Drobne vejice zanetijo ogenj, debela polena ga vzdržujejo. Teluški pregovor mir? m n Številka 17 Letnik 50 Cena 15,- šil. (150,-SIT) četrtek, 30. aprila 1998 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA S tem, da občina odkloni dvojezični vrtec, izgubi letno 400.000 šilingov podpore. Mag. Rudi Vouk, odbornik EL Otroški vrtci: intervencija na ravni Evropske unije ==- * — Stran 3 Ob 55-obletnici obglavljenja iz Sel, Obirske, Železne Kaple in Borovelj so preteklo nedeljo priredili v Selah spominsko svečanost. Zastopniki vseh domačih društev in osrednjih organizacij so pred spominsko ploščo položili vence. Z leve: selski župan Engelbert VVassner, podpreds. KPD Planina Pauli Če rtov in Nanti Olip (zakrit). (Več na straneh 8/9) KMETIJSTVO H IZ NAŠIH OBČIN II ŠPORT V zbornici so z glasovi SJK izglasovali letni računski zaključek. FPO je spet napadala slovenske kmete. Stran 4 V Dobrli vasi je pet mandatarjev izstopilo iz FPO. V občinskem svetu ostanejo kot „divji odborniki". stran 5 Strah pred izpadom očitno motivira igralce SAK, ki so pretekli krog doma ugnali favorizirani Gratkorn. Stran 15 2 Politika Politika 3 Koroški Slovenci hočejo sodelovati pri Ol „Brez meja“ Skupna izjava organizacij koroških Slovencev. SŠZ, NSKS, SGS, ZSO, KKZ in SPZ podpirajo projekt zimskih olimpijskih iger „Brez meja“ leta 2006. V ta namen so sprejeli in podpisali skupno izjavo pod geslom »Koroški Slovenci - partner pri projektu ZOI brez meja 2006“, ki so jo posredovali mdr. mednarode-nemu olimpijskemu komiteju, nacionalnim olimpijskim komitejem Avstrije, Slovenije in Italije, šefom zveznih in deželnih vlad treh držav oz. dežel. Organizacije slovenske narodne skupnosti na Koroškem poudarjajo, da pomeni kandidatura treh dežel veliko priložnost za izboljšanje čezmejnega sodelovanje na vseh področjih ter za dosego nove kvalitete sožitja v alpsko-ja-dranski regiji. Pri uresničevanju projekta naj bi svoje mesto imela tudi slovenska manjšina v Avstriji in v Italiji, Republiki Sloveniji pa odpira ta projekt nove perspektive pri vključevanju v evropske integracijske procese (Schengen, Evropska unija itd.). »Koroški Slovenci oz. njihove športne, gospodarske, politične in kulturne organizacije si želijo ta proces sooblikovati kot partner, ki se aktivno vključi v uresničevanje tega zahtevnega skupnega projekta. Pričakujemo, da bomo s strani vseh nosilcev skupne kandidature upoštevani pri nadaljnjih korakih, ki bodo potrebni za dokončni uspeh kandidature.“ Slovenska športna zveza (SŠZ) konkretno ponuja svoje sodelovanje kot koordinator med športnimi strukturami v Avstriji in Sloveniji. Pripravljena je dati na razpolago svojo sodobno organizacijsko, tehnično in strokovno infra-struk-turo (osebje, internet, promocijske izkušnje itd.). Slovenska gospodarska zveza (SGZ) prav tako ponuja svoje sodelovanje na organizacijski in strokovni ravni in bi posredovala izkušnje pri izvajanju čezmejnih in kooperacijskih projektov. Obenem pa pričakuje, da bodo pri nadaljnjih korakih (razpis raznoraznih promocijskih del in projek- tov) upoštevane tudi slovenske gospodarske strukture (promocijska podjetja, tiskarne, prevajalske službe itd.) in strokovnjaki SGZ. Kot že doslej, se bo Slovenska gospodarska zveza zavzemala za krepitev gospodarskih struktur v obmejnih regijah na osnovi projektov, ki jih sofinancira Evropska unija (Interreg, Phare itd.) in s tem doprinesla k uresničevanju olimpijske zamisli „lgre brez meja". NSKS in ZSO izražata njuno pripravljenost, da se tako znotraj avstrijskih političnih struktur kot tudi na bilateralni in multilateralni ravni zavzemata za uspešno politično promocijo tega skupnega projekta. Za prispevek kulture pri promociji kandidature treh dežel se obvezujeta KKZ in SPZ. »Slovenska narodna skupnost na Koroškem obenem izraža svoje pričakovanje, da bodo v proces nadaljnjega oblikovanja promocije kandidature treh dežel vključene s strani dežele Furlanije-Julijske krajine tudi športne in gospodarske organizacije Slovencev v Italiji (ZSŠDI in SDGZ) ter njihove osrednje politične in kulturne organizacije in ustanove," tako v skupni izjavi organizacij koroških Slovencev. Slovenska narodna skupnost je prepričana, da ima kandidatura treh dežel realistično možnost, da uspešno opravi izpit pred člani mednarodnega olimpijskega komiteja. Pozitivna odločitev MOK-a bi odprla pot do še tesnejšega sodelovanja udeleženih držav, dežel in regij - na področju športa, gospodarstva, ohranjevanja zdravega okolja, politike, kulture in sožitja. Odprle bi se spodbudne perspektive gospodarsko šibkim regijam, turizmu in gastronomiji bi omogočali nov vzpon, vsem trem deželam pa neprecenljiv napredek pri izgradnji sodobne športne, prometne, komunikacijske in druge infrastrukture. Osrčje alpsko-jadranskega prostora bi ob vstopu v tretje tisočletje postalo konkurenčno v Evropi in svetu. VVakounig: Neodavorno do otrok in občin Predsednik in tajnik EL: „Če Celovec Grešiti vprašanja otroških vrtcev, mora to storiti Dunaj." Predsednik EL Andrej VVakounig in tajnik mag. Rudi Vouk sta na včerajšnji novinarski konferenci (sodelovala je tudi občinska odbornica Erika VVrolich) ponovno pozvala koroške politike, predvsem pa še pristojnega referenta dr. Michaela Ausservvinklerja, da poskrbijo za rešitev vprašanja dvojezičnih otroških vrtcev na osnovi posebnega deželnega zakona. VVakounig in Vouk: „Če bi o dvojezičnem šolstvu odločale občine, bi dvojezični pouk bil kvečjemu v tistih občinah, kjer obstajajo javni dvojezični vrtci. Ce pa Celovec noče rešiti tega vprašanja, mora to storiti Dunaj, saj je po zakonu za manjšinska vprašanja pristojna zvezna vlada." V tej zvezi sta opozorila na t. i. milijardo za otroške vrtce, katero deželam „deli“ ministrica Barbara Prammer (družinske zadeve). VVakounig: »Dokler ni ustrezne deželne zakonske ureditve, naj se v občinah, ki preprečujejo javno dvojezično skupino, iz te milijarde financirajo privatni vrtci. Dejstvo je, da morajo starši za privatni vrtec plačati dvakrat višji prispevek kakor za javnega. Poleg tega obremenjujejo sredstva, ki jih država namenja iz naslova podpiranje manjšin za druge dejavnosti, npr. za kulturna društva." Kako neodgovorno ravnajo občine, ki odklanjajo dvojezične skupine, pa se vidi tudi v tem, da »se raje odpovejo letni podpori v višini 400.000 šilingov samo zato, da ne bi bilo treba imeti dvojezičnega vrtca" (Vouk). 260.000 šilingov bi prispeval urad zveznega kanclerja za otroško vrtnarico, ostalo pa evropska unija. VVakounig: »Postavlja se vprašanje, ali se občine s tem ne delajo kaznive zaradi zlorabe uradnega položaja (AmtsmiBbrauch)." Se večjo gospodarsko škodo trpijo otroci. VVakounig: »Vsi vemo, kako pomembna je jezikovna izobrazba pri iskanju zaposlitve. S tem, da se otrokom onemogoča predšolska dvojezična vzgoja, se jim hkrati ustvarjajo slabše možnosti na delovnem trgu. Janko Kulmesch Tiskovna konferenca EL na temo dvojezični otroški vrtci. Neki vodilni predstavnik Južne Tirolske je rekel: Čudim se, da ste tako mili v vaših zahtevah. Ce bi na Južnem Tirolskem imeli isti problem, kakor ga imate vi na Koroškem zaradi otroških vrtcev, bi precej moč-neje udarili na mizo. RUDI VOUK REKLI SO Za promocijo olimpijskih iger „Brez meja“ so koroški politiki pripravljena izdati nešteto milijonov šilingov. Ko pa gre za tro-jezično skupino v otroškem vrtcu, se postavljajo meje. ERIKA VVROLICH Bekštanj je turistična občina. Zaradi manjkajoče jezikovne izobrazbe ostaja osebje v gostinstvu enojezično. Ce se kdo pelje v sosednjo Kranjsko Goro ali Trbiž, bo v turističnih obratih večinoma srečal osebje, ki obvlada tri jezike. ERIKA VVROLICH DOM V TINJAH O slovenskih Nemcih Prihodnji petek, 8 maja 1998 prireja Enotna lista skupno z avstrijskim institutom za vzhodno in jugovzhodno Evropo in Domom v Tinjah prireditev o vprašanju položaja nemškogovorečih v Sloveniji. Prireditev se prične ob 14. uri in traja do 19. ure. Posebno zanimiva bo predstavitev knjige Dušana Nečaka o Nemcih na Slovenskem. Poleg tega pa je napovedanih še vrsto drugih zanimivih referentov kot dr. Tone Ferenc, dr. Božo Repo, Jože Prinčič in prof. Mitja Ferenc. O trenutnem-položaju Nemcev v Sloveniji bodo predavali prizadeti člani nemškogovorečih skupin v Sloveniji Dušan Kolnik in dipl. inž. Avgust Gril. Vsebina razprav vključuje naslednja vprašanja: položaj, cilji in politične zahteve Nemcev v Sloveniji, položaj nemških manjšin v Evropi, možnosti za ureditev pravic nemškogovorečih državljanov v