20 21 po vz ro če no z  v is ok om aš čo bn o M CC 27 59 in M CC 27 60 , in zu lin , p ro vn et ni o zn ač ev al ci na g lu ko zo , p ov eč an o za M CC 27 59 /M CC 27 60 di et o in S TZ do da te k pr ob io ti ko v G LP -1 , z m an jš an o vn et je Ch en g in s od el av ci , in v it ro na c el ic ah S TC -1 , ra zl ič ni s ev i L ac to ba ci llu s iz lo ča nj e G LP -1 , po ve ča no iz lo ča nj e G LP -1 ce lič ni n iv o; p ot re bu je 20 24 iz ol ira ni s ev i i z lju di s  T 2D M in B if id ob ac te riu m an ti ok si da ti vn e ak ti vn os ti , po tr di te v v  ra zi sk av ah en ci m sk e ak ti vn os ti na lj ud eh La i i n so de la vc i, 20 24 m iš i, zd ra vl je ne z  a nt ib io ti ki ši ro ko sp ek tr al ni a nt ib io ti ki , ra vn i G LP -1 , a kt iv no st , zd ra vl je nj e z  an ti bi ot ik i m od el n a ži va lih , m or eb it ne in b re z kl ic La ct ob ac ill us re ut er i, m iš i va gu sn i ž iv ec , r av ni S CF A po ve ča lo iz lo ča nj e G LP -1 ra zl ik e pr i l ju de h Lo pe z- Es ca le ra čl ov eš ke k ol on sk e ce lic e 42 s ev ov L ac to ba ci llu s ce lo vi to st č re ve sn e pr eg ra de , po ve ča no iz lo ča nj e G LP -1 , m od el n a ce lic ah ; b re z in s od el av ci , 2 02 3 Ca co -2 in S TC -1 in B if id ob ac te riu m m et ab ol it i iz bo ljš an a ce lo vi to st ra zi sk av n a lju de h čr ev es ne ga e pi te lij a Lu o in s od el av ci , 2 02 1 T2 D M p ri op ic ah rh ez us La ct ob ac ill us p la nt ar um - FP G , s es ta va č re ve sn e zn at no z m an jš an je g lu ko ze m aj he n vz or ec , m od el n a -p M G 36 e- G LP -1 (g en sk o m ik ro bi ot e na t eš če ne čl ov eš ki h pr im at ih sp re m en je n se v) Si m on in s od el av ci , pr ek om er no t ež ki /d eb el i La ct ob ac ill us re ut er i G LP -1 , G LP -2 , i nz ul in , ni s ta ti st ič no z na či ln ih ra zl ik ze lo m aj he n vz or ec (n = 1 0) 20 15 po sa m ez ni ki gl uk ag on So ng in s od el av ci , m od el m iš i s  T 2D M št irj e se vi L ac to ba ci llu s iz lo ča nj e G LP -1 , t ol er an ca po ve ča no iz lo ča nj e G LP -1 , i m od el n a ži va lih ; p ot re bn e 20 23 na g lu ko zo zb ol jš an a to le ra nc a na g lu ko zo so ra zi sk av e na lj ud eh Yi in s od el av ci , 2 02 2 G K p od ga ne (m od el T 2D M ) Li u– W ei –D i– H ua ng t ab le te iz lo ča nj e G LP -1 , r av ni S CF A po ve ča no iz lo ča nj e G LP -1 , ra zi sk av a na ž iv al ih ; n ez na na z  La ct ob ac ill us se vi iz bo ljš an a pr oi zv od nj a SC FA po m em bn os t za lj ud i Z ha ng in s od el av ci , m od el m iš i s  T 2D M La ct ob ac ill us c as ei iz lo ča nj e G LP -1 , v ne tn i vi šj i G LP -1 , z m an jš an o vn et je om ej en o na ra zi sk av e na 20 21 z  ra st lin sk im i i zv le čk i oz na če va lc i ži va lih Z ha o in s od el av ci , 2 02 2 m od el m iš i s  T 2D M La ct ob ac ill us p ar ac as ei JY 06 2 iz lo ča nj e G LP -1 , s es ta va po ve ča no G LP -1 , b ol jš e br ez k lin ič ni h pr ei zk us ov čr ev es ne m ik ro bi ot e ra vn ov es je č re ve sn e m ik ro bi ot e mr25_1_Mr10_2.qxd 