Zakaj ni urejena prehrana srednješolcev Skupno zasedanje vseh treh zborov naše občinske skupščine s skupščino kake samoupravne interesne skupnosti v naši občini ni nekaj novega. Že v navadi je, da o pomembnih zadevah odločajo sku-paj, hkrati pa tak način dela omogoča boljše seznanjanje delegatov občinske skupščine s problemi, o katerih sicer razpravljajo skupščine sisov. Tako so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skup-nosti in družbenopolitičnega zbora skupaj s skupščino občinske skup-nosti sociabiega varstva 26. septembra obravnavali poročilo o uresni-čevanju socialne politike in zagotavljanju socialne varnosti s področja dejavnosti sisov socialnega varstva v naši občini za čas 1981-1984 in poročilo o uresničevanju socialne politike v Ljubljani. Naskupnemzasedanju jeugo-tovitve poročila povzel predsed-nik skupščine socialnega varstva Dušan Rozman, v razpravi pa so sodelovali predvsem predstav-niki družbenopolitičnih organi-zacij in sisov ter delegati krajev-nih skupnosti, k besedi pa se je oglasil le en delegat zbora zdru-ženega dela. Pri družbenem varstvu in vzgoji otrok smo v letih 1981-1984 dosegli dobre rezul-tate, še vedno pa to področje ni zadovoljivo urejeno v Novih Fužinah. Število prejemnikov družbenih denarnih pomoči upada, pa ne zato, ker ne bi bilo prosilcev, marveč ket so. merila zanjihovo pridobitev vsestrožja. Povečuje pa se število upravi-čencev po prostem preudarku. Skrb zbujajoče je dejstvo, da zadnja leta iščejo pomoč tudi de-lavci in upokojenci. Vse več pa je tudi občanov, ki prosijo za pomoč pri urejanju odnosov v družini. Glede zaposlovanja ni po-membnejših sprememb. Tako kot drugod, tudi v naši občini za-poslujemo iz leta v leto manj novih delavcev. Sprememb tudi ni v izobrazbeni strukturi zapo-slenih. Naše delovne organiza-cije še vedno zaposlujejo preveč pripravnikov le za določen čas. Lahko pa se v občini pohvalimo, da smo dobro uredili prehramo delavcev, pa tudi bivalne ra-zmere tistih, ki ne živijo zastalno v našem mestu, so boljše kot drugje v Ljubljani. Dušan Rozman je opozoril na posebne oblike dejavnosti, ki se odvijajo v okviru humanitarnih organizacij in društev, to je: v Rdečem križu, Društvu prijatte-Ijev mladine in Društvu upokco-jencev. Omenil je še sosedslko pomoč.ki bi jo kazalo bol\ razvi-jati. dotaknil pa se je tudi pto-blemov, ki nas spremljajo [pri uveljavljanjusocialnovarstvemih pravic na vseh področjth, saj se vrednosti tako hitrospreminjajjo, da tisto, kar je bilo sprejeto na primer pred pol leta, ni v/eč ustrezno. Poskrbeti bo tuidi treba, da bo enotna evidenca sso-cialnovarstvenih pomoči začeela delovati s 1. januarjem prihod-njega leta. Pripombe in dopolnila k poro-eilu so imeli občinske konferenca SZDL (njena stališča objav-ljamo v prispevku s seje tega or-gana), KS Vevče-Zgornji Kašelj (glede varstva invalidov in upo-kojencev), KS Sotočje (v zvezi z neplačniki stroškov, ki nastajajo v stolpnicah in blokih), pred-stavnica samoupravne interesne skupnosti otro.škega varstva l,vnec v Novih Fuzinah) m pied-sednik sisa za zaposlovanje An-drija Vlahovič. V KS Kodeljevo so se zavzeli za to, da se krajevne skupnosti dopolnijo s strokov-nimi delavci za področje social-nega varstva in da se zagotovi čimboljša materialna podlaga za izvajan je teh nalog. Imeli pa so (nadaljevanje na 2. strani) (nadaljevanje s 1. strani) tudi drugi predlog: namesto kra-jevnih skupnosti naj bi te naloge prevzeli za to usposobljeni in pooblaščeni organi. v krajevnih skupnostih pa bi jim pomagali prostovoljci. Odbor za družbenoekonom-ske razmere in splošne zadeve občinske skupnosti socialnega skrbstva je opozoril, da so v gra-divu izpuščene kadrovsko so-cialne siužbe v delovnih organi-zacijah. ki pa imajo pomembno nalogo v zvezi z izvajanjem spo-razuma o socialnovarstvenih pravicah, ki je pričel veljati letos 1. maja. Občinskisindikalnisvet pa je med drugim tudi ugotovil, da vnašiobčini raste zasvojenost z alkoholom zlasti med mladimi; predlagal je, da se temeljito pre-gleda soinvestitorstvo, podpira pa tudi podaljšan porodniški do-pust. Predstavnica občinskega Rde-čega križa je menila, da bo po-trebno večje sodelovanje stro-kovnih služb Centra za socialno dclo, če hočemo. da bo sosedska pomoč učinkovitejša. Aktiyisti RK se sicer usposabljajo za to dejavnost, a med njimi so Ijudje — prostovoljci različnih pokli-cev. V krajevni skupnosti Dušan Kveder-Tomaž se zavzemajo, da se spremeni način dela Centra za socialno delo tako, da bi bili po-samezni socialni delavci zadol-ženi za določene krajevne skup-nosti. Podobno menijo tudi vso-sednji krajevni skupnosti Jože Moškrič-Ciril. Predlagajo, da bi socialni delavci, podobno kot v občini Bežigrad, delali v krajev-nih skupnostih. Predsednik skupščine otro-škega varstva Danilo Jurca je povedaJ, da je bilo 30. avgusta v Ljubljani 1141 otrok, za katere ni prostora v vrtcih; od teh jih je kar 523 z območja vrtca Angele Ocepek. Inka Gorečan, pred-sednica skupščine socialnega skrbstva, pa je menila, da bi za boljšo organizacijo sosedske pomoči in za več socialnih delav-cev potrebovali tudi več denarja. O neustrezni prehrani srednje-šoicev je spregovoril predstavnik II. konference Kolinska Stane Tomažič. Rekel je, da je bilo na to že večkrat opozorjeno, pa do dancs ni nikakršnega napredka. Prav mladina v tej starosti pa po-trebuje redno prehrano. DARJA JUVAN