Sloveniji, zunanjepolitični odnosi Slovenije do Avstrije itd. Ta izredno zanimiva prireditev je dostopna za vse, ki jih zanima vprašanje nemškogovorečih v Sloveniji. Borovlje: edino dežela do danes ni dala denarja Predsednik društva Dvojezični otroški vrtec Borovlje Roman Verdel je ogorčen nad zamudo dežele pri izplačanju obljubljene tretjine izdatkov za zasebni otroški vrtec. Dežela zamuja že pol leta. Zasebni otroški vrtec v Borovljah je bil uresničen z najemom privatnega kredita v višini S 1,3 mio. Zveza, dežela in občina so se pred tem dogovorili, da bodo stroške s po eno tretjino krili. Medtem, ko je urad zveznega kanclerja že pred pol letom brez zamude prenakazal svoj delež v višini S 400.000 za vrtec in otroško vrtnarico, se je občina izneverila dogovoru po tretjinskem kritju stroškov in doslej prenakazala samo S 194.000. Od dežele pa do danes še ni bilo konkretne podpore, čeprav obljub ne manjka. Društvu niti ni znano, koliko misli dežela prispevati. Podpredsednik Društva dr. Franc VVutti: »Župan govori o višji vsoti, koliko zares, pa da ne ve ali pa ne pove.” Predsednik Roman Verdel je ogorčen nad to zavlačevalno taktiko: „Že pol leta se razen obljubljanja s strani Ausservvinklerja nič ne dogaja." Pristojna referentka deželna svetnica Karin Achatz se sklicuje na prazen lonec in da mora denar priti iz loncev drugih referatov, npr. za občine (pristojni referent Haller). Verdel: »Takšno potiskanje odgovornosti iz referata v referat je sramotno, ker so nam roke popolnoma zvezane. Dežela se brani z vsemi štirimi.” Kljub samovoljnosti dežele Društvo ne vidi druge možnosti, kakor da naprej verbalno opozarja: »Kar lahko storimo in tudi bomo, je, da stalno urgiramo in opozarjamo, kaj več pa ne moremo.” Ker zveza zatrjuje, da so otroški vrtci stvar dežele in občine, v Borovljah tudi ne upajo na pomoč s strani urada zveznega kanclerja. Tačas gotov je samo naslednji termin pri Achatzevi. Adrian Kert Otroški vrtci: intervencija na ravni EU EBLUL interveniral pri zastopnikih avstrijske vlade. Skupna resolucija avstrijskega komiteja EBLUL in C AN. ... Evropski biro jezikovnih manjšin (EBLUL) je bil ustanovljen le-a. 1982 v okviru evropske komi-Sl,e- Njegova naloga je, da skrbi 5a Podpiranje evropskih manjšinskih jezikov in identitete narodnih skupnosti. Predseduje mu rzast^' Siovenec Bojan Brezigar, l Avstriji pa ima EBLUL poseben Komite (predsednik Karel Smol- retekli ponedeljek je član Predsedstva EBLUL nizozemski nziJc dr- Aleks Riemersma inter-eniral na avstrijskem zunanjem inistrstvu in uradu zveznega Kanclerja v zadevi dvojezični o roški vrtci. Ravnanje koroške Po itike je označil kot napad na Pravice otroka do večjezične vz-9°je in na dobro sosedstvo. Po njegovem mnenju je v Avstriji - z azliko- do drugih evropskih držav Manjšinska politika preveč pod plivom večinskih strank. Riemersma je bii gost avstrijskih narodnosti L AN) in avstrijskega komiteja ,LUL- Skupno so sklenili reso-CIJ°- v kateri poudarjajo, da bo C AN je na Dunaju organiziral tiskovno konferenco, kjer sta Erika Wro-Hch in Rudi Vouk (prva dva z leve) informirala novinarje o dogodkih v Bekštanju in Dobrli vasi. Prva dva z desne: Alex Riemersma (član predsedstva EBLUL) in predsednik CAN Marjan Pipp. Foto: Tyran EBLUL o tem vprašanju informiral vse evropske ustanove v Bruslju. Pozvali so Dunaj in Celovec, da zakonsko in finančno zagotovijo dolgoročen razvoj in obstoj tako javnih kakor privatnih vrtcev. Ob tej priložnosti sta CAN in EBLUL občinskima odbornikoma Eriki VVrolich in mag. Rudiju Vouku omogočila, da sta informirala dunajske medije o negativnih sklepih občin Dobrla vas in Bekštanj glede dvojezičnih vrtcev. Erika VVrolich je poudarila, da so predlagali trojezično skupino (nemško-slovensko-italijan-sko). »Živimo ob tromeji, izkoristili bi lahko subvencije EU, potreba je dana, saj moramo že 25 let voziti naše otroke v otroški vrtec Šentpeter, večinske stranke pa so kljub temu negativno odločile." Erika VVrolich je novinarje obvestila, da je o tej zadevi informirala tudi mednarodni olimpijski komite in koroškega olimpijskega menedžerja Novvaka, odgovora pa še ni prejela. V pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM je bila zelo skeptična, da bi bilo mogoče najti rešitev v okviru javnega vrtca. Zato se zastopniki domačega društva SPD »Jepa -Baško jezero", EL Bekštanj in zainteresiranih staršev pogovarjajo o možnosti privatnega vrtca. Erika VVrolich: »To je najslabša varianta, a očitno edina. V vsakem primeru pa bomo poskrbeli za to, da se občina ne bo mogla otresti svoje odgovornosti." Predsednik CAN mag. Marjan Pipp je opozoril tudi na gospodarsko škodo, ki jo povzroča nerešeno vprašanje dvojezičnih vrtcev. »Potreba po dvojezičnosti raste. Več ko 700 avstrijskih podjetij ima že postojanke v Sloveniji. Nekje bodo ti morali med sabo komunicirati." -Kuj- 4 Kmetijstvo Na kratko SKUPNA EKSKURZIJA Kako kmetujejo v Melski dolini? KIS (Kmečkoizboraževalna skupnost) vabi skupno z ..Društvom živinorejcev Tolminske" v petek, 8. maja, na strokovno ekskurzijo na Zgornjo Koroško, kjer si bodo kmetje lahko ogledali pogoje za kmetovanje v Dravski in Melski dolini. Tako si bodo udeleženci ogledali kmetijo z rejo plemenskih goved (lisasta pasma), kmetijo z rejo krav dojilj, skupinsko kmečko klavnico ter kot zaključek še kmečki trg v Beljaku (bio-trg). Prijave sprejema KIS, tel. 0463/54 8 64. EKSKURZIJA Ogled pincgav-ske pasme Že dva dni prej v torek, 5. maja, pa imajo naši kmetje možnost, da se s KIS peljejo na ..Mednarodni kongres rejcev pincgavske pasme" v Neukirchen na Salzburškem. Tam bo na temo ..Kakovost mesa pri reji krav dojilj, posvet z izkušenimi strokovnjaki in praktiki. Udeleženci pa si bodo ogledali tudi kmetijo z rejo krav dojilj, klavnico, pre-delavnico in neposredno prodajo mesa. Prijave za to ekskurzijo prav tako sprejema KIS. Člani imajo, kakor vedno, nekaj popusta. Budže zbornice Letni računski zaključek Koroške kmetijske zbornice je bil letos pozitiven in je sledeče razdeljen: Dohodki: prispevki kmetov 23,1 mio., dohodki zbornice 41,2 mio., sredstva iz rezervnga fonda 5,1 mio., podpore dežele 79,3 mio., zveza 50 mio. Skupno: 198,7 mio. Izdatki: za zbornico 69,4 mio., podore (iz sredstev dežele) 76,4 mio., podore (iz sredstev zveze) 48,8 mio. Skupno: 194,5 mio. FPO zlorablja zbornico za svojo strankarsko politiko FPO kmečko stanovsko zastopstvo vedno bolj zlorablja kot travnik za svojo strankarska politiko. SJK ta način politike zavrača. V kmetijski zbornici je pretekli ponedeljek FPO napadala vodstvo zbornice (na sliki prezidij), seveda tudi ni smel manjkati ponoven napad na slovenske kmete in KIS. Foto: Eggenberger Hrastovica. Na minulem občnem zboru kmetijske zbornice, pretekli ponedeljek na gradu v Hrastovici so zbornični svetniki razpravljali o letnem računskem zaključku, ki je izpadel pozitivno (skupno 198 mio. šil) in so ga z glasovi Bauernbunda (17), SPO (6) in SJK (2) odobrili. FPO (12) je glasovala proti in ostro napadala vodstvo zbornice. Predsednik kontrolnega odbora Kurt Scheuch (FPO) je ugotovil, da ima zbornica na različnih kontih 42 mio. šil. rezervnih finančnih sredstev in zaradi tega povišanje prispevkov kmetov ni bilo upravičeno. Scheuch se je obregnil tudi o tem, da kot predsednik kontrolnega odbora ni smel kontrolirati podpor deželne valde, ki jih dobijo kmetje preko zbornice. Napad na KIS. Pri tem seveda ni smel manjkati vsakoletni napad FPO na Kmečkoizobraževalno skupnost (KIS). Scheucha in FPO moti, da je zbornica za delovanje KIS prav tako dala v rezervo nekaj finančnih sredstev v višini 61.000 šilingov. Strokovno je Scheuchove in Reiholdove napade zavrnil direktor zbornice dr. Ernest Groblacher, ki je na osnovi faktov nakazal, da gredo napadi FPO v prazno: denar na različnih kontih je nujno potreben in deloma celo zakonsko predpisan npr. za odpravnine delojemalcem zbornice, za popravilo poslopij in bodoče investicije. Kar pa se tiče kontrole podpor deželne vlade, leta sam kontrolira smotrno uporabo denarja. Dl Štefan Domej, ki je svoj govor pričel v slovenskem jeziku in nato nadaljeval v nemščini, je dejal, da je letni računski zaključek v redu in da so vse številke korektne. Slabo spričevalo je Domej izstavil FPO, ki da zlorablja stano- vsko zastopstvo za strankarsko politične igrice. Domej: ..Odločno zavračam politizacijo interesnega zastopstva." Tudi ponovni napad FPO na KIS je Domej zavrnil in dejal, da je KIS danes na celem Koroškem priznana strokovna iz* boraževalna