24.3.2025 7:38 Page 27 28 Noah Emil Glisik Probiotična terapija s sevom Lactobacillus in izločanje glukagonu podobnega… Ta be la  3 .O ce na t ve ga nj a pr is tr an sk os t za d es et ra zi sk av , v kl ju če ni h v  pr eg le d lit er at ur e. R az is ka va N ak lju čn a  ge ne ra ci ja Sk ri va nj e Sl ep lje nj e Sl ep lje nj e N ep op ol ni Se le kt iv no D ru ga (a vt or , l et o) za po re dj a do de lit ve ud el ež en ce v oc en je va lc ev  iz id ov iz id ni  p od at ki po ro ča nj e pr is tr an sk os t A rc he r i n so de la vc i, ne ka te ri po m is le ki vi so ko t ve ga nj e vi so ko t ve ga nj e ne ka te ri po m is le ki ni zk o tv eg an je ne ka te ri po m is le ki ne ka te ri po m is le ki 20 21 Ch en g in s od el av ci , ne ka te ri po m is le ki vi so ko t ve ga nj e ne sm is el no ne ka te ri po m is le ki ni zk o tv eg an je ne ka te ri po m is le ki ne ka te ri po m is le ki 20 24 La i i n so de la vc i, ne ka te ri po m is le ki vi so ko t ve ga nj e ne sm is el no ne ka te ri po m is le ki ni zk o tv eg an je ne ka te ri po m is le ki ne ka te ri po m is le ki 20 24 Lo pe z- Es ca le ra ne sm is el no ne sm is el no ne sm is el no ne ka te ri po m is le ki ni zk o tv eg an je ni zk o tv eg an je ne ka te ri po m is le ki in s od el av ci , 2 02 3 Lu o in s od el av ci , ne ka te ri po m is le ki vi so ko t ve ga nj e ne sm is el no ne ka te ri po m is le ki ni zk o tv eg an je ni zk o tv eg an je ne ka te ri po m is le ki 20 21 Si m on in s od el av ci , ni zk o tv eg an je ni zk o tv eg an je ni zk o tv eg an je ni zk o tv eg an je ni zk o tv eg an je ne ka te ri po m is le ki ne ka te ri po m is le ki 20 15 So ng in s od el av ci , ne ka te ri po m is le ki vi so ko t ve ga nj e ne sm is el no ne ka te ri po m is le ki ni zk o tv eg an je ni zk o tv eg an je ne ka te ri po m is le ki 20 23 Yi in s od el av ci , ne ka te ri po m is le ki vi so ko t ve ga nj e ne sm is el no ne ka te ri po m is le ki ni zk o tv eg an je ne ka te ri po m is le ki ne ka te ri po m is le ki 20 22 Z ha ng in s od el av ci , ne ka te ri po m is le ki vi so ko t ve ga nj e ne sm is el no ne ka te ri po m is le ki ni zk o tv eg an je ne ka te ri po m is le ki ne ka te ri po m is le ki 20 21 Z ha o in s od el av ci , ne ka te ri po m is le ki vi so ko t ve ga nj e ne sm is el no ne ka te ri po m is le ki ni zk o tv eg an je ni zk o tv eg an je ne ka te ri po m is le ki 20 22 mr25_1_Mr10_2.qxd 24.3.2025 7:38 Page 28 izločanje GLP-1, kar je verjetno posledica sprememb v sestavi črevesne mikrobiote, natančneje povečanja števila bakterij, ki proizvajajo SCFA, in izboljšanja tolerance na glukozo (21, 23, 26, 28). Npr. gensko spre- menjeni sevi, kot je Lactobacillus plantarum- -pMG36e-GLP-1, so v modelih opic s slad- korno boleznijo znatno znižali raven glukoze na tešče in povečali rodove, ki proizvajajo butirat, kar nakazuje možno terapevtsko zmožnost probiotikov pri uravnavanju glu- koze (26). Raziskava Lai in sodelavcev prinaša zanimiv pogled, ki nasprotuje prevladujo- čim ugotovitvam, saj kaže, da