393 Ventil 16 /2010/ 5 UREDNIØTVO © Ventil 16(2010)5. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridræane. © Ventil 16(2010)5. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 16 Volume Letnica 2010 Year Øtevilka 5 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega druøtva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Zdruæenju kovinske industri- je Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja øestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojniøtvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUØEK Pomoœnik urednika: mag. Anton STUØEK Tehniœni urednik: Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr. prof. dr. Maja ATANASIJEVIŒ-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSIÅ, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAŒ, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Alexander CZINKI, Fachhochschule Aschaffen- burg, ZR Nemœija doc. dr. Edvard DETIŒEK, FS Maribor prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Joæe DUHOVNIK, FS Ljubljana doc. dr. Niko HERAKOVIŒ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAŒ, KLADIVAR Æiri doc. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Øpanija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemœija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska prof. dr. Gojko NIKOLIÅ, Univerza v Zagrebu, Hrvaøka izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr. Joæe PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inæ., Øola za strojniøtvo, Økofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana prof. dr. Brane ØIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUØEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloø NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Raœunalniøka obdelava in grafiœna priprava za tisk: LITTERA PICTA, d.o.o., Ljubljana Tisk: Eurograf d.o.o., Velenje Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredniøtva: UL, Fakulteta za strojniøtvo – Uredniøtvo revije VENTIL Aøkerœeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna naroœnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS) Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. œlena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plaœuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. V zadnjih dneh septembra in v prvih oktobra smo se poveœini ukvarjali s stavko v javnem sektorju. Stavka je bila dobro in v okviru ene skupine sindikatov tudi enotno organizirana. Najvplivnejøi sindikalni voditelji so se umaknili v ozadje in na plan so stopili manj prepoznavni sindikalisti. To je z vidika javnosti politiœno modra odloœitev. Razne ankete so pokazale, da ima stavka med ljudmi presenetljivo podporo, œe vemo, da zaposleni v javni upravi od zaposlenih v realnem sektorju ne uæivajo prav veliko spoøtovanja. Pri vsaki stavki pa se nikoli v potankosti ne ve, kdo ima prav, kdo ne, kdo izsiljuje in kdo slepi. Œe izhajamo iz trenutnega gospodarskega in ekonomskega stanja v naøi dræavi, potem stavka prav gotovo ni upraviœena. Œe pa izhajamo iz ravnanja vlade, ko je nekaterim poklicnim kategorijam s stavko popustila, in iz ravnanja pri zaposlovanju v javnem sektorju v zadnjem obdobju, so stavkovne zahteve popolnoma razumljive. Zakaj je vlada v zadnjih dveh letih na novo zaposlila 3587 ljudi in zakaj je ustanovila devet agencij in raznih uradov? Kateri niso produktivni in ne ustvarjajo dodane vrednosti? Ali se oktobra 2008 ni vedelo za gospodarsko krizo? Ali res potrebujemo øolo za ravnatelje, ki ima direktorja in verjetno øe nekaj zaposlenih, ali pa agencijo za knjigo, œe vemo, da vsako leto v Sloveniji izide veœ tisoœ novih poljudnih in strokovnih knjig? Ali je po teh podatkih »knjiga« v Sloveniji v krizi? (Naj mi avtorji izdanih knjig oprostijo, saj vem, da v Sloveniji niti en pisatelj ne æivi spodobno samo od pisanja. Sem pa prepriœan, da se z novo agencijo njihovo gmotno stanje ne bo izboljøalo.) Skratka: øtevilo zaposlenih v javnem sektorju se stalno poveœuje ne glede na to, ali je potreba ali ni, in ne glede na to, ali je kriza ali je ni. Zanimivo bi bilo pridobiti podatek, koliko zaposlenih je iz javne uprave odølo v sluæbo v industrijo in obratno. Øe bolj zanimivo pa bi bilo sliøati njihovo oceno o zahtevnosti posamezne sluæbe v javnem in zasebnem sektorju. Verjetno ne bom veliko zgreøil, œe zapiøem, da je delo v javni upravi vsaj za 30 % enostavnejøe in zanesljivejøe od dela v podjetjih, ki delajo za trg. Vsi tisti, ki delajo v realnem sektorju, morajo stalno pridobivati delo, naroœila in stranke. Delo morajo opraviti kakovostno, brez pripombe stranke ali kupca. Ko je storitev narejena ali produkt prodan, je treba od stranke in kupcev dobiti øe denar. V javni upravi pa je potrebno od zgoraj naøtetih operacij opraviti le eno. Ni se treba boriti za trg in ni potrebno terjati denarja za opravljeno delo. Treba je samo narediti naloge, ki jih ima vsak zapisane v svoji pogodbi. Poleg tega je sluæba v javnem sektorju v veœini primerov veœna. Upam, da dræava ne bo øla v steœaj! In ko govorimo o kakovosti opravljenega dela, je slaba kakovost izvedenih del v industriji zelo hitro kaznovana s slabo prodajo in z odpovedjo naroœil. V dræavni upravi pa je drugaœe. Slaba kakovost ni sankcionirana. Tu pa tam sliøimo pripombe posameznih dræavljanov na kakøno slabo storitev za okencem na upravni enoti, pri zdravniku v zdravstvenem domu, ali pa celo v bolnici. Nismo pa øe sliøali, da bi se kdo od starøev ob zakljuœku øolskega leta ali celo ob zakljuœku øolanja pritoæil na sodiøœu, ker øola uœenca ali dijaka ni zadosti nauœila. Verjetno so posledice slabega dela uœiteljev najbolj usodne od vseh poklicev v javnem sektorju, ki pa se jih v veœini primerov ne zavedajo niti uœitelji, niti starøi in øe manj uœenci. In prav tu, ko je økoda lahko najveœja, se niœ ne stori. Æe pred drugo svetovno vojno so bili v øolah inøpektorji, ki so bili strah in trepet vseh uœiteljev in tudi ravnatelja. Œe ima uœenec slabega uœitelja za tuji jezik v osnovni øoli in tudi øe v nadaljevanju v srednji in je uœitelj kriv za njegovo neznanje, je økoda neprecenljiva. Podobno velja za naravoslovne predmete in tehniko. Uœitelj v osnovni øoli lahko uœenca navduøi za tehniko ali pa mu jo zagnusi za celo æivljenje. Podobno je s øportom in s øtevilnimi drugimi podroœji. Ocenjujem, da se na izobraæevanju v naøi dræavi dela veliko. Toda mnogo premalo na kakovosti in nadzoru dela uœiteljev na vseh ravneh. Janez Tuøek Stavka – javni in realni sektor – kdo je na boljøem?