ustanova in ji podpore zbornice pristajajo. To je podkrepil tudi Janko Zvvitter, ki je menil, da KIS s to malo podporo več naredi za kmete kot FP0} milijonskimi vsotami. Zvvitter: „Ce bi dali budži zbornice v roke FPO’ bi kmalu bankrotirali." Silvo Kumer Na minuli seji kmetijske zbornice sta zbornična svetnika SJK Janko Zvvitter (levo) in Dl Štefan Domej zavrnila sti in vsebino politike FPO, ki zdaj celo kmetijsko zbornico zlorablja za svoje strankarsko-politične igrice. y -y"\ 1 ^1/d W ® S n n w r M J jJj Iz naših občin Zelo dolgo koalicija FPO, OVP in EL ni držala. Nacionalni pritisk na mandatarje F POje postajal vedno večji. Z leve: Schwab (prej FPO), Piuk (FPO), Pfitscher (prej FPO), Vouk (EL), Karner (prej FPO) in župan Pfeifer (SPO). Koalicija dokončno razpadla Kamer & co divji odborniki V Dobrli vasi je dogajnej v FPO pretekli teden eskaliralo in se končalo s tem, da je pet dobrolskih mandatarjev FPO izstopilo iz stranke. Deželna FPO je pretekli teden svojim dobrolskim mandatarjem Prepovedala izvajanje funkcij. Pet mandatarjev in dva namestnika tega niso akceptirali in so izstopili lz stranke. Dr. Siegfried Karner, ln9- Harald Pfitscher, Franz Er-schen, Helmut Schvvab in namestnika Gerhard Pototschnig in Manfred Schein bodo odslej kot teivji mandatarji" do konca periode v občinskem svetu. Tako bo "O odslej samo več z eno zastopnico (Christine Piuk) v občinskem svetu. 2a deželno FPO je Dl Reihold utemeljil prepoved izvajanja funk-CIJ tako, da se med drugim sklep za dvojezični otroški vrtec ne uje- Dr. Karner je izstopil iz FPO, kar so storili tudi štirje drugi mandatarji. ma z deželno linijo FPO. Dobrol-ska FPO da je pri tem zapustila linijo deželne FPO, kar Karner & co zavračajo. Karner: ..Koalicijski dogovor je bil znan in ga je deželna FPO odobrila." V intervjuju za ORF oddajo „Re-port" je Karner kritiziral držo deželne FPO in menil, da se bo tudi v prihodnje trudil za toleranco in akcpetacno v občinskem svetu, kjer bo odslej treba iskati Jeteče" večine. S tem je seveda koalicija dokončno razpadla, verjetnost, da bo prišlo do ustanovitve dvojezičnega otroškega vrtca pa se je zelo zmanjšala, saj v tem vprašanju obstaja koalicija med Piukovo in SP° Silvo Kumer ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Na kratko GOSPODARSTVO Sodelovanje s Savinjsko dolino in Predvorom Železna Kapla. V okviru Tedna koroških Slovencev v Savinjski dolini (pobudnik je bil Narodni svet koroških Slovencev) so se lansko leto zmenili za vsestransko sodelovanje med obmejnimi občinami. Koordinacijo na gospodarskem področju je prevzela Slovenska gospodarska zveza (SGZ). Te dni so se pri Steklu v Globasnici srečali predstavniki SGZ z direktorjem Turistične družbe Savinjska dolina Lenarčičem in zastopniki tamkajšnjih turističnih podjetij. Pri pogovoru je sodeloval tudi kaplški podžupan Engelbert Ojster. Gosti iz Slovenije so si med drugim ogledali tudi Rutar Lido v Dobrli vasi. Po besedah tajnika SGZ mag. Jozeja Piceja so se zmenili, da bodo organizirali enotedensko izmenjavo ka-plških šolarjev s savinjskimi. Kaplški naj bi se šolali v slovenščini, savinjski v nemščini. Nadalje hočeta občini Železna Kapla in Pred-vor še to leto uresničiti turistični informacijski sistem s pomočjo najsodobnejše tehnologije. Tako bi turisti, ki obiščejo Železno Kaplo, hkrati lahko tudi spoznali ponudbe občine Predvor in obratno. Pliberški upokojenci Po občnem zboru z novim elanom Pliberk. Društvo upokojencev P ki združuje upokojence obč lberk, Suha, Bistrica in Globasnic Je imel preteklo soboto v kletnih pr stonh Posojilnice-Bank v Pliberl svoj redni občni zbor, na katerem : Predsednica in odborniki poročali e o bogati in obširni društveni deja °sti. Zelo številno navzoči člani i t a i. Predsednici in odboru zaupa 1 za nadaljnjo periodo. Več o ob era zboru in delovanju društva v n slednjem „Našem upokojencu". Novoizvoljeni odbor društva upokojencev Pliberk s predsednico Heleno Močnik (sredina). Foto: Fera 11! Ul" j j j: 1» ■F psu li&i ^s 6 Rož - Podjuna - Žila ČESTITAMO Jutri bo slavila 26. pomlad Monika Paulitsch z Obirskega. Čestitamo in želimo mnogo us-speha in sreče tudi v prihodnje. Za rojstni dan, 28. pomlad, čestitamo tudi Nadji Božič iz Kort. Vse najboljše! Prav danes obhaja rojstni dan Marija Svetina iz Trebelj pri Šmarjeti. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam_ uredništva NT se pridružuje EL Šmarjeta. Mag. Michaeli in Hubertu Pichlerju iz Grpič se je pred veliko nočjo rodila hčerkica Mirjam. Srečnima staršema ter sestrici Katrini prisrčno čestitamo, novorojeni Mirjam pa želimo mnogo sreče, zdravja in uspeha na življenjski poti. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Zofiji Reinvvald iz Lovank, Lojzetu Hoblu iz Vesel pri Šent-primožu in Tomiju Petku iz Za-gorij. Vsi ostali člani društva upokojencev od srca čestitajo in kličejo slavljencem na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam in željam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. V nedeljo bo slavila 40. pomlad Marjana Kušej z Blata pri Pliberku. Slavljenki ob tem osebnem jubileju od srca čestitamo in želimo obilo sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva. Pred nedavnim je obhajala okroglo obletnico življenja Marija Mlečnik-Olinovvetz s Kočuhe pri Šmarjeti v Rožu. Slavljenki od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti osebne sreče in zadovoljstva. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Anki Zdovc iz Goselne vasi, Heleni Igerc iz Podkraja in Lojzu Rosenzopfu iz Breške vasi. Posebne čestitke pa veljajo Stanku Vavtiju iz Šmihela za minuli 70. življenjski jubilej in Florijanu Dlopstu iz Podgore za 90. obletnico življenja. Vsi ostali člani društva upokojencev od srca čestitajo in kličejo slavljencem na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam in željam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. V Landskronu je minuli petek obhajal 66. rojstni dan Ferdinand Kopeinig, za kar prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Te dni obhaja rojstni dan prof. Jože Ropitz. Zaslužnemu zbo- rovodji želijo cerkveni pevci s Pečnice in iz Šmiklavža ob Dravi vse najboljše ter kličejo na mnoga leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. 80. obletnico življenja je slavila Cita Fujko. Slavljenki ob tem visokem osebnem jubileju od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova tudi v prihodnje, predvsem zdravja in osebne sreče. Franci Kožar iz Čahorč pri Kotmari vasi je obhajal osebni praznik. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Na mnoga leta! Naslednje voščilo za 25. pomlad je namenjeno Engelbertu Kučniku mlajšemu z Obirskega. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje, predvsem pa še naprej toliko veselja do glasbe. V Beljaku je obhajala visoko obletnico življenja, 84. rojstni dan, Roza Papala. Nekdanji kuharici voščijo farani župnije Marija na Zilji vse najboljše, predvsem trdnega zdravja. Hkrati se ji zahvaljujejo za 32-letno oskrbo fare. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Minuli ponedeljek je obhajala 55. rojstni dan Hilda Lausegget iz Šentjanža. Slavljenki ob tem lepem življenjskem prazniku od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in veselja polna leta. Čestitkam NAŠEGA TED; NIKA se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. Prav tako 55. rojstni dan je obhajala Elizabeta Schauss 'z Dvorca pri Radišah. Tudi njej veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje. V Hodišah sta obhajala 36-obletnico poroke Hilde in Toni Aichholzer. Slavljencema ob tem lepem skupnem prazniku iskreno čestitamo in želimo še mnogo srečnih in veselih skupnih let. V četrtek, 23. aprila, je slavil visoko obletnico življenja, 90-rojstni dan, Ferdi Piskernik, joo domače Podobnikov oče iz Železne Kaple. Slavljencu ob tem visokem osebnem jubileju od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja in zadovoljstva. Pred nedavnim je v Šentpetru slavil 40. obletnico življenja Karli Krautzer. Čestitamo ter želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo članice in člani domačega cerkvenega zbora- Življenjski jubilej Bavčejevega očeta ČESTITKE TEDNA Marko VVieser, pd. Avovnik - 70-letnik Osebni praznik Marka Hafnerja Prihodnjo nedeljo bo slavil 90. rojstni dan Florijan Dlopst, po domače Bavče-jev oče iz Podgore pri Globasnici. Rodil se je 3. maja 1908 v Lomu (takrat še v monarhiji), kjer je kot mladenič doživljal trdo kmečko delo. S 23. leti je moral iti služit vojski kralja Petra v Osijeku ter v njej doživljal najhujše spopade. Leta 1936, torej pet let pozneje, se je poročil in preselil na Bavče-jevo kmetijo v Podgoro pri Globasnici, kjer pa prav tako ni bil deležen le sončnih dni. Tako se še danes spominja na primer časa, ko je bil na kmetiji čisto sam z otroki in bolno ženo, „na hrbtu" pa ogromno dela. Slavljencu Florijanu Dlopstu ob visokem življenjskem jubileju od srca čestitamo in mu kličemo še na mnoga vesela, srečna in predvsem zdravja polna leta! fS a Kdo ne pozna Marka VVieserja, pd. Avovnika iz Strugarij pri Slovenj Plajber-ku? Mož se je vseskozi ude- leževal diskusij o razvoju narodne skupnosti in velikokrat ima svoje predloge, čeprav včasih bolj iz srca oz. trebuha kot po pravilih realnosti. VVieser se je rodil pri Šašlnu, kjer je preživel tudi mladostna leta. Kot štirinajstletnemu mu ni bilo prihranjeno, da je bil z družino izgnan, vendar se je po pobegu srečno vrnil domov. Pozneje se je v Postojni izšolal za gozdarja in se priženil na Avovnikovo domačijo. Avovnikovega Marka pa poznajo zlasti pri SAK, saj je eden najgorečnejših navijačev in nogometašem večkrat prinese ..