izčrpanje mikrobiote z antibiotiki povečuje izločanje GLP-1, medtem ko kolonizacija s sevom Lactobacillus reuteri to zmanjšuje. Ta razli- ka poudarja zapleteno in kontekstno odvi- sno naravo interakcij med mikrobioto in sproščanjem hormonov. Nasprotujoči si rezultati kažejo, da odnos med sestavo mikrobiote in GLP-1 ni linearen, temveč vključuje zapletene signalne poti, ki zah- tevajo nadaljnje preučevanje (24). Omejitve prenosa ugotovitev v klinični prakso Kljub rezultatom na nekaterih živalskih modelih ostajajo dokazi o učinkovitosti pri ljudeh omejeni. Medtem ko so nekatera klinična preskušanja pokazala izboljšanje glikemičnega nadzora, če izvzamemo razi- skavo Simona in sodelavcev, ki je vključe- vala majhen vzorec, ta pregled ne zajema raziskav, ki bi neposredno ocenjevale izlo- čanje GLP-1 pri ljudeh ali uporabljale člo- veške celice za preučevanje izločanja. Ta vrzel v raziskavah omejuje prenos ugoto- vitev na klinično prakso, kar poudarja potrebo po dobro zasnovanih raziskavah na ljudeh (22). Priporočila za prihodnje raziskave Prihodnje raziskave o sevih Lactobacillus za povečanje izločanja GLP-1 in izboljšanje presnovnih rezultatov bi se morale osre- dotočiti na več ključnih področij za nad- gradnjo obstoječih ugotovitev in odpravo trenutnih omejitev, in sicer: posamezniku prilagojena probiotična terapija: prilagoditev probiotikov na podlagi mikrobiomskega profila posameznika z uporabo metagenomskega profiliranja za optimizacijo rezultatov. Takšen pristop lahko zmanjša variabilnost učinkov pro- biotikov med posamezniki in izboljša kli- nične izide (35). Obsežne klinične raziskave: dolgoročne, večcentrične raziskave z večjimi vzorci za potrditev učinkov Lactobacillusa na GLP-1 in glikemični nadzor. Te raziskave morajo upoštevati raznolikost populacij, da bi povečale njihovo možnost prenosa v kli- nično prakso (36, 37). Raziskovanje sinbiotskih strategij: raziskave kombinacij probiotikov in pre- biotikov za povečanje učinkovitosti pri spodbujanju GLP-1 in presnovnih koristi. Sinbiotični pristopi omogočajo boljše pre- živetje probiotikov v črevesju in povečano proizvodnjo SCFA (38, 39). Raziskovanje novih in gensko spreme- njenih sevov: razvoj novih inovativnih sevov z večjo specifičnostjo in učinkovi- tostjo pri spodbujanju GLP-1. Gensko spre- menjeni sevi lahko ciljajo specifične presnovne poti, kar poveča terapevtsko vrednost (25, 26, 40). Standardizacija: uvedba enotnih proto- kolov za izboljšanje primerljivosti in ponov- ljivosti rezultatov. To vključuje določitev optimalnih odmerkov, trajanja zdravljenja in načinov dostave probiotikov (41). Mehanistične raziskave: uporaba in vitro modelov, kot so organoidi, za podrob- nejšo analizo poti vpliva sevov Lactobacillus na GLP-1. Takšni modeli omogočajo razi- skovanje molekularnih mehanizmov v nad- zorovanih pogojih (42, 43). Prehranski kontekst: proučevanje vpli- va različnih diet na učinkovitost sevov Lactobacillus. Prehrana pomembno vpliva 29Med Razgl. 2025; 64 (1): mr25_1_Mr10_2.qxd 24.3.2025 7:38 Page 29 na črevesno mikrobioto, kar lahko bistve- no spremeni učinke probiotičnih posegov (44, 45). Integracija z obstoječimi zdravili: pre- učevanje kombinacij probiotikov s proti- diabetičnimi zdravili, kot so agonisti recep- torjev GLP-1. Sinergistični učinki takšnih kombinacij lahko izboljšajo glikemični nad- zor in zmanjšajo potrebo po višjih odmer- kih zdravil (45, 46). Z raziskovanjem naštetih prihodnjih usmeritev lahko raziskave nadgrajujejo razumevanje in terapevtsko zmožnost sevov Lactobacillus ter ponudijo natančnejši, pri- lagojen in učinkovit pristop k izboljšanju izločanja GLP-1 in obvladovanju presnov- nih motenj, kot je T2DM. ZaKLJUČEK Ugotovitve pregleda literature poudarjajo obetavno zmožnost sevov Lactobacillus pri povečanju izločanja GLP-1 in izboljšanju gli- kemičnega nadzora, zlasti z mehanizmi, kot so produkcija SCFA, uravnavanje črevesne mikrobiote in krepitev črevesne pregrade (16, 26, 28, 30). Ti predklinični vpogledi, vključno z živalskimi modeli in in vitro razi- skavami, zagotavljajo osnovo za nadaljnji razvoj raziskav v smeri posamezniku pri- lagojene probiotične terapije. Kljub temu pa ostajajo izzivi pri prenosu teh ugotovitev v klinično prakso. Razlike v mikrobiomskih profilih posameznika, izbiri sevov, doziranju in trajanju inter- vencij prispevajo k variabilnosti opaženih učinkov. Majhni vzorci in kratkotrajnost raziskav dodatno omejujejo pospošljivost ugotovitev, kar poudarja potrebo po prila- gojenih probiotičnih strategijah, ki teme- ljijo na mikrobiomskem profiliranju posa- meznikov (22, 27, 35). Prednosti sinbiotičnih pristopov, kjer se probiotiki kombinirajo s prebiotiki za pove- čanje učinkovitosti, so še posebej pomemb- ne. Sinbiotiki ne podpirajo le rasti in aktiv- nosti sevov Lactobacillus v črevesju, temveč tudi maksimirajo proizvodnjo SCFA, ki so ključne za stimulacijo GLP-1. Prihodnje raziskave bi morale zato dati prednost raz- voju optimiziranih sinbiotičnih izdelkov za doslednejše in trajnejše učinke (19, 20). Da bi v celoti izkoristili terapevtsko zmožnost sevov bakterij Lactobacillus za povečanje izločanja GLP-1 in obvladovanje T2DM, je treba narediti več pomembnih korakov. Potrebne so nadaljnje raziskave, da se premagajo obstoječe omejitve in zago- tovi njihova učinkovitost in varnost v kli- nični praksi. S preboji v prilagojenih probiotičnih pristopih bi zdravljenje na osnovi Lactobacillusa lahko postala učin- kovita in dostopna možnost za izboljšanje presnovnega zdravja in obvladovanja T2DM. 30 Noah Emil Glisik Probiotična terapija s sevom Lactobacillus in izločanje glukagonu podobnega… mr25_1_Mr10_2.qxd 24.3.2025 7:38 Page 30 LITERaTURa 1. Wang G, Li X, Zhao J, et al. Lactobacillus casei CCFM419 attenuates type 2 diabetes via a gut microbiota depen- dent mechanism. Food Funct. 2017; 8 (9): 3155-64. doi: 10.1039/c7fo90032e 2. Ghusn W, Hurtado MD, Acosta A. Weight-centric treatment of type 2 diabetes mellitus. Obes Pillars. 2022; 4: 100045. doi: 10.1016/j.obpill.2022.100045 3. Padhi S, Nayak AK, Behera A. Type II diabetes mellitus: A review on recent drug based therapeutics. Biomed Pharmacother. 