čarobni prigrizek” v obliki domače mavžne. Pokončnemu možu na tem mestu želimo vse najboljše in še na mnoga leta! Pred nedavnim je praznoval vse svoje življenje prizadevni in priljubljeni prosvetar Marko Hafner z Bistrice v Rožu svoj 60. življenjski jubilej. Znan je kot zvest sodelavec sveškega SPD ..Kočna" in njegovega moškega zbora, bil pa je tudi nekaj časa tajnik KKZ in član osrednjega odbora NSKS. Sploh pa ga poznamo kot nadvse prijaznega in ljubeznivega sogovornika. Srečanja z njim so blagodejna, skratka lepo doživetje. Ob osebnem prazniku mu uredništvo NAŠEGA TEDNIKA želi obilo božjega blagoslova, osebnega zadovoljstva in predvsem zadravja. Prisrčno se mu zahvaljuje tudi za zvestobo našemu časniku. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo znanci in prijatelji ter SPD Kočna. Na mnoga leta! -Kuj- 7 Rož - Podjuna - Žila Prav tako 40. obletnico življenja je slavila Traudi Sojnik. Tudi njej veljajo naše iskrene čestitke in najboljše zelje. Y Žopračah je slavil 75. rojstni dan Lubo Urbajs. Slavljencu ob tem lepem osebnem jubileju prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in veselja polna leta. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo vsi planiški prijatelji ter člani Slovenskega društva upokojencev Šentjakob. Osebni praznik je obhajala lvlarica Hartmann iz Celov-oa- Ravnateljici mohorjeve ljudske šole v Celovcu iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Abrahama je srečal Srečko Mak iz Sveč. Slavljencu ob jem posebnem osebnem jubileju prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga leta! Melanija Begusch - Zer-zer iz Sveč je minuli teden obhajala rojstni dan. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo SPD Kočna ter znanci in prijatelji. Slovensko društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebna praznika Mici Ettin-9er .'n Nanči Wolf. Vsi ostali o ani duštva upokojencev sla-v jenkama od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam f® - pridružuje uredništvo NAŠEGA tednika. Dv. sv. Valentin in Marija lnzko iz Sveč sta pred neda-vnim obhajala 50. obletnico Poroke. Slavljencema ob tem v'sokem skupnem jubileju od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in sreče polna skupna leta. Pred kratkim je Joško Miki s Kota pri Šentjakobu praznoval 40-letnico življenja. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se Pridružujejo žena Agi ter cerka Gudrun s prijateljem toijem. Želimo obilo sreče, osebnega zadovoljstva in zdravja. ^nmesecu maiu obhajajo na Dunaju starša Herman in imi Germ ter tudi njuna cerka rojstni dan. Veliko sreče, zdravja in veselja jim Pnsrcno želijo bi in dedej ter vsi domači. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA tednika. Kotmirčani s pesmijo v pomlad S tradicionalnim vigrednim koncertom se je v Kotmari vasi rodila letošnja pomlad. „S pesmijo v pomlad", to je geslo vsakoletnega vigrednega koncerta SPD Gorjanci iz Kotma-re vasi. Vreme je bilo naklonjeno tudi letos, skoraj preveč naklonjeno, bi morda kdo rekel, saj je bolj vabilo na izlet v prekrasno naravo kakor na koncert. Predsednik Joži Pack je med gosti pozdravil tudi župana Thomasa Goritschniga in podžupana Franza Ebnerja skupno z občinskimi odborniki, župnika Maksa Michorja pa šolsko ravnateljico VValpurgo Janša. Kakor že leta sem, je v pozdrav in za konec zapel MePZ Gorjanci pod vodstvom Joška Packa, pri drugem nastopu pa jih je vodila Danica Hanuna. Joško in Danica sta tudi vodila otroško skupino pa mladinsko skupino Gorjanci. Otroška skupina je v svojih pisanih škratovskih oblekah in s svojo živahnostjo izredno navdušila. S pesmijo „Koklja“ se je poklonila Lenčki Kupper. Na žalost je kotni irška prireditev bila istočasno s celovško proslavo ob 60-letnici te priljubljene pesnice in pevke otroških pesmi. Iz znanih vzrokov ni bilo drugače mogoče. Zbor ljudske šole Kotmara vas (vodila ga je ravnateljica VValpurga Janša) je zapel tudi Lenčkino otroško himno „Enkrat je bil en majhen škrat", flavtistovsko skupino je vodil učitelj Manfred Singer. Nastopili sta tudi farna mladinska skupina iz Sel (Klavdija Ogris) in farna mladinska skupina iz Šentprimoža v Podjuni (Doris Urak). Humperški pevci (Sanger-runde Hollenburg) so že večkrat olepšali vigredne koncerte; skupina obhaja letos 50-letnico. Posebna obogatitev je citrovski ansambel Manfred Goritschnig. Vsak nastop znova navduši. Povezovala sta Vesna Stern-VVakounig in Valid Hanuna. Radiše: vigredno društveno praznovanje Minulo soboto je tudi radiško prosvetno društvo vabilo v kulturni dom na vigredni koncert, da bi s pesmijo oz. pevskim koncertom praznovali vigredni čas. Ta prireditev je bolj ali manj tudi edina v sklopu vigrednih koncertov naših društev, katerega -tradicionalno - oblikujejo izključno lastne društvene skupne. Tokrat so spored oblikovali mešani pevski zbor in Radiški fantje pod vodstvom Nužeja Lampichlerja, kvartet trobent glasbene šole (vodi ga Franci Ogris) ter otroška in mladinska skupina pod vodstvom Tatjane Tolma-jer, Sandre in Heidi Lampichler. Uspelo prireditev pa je s pripovedo- Mešani pevski zbor SPD Radiše pod vodstvom Nužeja Lampichler-vanjem različnih šal v domačem na- ja se je predstavil z najboljše strani ter z odličnim izvajanjem kaj rečju dopolnjeval društveni pod- kmalu razgrel srca poslušalcev. V ospredju stike Kvartet trobent predsednik Nuži VVieser. glasbene šole pod vodstvom Francija Ogrisa. 8 Obletnica Obletnica 12. januar 1943. Vsa tiha in zasnežena leži selska dolina, skrita in stisnjena ob pobočju gora. Nenadoma pa se zatemni nebo, v ozračju kroži črna vrana. In glej - koder je bila krožila, povsod se zdaj sivo spušča na zemljo pajčolan groze, solz in smrti. In ti - nič hudega sluteč - gaziš sneg na stezi domov. Izčrpan od dela v gozdu, zamišljen v vsakdanje skrbi. Na domačem pragu ti prihiti napoti žena, vsa prestrašena, raztresena dahne v zimski hlad: „Čakajo te! V hiši te čakajo!" Kako lahko bi jim takrat še ušel in ubežal smrti, ko bi bil vedel, sluti!.. Vrana prvič zakraka. Odženejo te. Zato, ker si Slovenec in samo zato. Še 34 selskih fantov, deklet, mater, očetov mora z njimi. Preveč vas je, ki se poslednjikrat in za vedno poslavljate tistega usodnega 12. januarja. x V celovškem zaporu žalostno minevajo dnevi, tedni, meseci. Tepejo. Mučijo. Trgajo nohte s prstov, da bi zadušili slovensko besedo v izmučenih prsih. Prečute noči. Skeleče rane poniževanja. Grenki spomini na dom. Zevajoča zapuščenost in praznina mračnih samic. Včasih, zvečer - pritajeno, milo, plaho zazveni slovenska pesem. Njen zvok se čudežno prikrade skozi debele, hladne stene v vse jetnice, tolaži omagujoča srca in odganja strah pred jutrom. V tistih aprilskih dneh zakraka črna vrana drugič. In tokrat tako boleče, tako strašno, tako grozno, da ti za hip okameni srce. x 29. april 1943. Trinajstim potrgajo obleke s teles. Trinajstim nataknejo papirnate vreče. Trinajst „brezčastnih"pripravljajo na smrt. Mračen, ozek, dolg hodnik. Železna vrata, napis Hinrichtungsstat-te. In za njimi - giljotina. Črna vrana zakraka tretjič. (Pripravi! župnik P. Zunder) Bili so kmetje, gozdni delavci, rudarji, hišne pomočnice, matere številnih otrok, bili so to delavni, pošteni ljudje. Bili pa so tudi ljudje, ki so ljubili svojo domovino in svoj narod ter vzgojeni v katoliš-ko-slovenskem duhu. Za nacistično