2020; 131: 110708. doi: 10.1016/j.biopha.2020.110708 4. Su J, Luo Y, Hu S, et al. Advances in research on type 2 diabetes mellitus targets and therapeutic agents. Int J Mol Sci. 2023; 24 (17). doi: 10.3390/ijms241713381 5. Wu J, Yang K, Fan H, et al. Targeting the gut microbiota and its metabolites for type 2 diabetes mellitus. Front Endocrinol (Lausanne). 2023; 14: 1114424. doi: 10.3389/fendo.2023.1114424 6. Müller TD, Finan B, Bloom SR, et al. Glucagon-like peptide 1 (GLP-1). Mol Metab. 2019; 30: 72–130. doi: 10.1016/ j.molmet.2019.09.010 7. Drucker DJ. GLP-1 physiology informs the pharmacotherapy of obesity. Mol Metab. 2022; 57: 101351. doi: 10.1016/ j.molmet.2021.101351 8. Maselli DB, Camilleri M. Effects of GLP-1 and its analogs on gastric physiology in diabetes mellitus and obesity. Adv Exp Med Biol. 2021; 1307: 171–92. doi: 10.1007/5584_2020_496 9. Zhao X, Wang M, Wen Z, et al. GLP-1 Receptor agonists: Beyond their pancreatic effects. Front Endocrinol (Lausanne). 2021; 12: 721135. doi: 10.3389/fendo.2021.721135 10. Longo S, Rizza S, Federici M. Microbiota-gut-brain axis: Relationships among the vagus nerve, gut microbiota, obesity, and diabetes. Acta Diabetol. 2023; 60 (8): 1007–17. doi: 10.1007/s00592-023-02088-x 11. Barakat GM, Ramadan W, Assi G, et al. Satiety: A gut-brain-relationship. J Physiol Sci. 2024; 74 (1): 11. doi: https://doi.org/10.1186/s12576-024-00904-9 12. Zhang D, Jian YP, Zhang YN, et al. Short-chain fatty acids in diseases. Cell Commun Signal. 2023; 21 (1): 212. doi: 10.1186/s12964-023-01219-9 13. Hu H, Luo J, Liu Y, et al. Improvement effect of a next-generation probiotic L. plantarum-pMG36e-GLP-1 type 2 diabetes mellitus via the gut-pancreas-liver axis. Food Funct. 2023; 14 (7): 3179–95. doi: 10.1039/ d3fo00044c 14. Cai H, Wen Z, Zhao L, et al. Lactobacillus plantarum FRT4 alleviated obesity by modulating gut microbiota and liver metabolome in high-fat diet-induced obese mice. Food Nutr Res. 2022; 66. doi: 10.29219/fnr.v66.7974 15. Wang B, Zhou Y, Mao Y, et al. Dietary supplementation with Lactobacillus plantarum ameliorates compromise of growth performance by modulating short-chain fatty acids and intestinal dysbiosis in broilers under clostri- dium perfringens challenge. Front Nutr. 2021; 8: 706148. doi: 10.3389/fnut.2021.706148 16. Zhao Z, Chen L, Zhao Y, et al. Lactobacillus plantarum NA136 ameliorates nonalcoholic fatty liver disease by modulating gut microbiota, improving intestinal barrier integrity, and attenuating inflammation. Appl Microbiol Biotechnol. 2020; 104 (12): 5273–82. doi: 10.1007/s00253-020-10633-9 17. Chen YY, Fei F, Ding LL, et al. Integrated gut microbiome and metabolome analysis reveals the inhibition effect of Lactobacillus plantarum CBT against colorectal cancer. Food Funct. 2024; 15 (2): 853–65. doi: 10.1039/ d3fo04806c 18. Tao S, Fan J, Li J, et al. Extracellular vesicles derived from Lactobacillus johnsonii promote gut barrier home- ostasis by enhancing M2 macrophage polarization. J Adv Res. 2025; 69: 545–63. doi: 10.1016/j.jare.2024.03.011 19. Vallianou N, Stratigou T, Christodoulatos GS, et al. Probiotics, prebiotics, synbiotics, postbiotics, and obesity: Current evidence, controversies, and perspectives. Curr Obes Rep. 2020; 9 (3): 179–92. doi: 10.1007/s13679-020- 00379-w 20. Álvarez-Arraño V, Martín-Peláez S. Effects of probiotics and synbiotics on weight loss in subjects with overweight or obesity: A systematic review. Nutrients. 2021; 13 (10). doi: 10.3390/nu13103627 21. Archer AC, Muthukumar SP, Halami PM. Lactobacillus fermentum MCC2759 and MCC2760 alleviate inflammation and intestinal function in high-fat diet-fed and streptozotocin-induced diabetic rats. Antimicrob Proteins. 2021; 13 (4): 1068–80. doi: 10.1007/s12602-021-09744-0 22. Simon MC, Strassburger K, Nowotny B, et al. Intake of Lactobacillus reuteri improves incretin and insulin secre- tion in glucose-tolerant humans: A proof of concept. Diabetes Care. 2015; 38: 1827–34. doi:10.2337/dc14-2690 23. Cheng Z, Chen J, Zhang Y, et al. In vitro hypoglycemic activities of lactobacilli and bifidobacterium strains from healthy children’s sources and their effect on stimulating GLP-1 secretion in STC-1 cells. Foods. 2024; 13 (4): 519. doi: 10.3390/foods13040519 31Med Razgl. 2025; 64 (1): mr25_1_Mr10_2.qxd 24.3.2025 7:38 Page 31 24. Lai TT, Tsai YH, Liou CW, et al. The gut microbiota modulate locomotion via vagus-dependent glucagon-like peptide-1 signaling. NPJ Biofilms and Microbiomes. 2024; 10 (1): 2. doi: 10.1038/s41522-024-00477-w 25. Lopez-Escalera S, Lund ML, Hermes GDA, et al. In vitro screening for probiotic properties of lactobacillus and bifidobacterium strains in assays relevant for non-alcoholic fatty liver disease prevention. Nutrients. 2023; 15 (10): 2361. doi: 10.3390/nu15102361 26. Luo J, Zhang H, Lu J, et al. Antidiabetic effect of an engineered bacterium Lactobacillus plantarum-Pmg36e on GLP-1 in monkey model. Synth Syst Biotechnol. 2021; 6 (4): 272–82. doi: 10.1016/j.synbio.2021.09.009 27. Song H, Xue H, Zhang Z, et al. Amelioration of type 2 diabetes using four strains of Lactobacillus probiotics: Effects on gut microbiota reconstitution-mediated regulation of glucose homeostasis, inflammation, and oxidative stress in mice. J Agric Food Chem. 2023; 71 (51): 20801–14. doi: 10.1021/acs.jafc.3c04665 28. Yi Z-y, Chen L, Wang Y, et al. The potential mechanism of Liu–Wei–Di–Huang pills in treatment of type 2 dia- betic mellitus: From gut microbiota to short-chain fatty acids metabolism. Acta Diabetol. 2022; 59 (10): 1295–308. doi: 10.1007/s00592-022-01922-y 29. Zhang Z, Bai L, Guan M, et al. Potential Probiotics Lactobacillus casei K11 combined with plant extracts reduce markers of type 2 diabetes mellitus in mice. J Appl Microbiol. 2021; 131 (4): 1970–82. doi: 10.1111/jam.15061 30. Zhao J, Wang L, Cheng S, et al. A potential synbiotic strategy for the prevention of type 2 diabetes: Lactobacillus paracasei JY062 and exopolysaccharide isolated from Lactobacillus plantarum JY039. Nutrients. 