sodstvo so bili zločinci. Zato so postale žrtve temeljito zasnovanega načrta koroških nacistov. Ta načrt je bil nedvoumen - do- Recitatorke SPD Zarja Marija Smrtnik-Dovjak, Marija Benetik in Marija Ošina (z leve). Srednja slika: Mladinskizboršodstvom župnika Štefana Krampača. Z desne: podž. F. Jug, škofjeloški župan Draksler in A. Wakounig. Morili so jih, ker iso hoteli umreti Pred 55 leti so na Dunaju obglavili žrtve Sel, Obirske, Železne Kaple in Borovelj končna ..rešitev" koroškega vprašanja. Gaulleiter dr. Friedrich Rainer je pri generalnem apelu NSDAP v okviru proslave 10. oktobra 1942 na dvorišču deželne hiše (Landhaushof) dejal: „Poseb-na bojna naloga NSDAP Gaua Karnten za leto 1943 bo popolno izenačenje nekdanjega območja plebiscita z ostalo Koroško." Govoril je „o neki akciji, ki bo v načrtnem sodelovanju vseh merodajnih mest v stranki in državi odstranila zadnji zarodek ogrožanja Koroške in izpolnila dediščino koroških Abvvehrkampferjev". Selani, Obirčani in Kaplčani so bili nacistom še posebno trn v peti. Mnogi od njih so z dejanji dokazali, da nočejo kloniti pred zatiralci. Mnogo jih je pobegnilo čez mejo. Po zlomu Jugoslavije leta 1941 so se večinoma vrnili domov, se skrivali po gozdu in bunkerjih ali šli v partizane. Nacisti so to slutili in po tragičnem naključju zvedeli za vse tiste Selane, ki so na katerikoli način pomagali dezerterjem. 30. novembra 1942 in 12. januarja 1943 so se vršile aretacije, od 6. do 9. aprila 1943 pa je bila sodna obravnava ljudskega sodišča (Volksgerichtshof). Petintrideset jih je bilo, ki so v Celovcu stali pred krvoločnim doktorjem Freislerjem. Prišel je posebej iz Berlina, da bi „v imenu nemškega naroda" pomagal uresničiti načrt koroških nacistov. 29. april 1943 je bil dan sodbe. Za 13 koroških Slovenk in Slo- vencev - doslednih nasprotnikov nacizma je Freisler odločil, da „zaradi priprave izdajstva" izgubijo življenje pod giljotino. Na smrt je obsodil Tomaža Olipa, Jakoba Oražeja, Ivana Dovjaka, Franca Gregoriča, Franca Pristovnika, Florjana Keliha, Jerneja Oražeja, Janeza Oražeja, Urha Keliha, Micko Olip, Jurija Pastorka, Franca VVeinzierla in Miho Županca. Preteklo nedeljo so selsko KPD Planina, PD Sele, SPD Plerman Velik s Kota, SPD Valentin Po-lanšek z Obirskega, SPD Zarja iz Slavnostni govornik je bil šolski nadzornik dr. Teodor Domej. Železne Kaple in SPD Borovlje njim v čast priredili lepo spominsko svečanost. Oblikovali so jo MePZ Sele pod vodstvom mag. Romana Verdela, MoPZ Valentin Polanšek (mag. Božo Hartmann), Ženski kvartet Borovlje (Edi Oraže), Mladinski zbor Sele (župnik Štefan Krampač), skupina re-citatork SPD Zarja, recitator Martin Dovjak in slavnostna govornika župan Berti VVassner in šolski nadzornik dr. Teodor Domej. V imenu prirediteljev je številno občinstvo (mdr. so prišli škofjeloški župan Igor Draksler, konzul mag. Tone Novak, predsednik EL Andrej VVakounig, kaplška podžupana Franc Jožef Smrtnik in Berti Ojster, predsednik ZSO dr. Marjan Sturm, predsednik ZSI Jože Partl, predsednik ZKP inž. Peter Kuhar in predsednika KKZ dr. Janko Zerzer in SPZ dr. Avguštin Brumnik) pozdravil predsednik NSKS Nanti Olip. Spomnil je na zadnje besede Jurija Pasterka, preden so ga odvedli pod giljotino: „Morijo nas, ker nočemo umreti. Vi, ki ostanete živi, ne dovolite, da bi vam prepovedali naš jezik in naše pesmi." Olip: „Mar ni to izročilo, naslovljeno na nas, da vzravnamo našo hrbtenico, da se upremo zatiranju slovenskega jezika v otroških vrtcih, na uradih, v šoli, v cerkvi - povsod tam, kjer kot narodna skupnost živimo in sooblikujemo našo družbo?" Pripravil Janko Kulmesch Komemoracija in polaganje venca v spomin žrtev iz Sel in okolice v dunajski Sivi hiši. Z leve. predsednik NSKS Nanti Olip, predsednik avstrijskega EBLUL Karel Smolle in predsednik CAN mag. Marijan Pipp. Foto: Giirer Pred 20 leti so se ob 35-letnici usmrtitve 13 žrtev iz Sel, Obirske, Železne Kaple in Borovelj mnogi koroški Slovenci udeležili spominske svečanosti na Du-naju. Bili so priča zgodovinskim besedam tedanjega Zveznega predsednika Rudolfa Kirchschlagerja. „Gro-zna sodba, ki jo je 9. aprila f 943 izrekel Volksgerichtshof in so jo izvršili 29. aprila 1943, se je končala z nasled-ojimi besedami: Ti, ki so bili obsojeni, ostanejo za vedno btoz časti. Kot zvezni predsednik se udeležim spominske svečanosti, da v imenu re- publike Avstrije slovesno izjavljam: Niso brez časti in nikdar niso bili! Vredni so častnega spomina naše republike, kajti v smislu moskovske izjave so se posl užili svoje pravice upora proti izbrisanju Avstrije in proti diktaturi", je poudaril Rudolf Kirchschla-ger. Pretekli ponedeljek so se NSKS, CAN in EBLUL na kraju usmrtitve v dunajskem deželnem sodišču poklonili slovenskim žrtvam nacističnega nasilja. Predsednik Olip, sin očeta, kateremu so v nacistične dokumente zapisali: Ručkkehr unervvunscht (Povratek nezaželen), je ob tej priložnosti dejal: „Danes se na mestu najhujše grozote iz mojega kraja sprašujemo po ozadjih tega zločina. Kako je mogoče, da človek kot sosed pobesni - iz sle po oblasti?" Prikazal je neverjetno krutost nacističnega režima s citatom iz sodbe, v kateri so „v imenu nemškega naroda" pozivali tudi do izdaje lastne matere in očeta. Svoj nagovor je zaključil z naslednjimi besedami: „Spomin na te usodne dogodke je za nas hkrati opomin. Povsod tam, kjer se godi krivica, se ji moramo tudi upreti!" Globoko verni in narodno zavedni Danes smo prišli na Dunaj, da bi se v globokem spoštovanju spomnili onih 13 žrtev, ki so pred 35 leti dali za svobodo najdragocenejše, kar so imeli -svoje življenje. Položili so dar življenja na oltar. Obglavljeni so bili veliki značajneži, možje in žene s plemenitim in hrabrim značajem, ki se niso sukali po vetru, ki niso spreminjali svojega mnenja in prepričanja. Bili in ostali so zvesti svojemu prepričanju. Svojo značajnost so pokazali prav v zadnjih dneh svojega življenja med smrtno obsodbo in obglavljenjem, ko so jih na vse načine trpinčili in mučili. Enemu izmed obsojenih so trgali nohte s prstov in ga hoteli prisiliti, da bi izdal druge somišljenike in prijatelje. Bili so značajni ljudje in ne izdajalci, kot beremo v obsodbi, da so brez časti. Četudi so se o njih širile druge vesti: najmlajši izmed obglavljenih, Ožbavtov Hanzej, še ni bil polnoleten, ko je bil obsojen na smrt. Z Dunaja so vprašali v Sele, kaj naj z njim naredijo, ko še ni polnoleten. A nacisti v občinski sobi so odgovorili: „Ni nič kaj prida - kar proč z njim!" Kakor so tudi o Kristusu rekli: „Proč z njim, križaj ga!" Oglavljeni so ljubili svobodo in narod: bili so prepričani, da nasilje in vojska nista opravičljiva. Uprli so se nečloveškemu hitlerjevemu režimu in ljubezni do svobode in do teptanega naroda. Uprli so se iz prepričanja, da noben narod po božjem pravu nima pravice, da bi se povzdigoval nad druge, druge tlačil in teptal. In navadno se, kot nas uči zgodovina, v takih primerih uresničujejo Kristusove besede: „Kdor prijema za meč, bo z mečem končan." Obljubljenega 1000-letnega kraljestva že davno ni več - trajalo je le skromnih 12 let. Obglavljeni so bili verni ljudje. Globoka vera, prežeta z upanjem na svobodo in z ljubeznijo do naroda jim je bila luč v najtemnejših urah življenja. Mnogo izseljencev, ki so se po grozotah vojske srečno vrnili domov, je reklo: „Če vere ne bi imeli, bi obupali!" Obglavljeni so bili kot verni kristjani, prepričani, da smrt ni zadnja postaja človekovega potovanja, daje ljubezen močnejša kot smrt, in da nam odpira vrata do večjih in neminljivih dobrin. Kdor tako gleda na smrt, za tistega izgubi smrt svojo zadnjo grozovitost in neizprosnost. Iz pridige župnika mag. Ivana Otipa ob 35. obletnici obglavljenja žrtev iz Sel in okolice (v cerkvi Sv. duha na Dunaju - 22. aprila1978.) 10 Kultura Kultura ISKRICE Z LENCKINEGA FESTIVALA • Največja skupina je štela 50 članov, najmanjša pa 5 (deč-ve iz Šentilja). • 20 Lenčkinih pesmi se je zvrstilo v Domu glasbe; ena sama skupina (Mlada Podjuna) ni imela nobene Lenčkine. • Radišani so igrali svoje pesmi; nastopili so svatje in zvonček. • Vnuki so prepevali babičine pesmi in ji prinesli rože v roke (Niko Kupper s svojimi otroki). • Otroci iz Galicije so peli kar tro-jezično (Lečkino) pesem (slovensko, nemško in angleško). • Kaplški otroci so peli same krajevne pesmi (Piki kaplški, Zarja). • Najbolj naravno so peli otroci iz Sentprimoža; gibali so se na odru, kot bi bili doma, tudi angleško so peli zelo prisrčno. • Najbolj se je poznalo zboru ljudske šole Mohorjeve iz Celovca, da je šolski: tehnično dovršen, discipliniran, skoraj enake starosti. • Pepca VVeiss, ki je dala javnosti prvo Lenčkino pesem leta 1980, je tudi tokrat presenetila s prisrčno voščilnico iz otroških ust. • Mladinski zbor Slovenske gimnazije je pel Lenčkino pesem kar brez dirigenta; Roman Verdel je pesem spremljal na klavirju. • Najmanj je povedal glasbeni strokovnjak mag. Janez Gregorič, ko je predstavil zgoščenko najlepših Lenčkinih pesmi. Kako naj pišemo strokovno, če nam strokovnjak nič ne pove?! A. A. Mama je pela Lenčki - Lenčka je ala pesmi narodu Srečanje mladinskih zborov ob 60. življenjskem jubileju Lenčke Kupper. etošnje srečanje mladinskih zborov, ki ga prireja I—Krščanska kulturna zveza, je bilo v znamenju 60. letnice Lenčke Kupper. Zato bo poročilo o koncertu v nedeljo v Domu glasbe v Celovcu v glavnem poročilo o ženski, ki drugače ni dostikrat v središču pozornosti, tudi zato ne, ker ni častihlepna. Lenčka Kupper je ostala prava Podjunčanka, iz preproste družine, povezana z ljudstvom, bogato obdarjena z glasbo in s pravim občutkom za otroke in za petje. Kar žarela je, ko se je za njen rojstni dan zbralo toliko prepevajočih otrok, ki so z dvournim petjem slavili „svojo“ Lenčko in se na koncu od nje kar niso hotili ločiti. Ampak to je že del Lenčkinih zaslug: da otroci na južnem Koroškem spet pojejo slovenske pesmi, da jih radi pojejo in so ravno Lenčkine pesmi osvojili. Otroci so iskreni, odkriti, neposredni, se ne lažejo - zato je takšen aplavz iz otroških rok, kot ga je dobila Lenčka ob koncu nedeljskega koncerta, nekaj posebnega. Saj je bila vidno ganjena, ko so vnuki pod vodstvom sina Nika najprej na odru zapeli „Šopek mamici nabiral sem" - potem pa prišli babici čestitat in prinesli resnični šopek za rojstni dan. Kar šest pesmaric obsega delo pesnice Lenčke Kupper. Na slavnosti v celovškem Domu glasbe ji je KKZ (podpredsednik Miha Vrbinc in sodelavka Veronika Kušej) podari! majhno spominsko darilo. Slike: Opetnik Drugi vidik na Lenčkine zasluge je dr. Miha Vrbinc povzel v kratkem govoru, ko je omenjal bukovništvo s pogledom na ustvarjalnost ljudske pesnice: Lenčkine pesmi so iz enega kova, preprostim besedam je dala melodijo, pevnim napevom je znala dati preproste besede. Tako so delali ljudski poeti in narod obdarovali z liriko, ki je še danes živa. Ko se je na tem festivalu zvrstilo kar 20 Lenčkinih pesmi iz otroških ust, se je vsak lahko prepričal, kako blizu so njene pesmi narodu in s kakšnim navdušenjem jih je narod sprejel. Včasih smo še pogrešali pesniška besedila izpod peresa kakega slovenskega pesnika, ki bi znal v lepi slovenščini, dostopni otrokom, povedati to, kar je prepevala Lenčka v tolikih pesmih, da napolnijo kar šest obsežnih pesmaric. Pa kaj, ko jih ni med slovenskimi Korošci! Še ena grenka kapljica je padla v splošno veselje slovenskih src: z dolgega območja od Zilje preko Baškega jezera pa dol po Rožu ob Dravi do Šmarjete ni bilo niti ene otroške ali mladinske skupine! Če izvzamemo nastop bilčo-vške in šentiljske skupine, moramo priznati, da bo prihodnost slovenske kulture na Koroškem v Podjuni. Tem bolj se moramo zahvaliti vsem, ki se trudijo za slovensko pesem, za slovenske otroke, za slovensko kulturo naslednje generacije. V nedeljo je nastopilo 15 lepo pripravljenih skupin, ki so jih vodili (po vrsti nastopa): Traudi Lipusch, Tanja Štern, Tanja Tolmaier, Katrin Hafner, Mira Blažej, Vera Sad-jak, Pepca VVeiss, Špela Filipič, Barbara Sienčnik, Mihaela Trau-nik, Mirjam Sadnikar, Slavko Mežek, Dagmar Prasenc in Roman Verdel. Za vse te je Lenčka pisala pesmi, za kar so ji hvaležni predvsem voditelji, ker lahko ponujajo otrokom ogromen šopek lepih slovenskih pesmi iz domačega grla. Nič ne de, da je bilo v nedeljo več otrok (približno 400) kot odraslih poslušalcev, pa je zadonela Lenčkina prva, danes že ponarodela, pesem: Enkrat je bil en škrat, kot obljuba v koroški svet: Lenčka, vedno ti bomo hvaležni za vse, kar si nam dala! Alojz Angerer Tudi otroška skupina iz Šentilja (vodijo Katrin Hafner) je čestitala Lenčki Kupper s šopkom lepih pesmi. Vidno ganjena je bila Lenčka, ko so vnuki pod vodstvom sina Nika na odru zapeli„Šopek mamici nabiraI sem". Otroški zbor iz Škocjana pod vodstvom Miriam Sadnikar Foto: NT/Fera ŠKOCIJAN - VIGREDNI KONCERT „Ven v pomlad, v življenje s pesmijo na ustih in v srcu1 V soboto, 25. aprila 1998, sta vabila Kulturno društvo Škoci-jan in SPD „Vinko Poljanec" na vigredni koncert v dvorano Kas-sl, da bi s pesmijo oziroma pevskim koncertom popraznovali pomlad in vigredni cajt. Spored so oblikovale skupine v raznolikem sestavu: Otroški zbor iz Škocijana se je predstavil pod vodstvom Miriam Sadnikar s pesmimi Lenčke Kupper - v čast pesničinega 60. življenjskega jubileja - in ritmičnimi pesmimi. Fantovski kvartet - umetniški vodja Bertej Logar - je zapel poleg slovenskih narodnih popevko Jamaica farevvell Harryja Bela-fonteja. Moški pevski zbor Vinko Poljanec (dirigent Franc Starz) je svoj del oblikoval z narodnimi pesmimi. Gosta večera sta prišla iz Sinče vasi in z Obirskega. Vigredni koncerti v Škocijanu pomenijo vedno tudi zaupanje v sožitje; letos se je vabilu na skupno prireditev odzval mešani pevski zbor AGV Kuhns-dorf/Klopeinersee, ki ga vodi Thomas Oman (z venčkom nemških narodnih in slovensko Srce je žalostno). Moški pevski zbor Valentin Polanšek z Obirskega vodi Božo Hartmann; s pesmijo Pozdrav Koroški smo se spomnili 70. obletnice rojstva pesnika kaplških grap. Ob skupni malici so nastopajoči tudi zapeli in tako sledili geslu: ven v pomlad, v življenje s pesmijo na ustih in v srcu. Miha Vrbinc CELOVEC Poseben koncert v Mladinskem domu V sredo, 22. aprila 1998, je v klubskem prostoru Mladinskega doma v Celovcu gostoval priznani godalni kvartet Enco Fabiani iz Ljubljane. Kvartet Enzo Fabiani so leta 1989 ustanovili štirje študentje ljubljanske Akademije za glasbo. Po začetnem izobraževanju pri Jossiju Gutmannu, violistu Melos Ouartetta, so se izpopolnjevali na mojstrskih tečajih, ki so jih prirejali znani kvarteti: Alban Berg, Hagen in Panocha Ouartett. Na povabilo Valentina Berlinskega, čelista slovitega kvarteta Borodin, so se leto in pol izpopolnjevali v Moskvi. Od leta 1997 je novi prvi violinist kvarteta Igor Grasselli, koncert- ni mojster ljubljanske Opere. Ostali člani Marko Kodelja, Sonja Vukovič in Pavel Rakar, so zaposleni v orkestru Slovenske filharmonije. V prvem delu koncerta so odigrali delo A. Dvoraka: Godalni kvartet v F-duru op. 96 „Ame-riški", v drugem delu pa B. Smetana: Godalni kvartet št. 1 v e-molu „lz mojega življenja". Doživeta in odlična interpretacija članov kvarteta je poslušalce popeljala v svet glasbe, ki je po mnenju nekaterih obiskovalcev na Koroškem preredek gost. Ne le izredni izvajalci, ampak tudi glasbeno izobražena publika so temu glasbenemu dogodku dali poseben pečat. T A T E D E N R A D I U PETEK, 1. maja 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor-gen, Karnten. 18.00-18.30 Glasbena SOBOTA, 2. maja 18.00 - 19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca NEDELJA, 3. maja 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor-gen, Karnten. Duhovna misel (Gabi Amruš) 18.00-18.30 Za vesel konec tedna PONED., 4. maja 18.00-18.30 Kratek stik TOREK, 5. maja 18.10-19.00 Otroška oddaja SREDA, 6. maja 18.10 -19.00 Glasbena mavrica 21.04 do 22.00 Primorski obzornik ČETRTEK, 7. maja 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila D O 1j Ji E>Zi\Kls NEDELJA, 3. maja '98,13. 30 PONEDELJEK, 4. maja 1998 ORF 2, ob 3.10________ TV SLOVENIJA 1, ob 16. 20 Predvidoma z naslednjimi prispevki: - „Enkrat je bil en škrat" - Srečanje mladinskih zborov ob 60-letni-ci pesnice Lenčke Kupper. - Mladi odkrivajo svet... - Breže: za zbliževanje med narodoma že šestič kulturni teden koroških Slovencev. - „Evropa - mati klavnic" - pred premiero novega projekta koreografskega gledališča „lkarus“ RADIO/TV, PRIREDITVE GORNJA VAS Koncert in predstavitev CD Pepeja Kropa Čas: ob 20. uri Kraj: v gostilni Hafner Nastopajo: Otroška igralska skupina, Pevsko instrumentalna skupina Žvabek, Oktet Suha, VOX Vabi: KPD Drava ŠENTJANŽ Odprtje razstave „Soča -Tagliamento - Drau“ Čas: ob 19. uri Kraj: v K & K centru Glasbeni okvir: pianist Toni Kern jak Vabi: K & K center in SPD Šentjanž BREŽE/FRIESACH Teden koroških Slovencev „Koncert Dvojezičnega zbora" Čas: ob 19. 