2022; 14 (2): 377. doi: 10.3390/nu14020377 31. Sterne JA, Hernán MA, McAleenan A, et al. Assessing risk of bias in a non-randomized study. Cochrane handbook for systematic reviews of interventions. Web: Cochrane; 2019. p. 621–41. 32. Higgins JP, Savović J, Page MJ, et al. Assessing risk of bias in a randomized trial. Cochrane handbook for systematic reviews of interventions. Web: Cochrane; 2019. p. 205–28. 33. Boutron I, Page MJ, Higgins JP, et al. Considering bias and conflicts of interest among the included studies. Cochrane handbook for systematic reviews of interventions. Web: Cochrane; 2019. p. 177–204. 34. Ratiner K, Ciocan D, Abdeen SK, et al. Utilization of the microbiome in personalized medicine. Nat Rev Microbiol. 2024; 22 (5): 291–308. doi: 10.1038/s41579-023-00998-9 35. Warner WS, Mahan MA. What is a high-quality randomized controlled trial?. Pain Med. 2022; 23 (4): 607–9. doi: 10.1093/pm/pnac040 36. Zabor EC, Kaizer AM, Hobbs BP. Randomized controlled trials. Chest. 2020; 158 (1S): 579–87. doi: 10.1016/ j.chest.2020.03.013 37. Rabiei S, Hedayati M, Rashidkhani B, et al. The effects of synbiotic supplementation on body mass index, metabolic and inflammatory biomarkers, and appetite in patients with metabolic syndrome: A triple-blind randomized controlled trial. J Diet Suppl. 2019; 16 (3): 294–306. doi: 10.1080/19390211.2018.1455788 38. Yadav MK, Kumari I, Singh B, et al. Probiotics, prebiotics and synbiotics: Safe options for next-generation therapeutics. Appl Microbiol Biotechnol. 2022; 106 (2): 505–21. doi: 10.1007/s00253-021-11646-8 39. Ma J, Lyu Y, Liu X, et al. Engineered probiotics. Microb Cell Fact. 2022; 21 (1): 72. doi: 10.1186/s12934-022- 01799-0 40. Granato D, Barba FJ, Bursać Kovačević D, et al. Functional foods: Product development, technological trends, efficacy testing, and safety. Annu Rev Food Sci Technol. 2020; 11: 93–118. doi: 10.1146/annurev-food-032519- 051708 41. Müller M, Van Liefferinge E, Navarro M, et al. CCK rnd GLP-1 release in response to proteinogenic amino acids using a small intestine ex vivo model in pigs. J Anim Sci. 2022; 100 (4): skac093. doi: 10.1093/jas/skac093 42. Goldspink DA, Lu VB, Miedzybrodzka EL, et al. Labeling and characterization of human GLP-1-secreting L-cells in primary ileal organoid culture. Cell Rep. 2020; 31 (13): 107833. doi: 10.1016/j.celrep.2020.107833 43. Galica AN, Galica R, Dumitrașcu DL. Diet, fibers, and probiotics for irritable bowel syndrome. J Med Life. 2022; 15 (2): 174–9. doi: 10.25122/jml-2022-0028 44. Divella R, DE Palma G, Tufaro A, et al. Diet, probiotics and physical activity: The right allies for a healthy micro- biota. Anticancer Res. 2021; 41 (6): 2759–72. doi: 10.21873/anticanres 45. Kattar SA, Jurjus R, Pinon A et al. Metformin and probiotics in the crosstalk between colitis-associated colorectal cancer and diabetes in mice. Cancers (Basel). 2020; 12 (7): 1857. doi: 10.3390/cancers12071857 Prispelo 12. 11. 2024 32 Noah Emil Glisik Probiotična terapija s sevom Lactobacillus in izločanje glukagonu podobnega… mr25_1_Mr10_2.qxd 24.3.2025 7:38 Page 32