30 Kraj: v mestni dvorani Vabi: Koroška deželna vlada BOROVLJE Koncert absolventov Glasbene šole Čas: ob 20. uri Kraj: v gradu Vabi: Slovenska glasbena šola Petek, 1 maja ŠENTPETER Film: Slovenski delavci v Nemčiji Čas: ob 19. 30 Kraj: pri šolskih sestrah Vabi: Ciril Turk, župnik v pokoju . PLIBERK Ob 25-letnici odra 73: Premiera komedije „Zares čuden par" (Simon Nella) Režija: Anita Hudi Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: Slovensko prosvetno društvo Edinost Pliberk BOROVLJE Igra: „Za idiote ni prostora" Čas: ob 20. uri Nastopa: igralska skupina SPD Radiše Kraj: pri Cingelcu na Trati Vabi: SPD Borovlje Sobota, 2. maja VOGRČE Ljudska komedija: „Ubogi samci" Nastopa: kulturno društvo s Kozjaka pri Mariboru Čas: ob 19. 30 Kraj: pri Florijanu Vabi: KPD Vogrče PODEN Odprtje razstave „Ljudske votivne tablice" Čas: ob 14. uri Kraj: v gostišču Andreja Lauseggerja Glasbeni okvir: domači pevci Razstava bo odprta do 26. oktobra. PLIBERK Komedija „Zares čuden par" Režija: Anita Hudi Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: SPD Edinost Nedelja, 3 maja DOBRLA VAS Materinska proslava (S ponovitvijo otroške igre Mojca Pokrajculja) Čas: ob 15. 30 Kraj: v kulturnem domu Vabi: SPD Srce DOBRLA VAS Plesni tečaj Vodi: Gregej Krištof (tečaj obsega 8 večerov po 2 uri) Čas: ob 20.30 Kraj: v kulturnem domu Vabi: SPD Srce ŠENTRUPERT Srečanje bivših gojenk - letnik 72/73 Čas: ob 13. uri Kraj: v šoli ŠENTPRIMOŽ Vigredno srečanje ob materinskem dnevu Čas: začetek ob 12. uri s kosilom Kraj: pri Voglu Nastopajo: otroški zbor „Danica“, Kati Marketz in Karla Haderlap Vabi: Društvo upokojencev Podjuna DJEKŠE Vigredni koncert Čas: ob 10. 30 Kraj: v ljudski šoli Nastopajo: Mladinska skupina „Nomos‘‘, Marko Kassl (harmonika), Vokalna skupina „Lipa“, otroška skupina „Lipov cvet" Vabi: PD LIPA ŽELEZNA KAPLA Mladinski praznik dekanije Čas: ob 11. uri Kraj: v farnem domu Program se prične z mašo, nato sledita kosilo in popoldanski program. PLIBERK Komedija „Zares čuden par" Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: SPD Edinost Ponedeljek, 4. maja ŠMIHEL Predstavitev knjige„Samo-zavestne ženske" Vsebinsko predavanje in govor na temo samozavest bo imela avtorica knjige dr. Štefka Vauti Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: KPD Šmihel Torek, 5. maja GRADEC Predavanje: Avstrija je na vzhodu Evrope, mar ne? Razširitev EU na vzhod s posebnim ozirom na Slovenijo" Predava: mag. Ulrike Hiebler Čas: ob 19. uri Kraj: Mehrzwecksaal VVALL, Merang. 70 Prireditelj: KSŠŠG NEUKIRCHEN Ekskurzija na mednarodni kongres rejcev pincgavske pasme Program: posvet z izkušenimi strokovnjaki in praktiki, ogled kmetije z rejo krav dojil Prijave: KIS, tel: 0463/ 54 8 64 Sreda, 6. maja CELOVEC Schokogel & Papalde - Kin- derlieder aus aller Welt Nastopa: Theater Heu- schreck z Dunaja Čas: ob 11. uri Kraj: v Mladinskem domu SŠD, Mikschallee 4 GRADEC Zborovsko petje: Dunajski zbor Čas: ob 20. uri Kraj: v prostorih KSŠŠG Mondscheingasse 9 Prireditelj: KSŠŠG Četrtek, 7. maja DOBRLA VAS Koncert: „Zeffiro Torna" Hortus Musicus Čas: ob 20. uri Nastopa: Hortus Musicus Kraj: v kulturnem domu Vabi: SPD Srce GRADEC Dia - predavanje: Indija Predava: Ch. Strassegger Čas: ob 20. uri Kraj: v prostorih KSŠŠG Mondscheingasse 9 Prireditelj: KSŠŠG Petek, 8. maja ŠENTJANŽ Plesni teater: „Novak Marie" Metaffa Gostuje: plesna skupina iz Horna/Nižja Avstrija Čas: ob 20. uri Kraj: v K & K centru Vabi: K & K in SPD Šentj. MELSKA DOLINA Ekskurzija govedorjecev južne Koroške in Tolminske Program: ogled kmetij, sku- pinske kmečke klavnice, kmečki trg v Beljaku (bio-trg) Prijave: KIS, tel: 0463/54 8 64 Vabi: Kmečkoizobraževalna skupnost SVEČE Razstava otroških risb, ki so nastale v urah risanja v Svečah (G. Gorše) (pod geslom „Dežela brez meja, ohne Grenzen, senza confi-ni) Gostuje: plesna skupina iz Horna/Nižja Avstrija Čas: ob 19. uri Kraj: v stari šoli, farni dom Poje: otroška skupina v Svečah Vabita: SPD Kočna in Farna skupnost Sobota, 9. maja PLIBERK „Mi smo mi" -15 letnica Mlade Podjune Čas: ob 19. 30 Kraj: v farni dvorani Sodelujejo: Mlada Podjuna (vodi: Vera Sadjak), Živžav iz Globasnice, družina Blažej iz Encelne vasi, Pevsko instrumentalna skupina Žvabek, MePZ Podjuna, „Spice Girls“ Vabi: Mlada Podjuna Pliberk ŽITARA VAS Vigredni koncert Čas: ob 20. uri Kraj: KUMST Vabi: SPD „Trta“ Žitara vas TINJE Predavanje: „Mit in resničnost leta 1848 pri Slovencih Predava: univ. prof. dr. Peter Vodopivec Čas: ob 17. 30 Kraj: v katoliškem domu Sodalitete Podijska diskusija: Ko sosed postal je sovražnik Sodelujejo: univ. prof. dr. Peter Vodopivec, univ. prof. dr. Jože Prijevec, univ. prof. dr. Andrej Moritsch, univ. prof. dr. Franc Rozman, univ. as. dr. VVerner Dro-besch, ravn. dr. Avguštin Malle Čas: ob 19. uri Vabi: Katoliški dom prosvete; soprireditelja: univerza Celovec in avstrijski institut za vzhodno in jugovzhodno Evropo - izpostava Ljubljana Torek, 12. maja GRADEC Predavanje: „Evro prihaja: „glava ali cifra? Pot do skupne evropske valute" Predava: mag. Martin Schauer Čas: ob 19. uri Kraj: Mehrzvvecksaal VVALL, Merang. 70 Prireditelj: KSŠŠG PRIREDITVE, OGLASI BOŽEK „Senza confini - brez meja -ohne Grenzen" Koncert kantavtorjev Peter Karpf in Otto Polainer iz Velikovca Čas: ob 20. uri Kraj: v kulturni dvorani na Muti (VVoschitz) v Rožeku Vabi: Kulturno društvo Peter Markovič ŠENTJANŽ Koncert: „Alpe-Jadran v soglasju" Nastopa: Dvojezični zbor -Der zvveisprachige Chor Cas: ob 20. uri Kraj: v K & K centru Vabita: K & K in SPD Šentj. Nedelja, 17. maja gospa sveta Slovenske šmarnice pri Gospe sveti Spored: ob 14.30 srečanje pri cerkvi sv. Petra na Krnskem gradu(zgodvina krnskega gradu in gosposveskega Polja - dr. Janko Zerzer), 16.00 šmarnice v cerkvi pri Gospe sveti (vodi: mag Ivan Olip). Pete litanije - sodelujejo: MePZ Gallus, MePZ Gorotan in cerkveni zbor s Pečnice Vabita: Slovenski pastoralni odbor Ponedeljek, 18. maja Šentjanž Srečanje „Vsaka stvar ima svoj čar“ Povezava poezije s keramiko (Ifigenija Simonovič) čas: ob 20. uri Kraj: v K & K centru Vabita: K & K in SPD Šentjanž Prezentacija „Justamendt“ -Koroška -Karnten - Carinzia Peter Raab in Rolf Holub predstavljata zgoščenko. Čas: ob 20. uri Kraj: v K & K centru Vabita: K & K in SPD Šentj. ŠENTPETER Sklepna prireditev ob 90-let-nici zavoda Program z naslovom „Pom-lad“ oblikujejo učenci in učenke zavoda. Kot gost sodeluje ansambel „Drava“. Slavnostni govor: mag. Ivan Olip Čas: ob 20. uri Kraj: v Višji šoli za gospodarske poklice Petek, 22. maja BILNJOVS Odkriteje spominske plošče posvečene dr. Pavletu Za-blatniku (ob 5-letnici njegove smrti) Svečanost bodo sooblikovali: MePZ in MoPZ SPD Bilka Bilčovs. Življenje in delo dr. Pavleta Zablatnika bo predstavil prof. dr. Peter Fister. Čas: ob 18. uri Kraj: v K & K centru Vabijo: K KZ, Slovenski narodopisni inštitut in društvo Urban Jarnik, Mohorjeva založba Nedelja, 24. maja ŠENTJANŽ Koncert „Don-Kosaken Soli-sten Ensemble" Čas: ob 19. uri Kraj: v farni cerkvi Predprodaja vstopnic: v župnišču v Svečah, na Pos-jilnici-Bank Borovlje in na Raiki na Bistrici. Petek, 29. maja ŠENTJANŽ Premiera igre: „Na odprtem morju" (Slavvomir Mrožek) Nastopaj gledališka skupina SPD Šentjanž Čas: ob 20. uri Kraj: v K& K centru Vabita: K & K in SPD Šentjanž Naša društva v internetu Osnovne informacije o koroških Slovencih (nem, slov, angl.) http://www.aprouc.co.at/slovene Cerkveni časopis Nedelja - tedensko aktualno http://www.aprouc.co .at/slovene/nedelja.html Center avstrijskih narodnostnih skupnosti (CAN) na Dunaju - Volksgruppenreport 97http://www.aprouc.co.at/slovene/volksgruppenre-port.html Mohorjeva založba - aktualna knjižna ponud-bahttp://www.mohorjeva.co.at Založba Wieser http: //www.wieser-verlag.co.at Zveza Bank v Celovcu (slov., nem. angl.) http://www.zvezabank.co.at/zb Fara Sele - tedensko nove pridige župnika Krampača in kulturne novice iz Sel http://members.magnet.at/fa-ra.sele/ Slovenska športna zveza: http://members.magnet.at/ssz/. e-mail-naslov: ssz@magnet.at. Občina Suha in okolje - KPD Drava, PIS Žvabek, Oktet Suha (slov., angl.) http://members.magnet.at/ste-fan.logar/ Oktet Suha. Živ-Žav. Enotna lista Suha http://www.members. magnet.at/d.katz SPD Zvezda Hodiše http://www.carinthia.org/keutschach/zvezda- hodiše/sprachkurs Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu http://privat.schlund. de/ksssg Ljudska šola Sele Kot: 204651 @ asn. netway. at Pevsko društvo Sele: pevsko, društvo, šele @ asn. netway. at V sodobno urejenem dekliškem domu provincialne hiše Šolskih sester v Celovcu, Viktringer Ring 19, je še nekaj prostih prostorov. Starše, katerih hčerke nameravajo v Celovcu obiskovati kakšno šolo (gimnazijo ali druge srednje šole) obveščamo, da se lahko poslužijo te možnosti. Podrobnejše informacije osebno ali po telefonu: 0463/ 56 44 6. . Šolske sestre JEZIKOVNE POČITNICE za mlade od 10. do 16. leta Termin: od nedelje, 5. julija do sobote, 18. julija 1998. Kraj: v osnovi šoli Grm v Novem mestu Prijave sprejema: Krščanska kulturna zveza v Celovcu, 10. OktoberstraBe 25/3, tel: 0463/51 62 43; faks: 0463/50 23 79 Zadnji rok za prijave: ponedeljek, 25. maja Objave prireditev Dragi društveniki! Naš tednik tiskamo vsak teden v četrtek dopoldan. Uredniški zaključek za prireditveni strani je zaradi tega v sredo opoldan ob 12. uri. Prosimo Vas, da nam sporočite prireditve do tega roka po telefonu ali po faksu. Telefon: 0463/51 25 28* 24 Faks: 0463 / 51 25 28* 22 ' ' ’ naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 3500,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zrač- na pošta letno 2000,-šil.; posamezna številka 15,-šil.; Slovenija: 150,- SIT. [DOBA w uoLiimca B 04239/26 42 v četrtek, 30. aprila, ob 19. uri Uvod v pogovorne večere na teme dialoga za Avstrijo Moderatorji: Monika Novak, prof. Štefan Kramer, mag. Vinko Ošlak, Hanzi Tomažič v petek, 1. maja, od 9. do 18. ure in v soboto, 2. maja, od 9. do 18. ure Kolaže na svili Voditeljica: mag. Evelyn Sickl od ponedeljka, 4. maja, od 18. ure do ponedeljka, 25. maja, do 13. ure Dopustniški dnevi za starejše ljudi v domu v Tinjah Spremlja: Majdi Bluml v petek, 5. maja, ob 20. uri Postiti se z dušo in telesom po sv. Hildegardi Voditeljica: Margit Obmann v sredo, 6. maja, ob 20. uri Predavanje: Rak - črevesni rak Predavatelj: dr. Dušan Schlapper v sredo, 6. maja, ob 20. uri Varovati nerojeno življenje Predavateljica: Gunhild Weiss v četrtek, 7. maja, od 9. do 11 .ure Dopoldansko izobraževanje: Kako pravilno jem? Predavateljica: mag. Jutta Sorger v četrtek, 7. maja, od 9. do 12. ure Seminar: Krščanstvo in človekove pravice v četrtek, 7. maja, ob 20. uri Predavanje: Krščanstvo, človekove pravice in družbena prizadevnost Predavateljica: ass. prof. dr. Ger-trud Putz v četrtek, 7. maja, ob 20. uri Molitveni shod za duhovne poklice Somaševanje vodi: dekan Leopold Kassl Potovanja: od nedelje, 19. julija do nedelje, 26. julija 1998 Izobraževalno potovanje po Nemčiji (VVurzburg, Bamberg, Niirnberg, Regensburg) Vodstvo: ravnatelj dr. VValter Aspernig, Linz PODLIGA ZAHOD Bilčovs - Šmohor 2:0 (1:0) Zopet odličen nastop ekipe trenerja Struggerja. Z borbeno in taktično zrelo igro so gostom prepustili le redke priložnosti, medtem ko so bili sami skorajda celo tekmo v rahli terenski premoči ter si priigrali številne lepe priložnosti. Pravi užitek gledalcem pa je bil prvovrstni zadetek Alberta Ouantschniga. BILČOVS: Slapnig 4, Rajnovič 5, Stokdas 4, Li-lusch 5, Diexer 4, Andrejčič 5, W. Kuess 4, Aleksič 4, Durnig 5, Strugger 3 (70. Schaunig 0), Ouantschnig 5 Bilčovs: 25 gled.; sodnik: Stark (slab); strelca: Durnig (35.), Ouantschnig (75.) 1. RAZRED D St. Stefan - Globasnica 0:4 (0:2) Proti pričakovanju jasna zadeva za Globašane, ki so že v 2. minuti povedli z 1:0. Po zadetku Blažeja v 31. minuti pa je bila tekma predčasno odločena, kajti domačini proti odličnim Globašanom preprosto niso našli recepta. Najboljši na igrišču pa je bil tokrat odlično razpoloženi Globašan Silan. GLOBASNICA: Smrečnik 4, Mišic 3 (46. Grubelnik 4), Tratar 4 (77. Zanki 0), Kordesch 4 (77. G. Sadjak 0), Pasterk 4, Wolbl 5, M. Sadjak 4, Hribar 3, Silan 6, Szabo 3, Blažej 3; St. Stefan: 150 gled.; sodnik: Obwurzer (zelo dober); strelca: Silan (2., 60.), Blažej (31., 65.) Šmihel - Grebinj 3:2 (0:1) Šmihelčani so se po odmoru znali stopnjevati ter si s taktično zrelo in disciplinirano igro priborili zmago. ŠMIHEL: Suschnig 3, H. Motschilnik 4, Burckhard 3, Janet 4 (46. Ch. Figo 2), Švab 5, Hribernik 3, Sadjak 4, A. Gros 4 (83. Berchtold 0), Žohar 4, Ch. Gros 4, W. Motschilnik 4 Šmihel: 200 gled.; sodnik: Lampert (slab); strelci: Žohar (48.), W. Motschilnik (54., 71.) Ruda - Železna Kapla 2:0 (0:0) Do 70. minute so se Kaplčani uspešno branili proti nevarnimi napadi domačinov. Po prejetem zadetku pa so tvegali vse ter v protinapadu prejeli še drugi gol, ŽELEZNA KAPLA: Ojster 4, Užnik 4, Kock 3, G. Grubelnik 3, O. Schorli 4 (85. S. Grubelnik 0), Lippusch 3, Germadnik 3, H. Grubelnik 3, Jeraj 4, A. Miklau 3, Kržan 0(16. F. Ošina 2) Ruda: 100 gled.; sodnik: Skubl (povprečen); 2. RAZRED D SAK II - StraBburg 5:0 (3:0) Druga ekipa SAK je tokrat prepričala z dobrimi potezami in bila gostom tehnično vsaj za razred boljša. Igralec tekme pa je bil Mandl, ki je zadel kar 4-krat. SAK II: Regvar 4, Kreutz 5, Blajs 4, Tolmajer 4, Hajnžič 5, M. Blažej 4,1. VVoschitz 4, D. Mesner 4, S Wieser 4, M. Nachbar4, Mandl 5; Grabštanj: 50 gled.; sodnik: Fischer (dober); strelci: Mesner (8.), Mandl (30., 38., 51., 72.) HHHK 2- razred E Rikarja vas - Sinča vas 3:0 (0:0) 800 gledalcev je videlo tako razpoloženo domačo ekipo kakor še nikoli poprej. Gostom iz Sinče vasi namreč celo tekmo niso prepustili prave priložnosti, tako da je bila zmaga tudi v tej višini nadvse zaslužena. RIKARJA VAS: Brezovnik 5, Urch 5, Streicher 5, Gomernik 5, Truschner 5, F. Sienčnik 5, Sporn 5 (67. Rebernig 0), S. Sienčnik 5 Kampusch 5 (81. Blajs 0), Dollinger 5 (62. Picej 0), Figoutz 5 Rikarja vas: 800 gled.; sodnik: Glanz (dober; strelci: Kampusch (47.(, Sporn (53.), Dollinger (60.) Važenberk - Dobrla vas 1:2 (0:0) Dobrolčani so se prav »zbudili" šele v 30. minuti, ko je sodnik domačinom prisodil 11-metrovko, katero pa je Pečnik odlično branil. Od tega trenutka so namreč zaigrali bistveno bolj zbrano in borbeno ter si tako zagotovili zaslužene tri točke na tujem. DOBRLA VAS: Pečnik 4, Golautschnig 4, Roger 3, K. Benetik 3, Kulterer 4 (80. M. Benetik 0), Hudi 4, Petek 4, Nachbar 3, Zunder 3, M. Lesjak 3, Pustoslemšek 4; Važenberk: 100 gled.; sodnik: Schonlieb (dober); strelci: Pustoslemšek (50.), Kulterer (70.); rumeno-rdeči karton: K. Benetik (80.) Djekše - Žvabek 3:1 (2:0) Od hitrega vodstva domačinov (2:0 po 15. minutah) so se Žvabečani sicer dobro opomogli, za več ko zadetek pa zaradi slabe forme nekaterih ni zadostovalo. ŽVABEK: Jakob 4, Mlinar 4, Homer 2, Kapp 2 (80. Pistotnik 0), Berchtold 3, Wriessnig 4, Juvan 2 46. Trampusch 2), Jammer 3, Zechner 4, Ramusch 3 (75. Polanz 0) Djekše: 100 gled.; sodnik: Pudgar (povprečen); strelec: Wriessnig (55.) Šport Rikarjani po zmagi proti Sinči vasi velik korak bliže 1. razredu Kar 800 gledalcev se je minuli konec tedna zbralo na vrhunski tekmi v Bikarji vasi, ki so jo domači presenetljivo prepričljivo dobili s 3:0. S tem je storila ekipa trenerja Fere velik korak naprej, kajti Sinča vas je neposreden nasprotnik v boju za naslov prvaka in je bila pred tekmo še neporažena. Seveda je bilo veselje pri Rikarjanih po dobljeni tekmi veliko, toda trener Fera je ostal stvaren in previden: „Čeprav imamo sedaj tri točke naskoka, se ne smemo zadovoljiti z doseženim, ampak pridno delati naprej. Prvenstvo namreč traja še mesec dni in se še lahko mnogo pripeti." Vsekakor pa je bil Fera zelo zadovoljen z nastopom svoje ekipe, ki je proti Sinči vasi pokazala zdavnaj najboljšo tekmo v zgodovini kluba. Predaja novih majic (dresov) Rikarjanom pred tekmo proti Sinči vasi. Z leve: kapetan Gomernik, predsednik dipl. trg. Joža Habernik, trener Fera in prokurist Zveze Bank mag. Rudi Urban. PRIHODNJI KROG: PODLIGA ZAHOD Landskron - Bilčovs - Landskron je sicer jasen favorit, toda Bilčovščani so na zadnjih tekmah dokazali, da sodijo med najmočnejše ekipe v tej ligi. Trener Strugger ima pripravljen celo poseben način igre, s katerim hočejo Bilčovščani kar precej jeziti domačine. Veliko upanje pa polagajo na novopečenega očeta A. Cuantschniga (rodil se mu je sinček Marko), ki doživlja pravo nogometno pomlad. 1. RAZRED D Globasnica - Eitvveg (v petek ob 17. uri) - Trener Wolbl ima razen poškodovanega Tominca na voljo celoten kader ter računa z zmago. Toda pozor! Eitvveg je na tujem v Žitari vasi remiziral. Vovbre - Šmihel (v petek ob 15.45) - Vrhunska tekma v tem razredu, kajti le zmagovalec bo imel še možnosti za naslov prvaka. Trener Šmihelčanov Kužnik: „Če dobimo to tekmo, smo res zreli za višje naloge." Vprašljiv pa je nastop Janeta in A. Grosa. Železna Kapla - St. Stefan (v soboto ob 17.30) - Za pridobivanje samozavesti bi Ka- plčani končno zopet potrebovali zmago. Manjkala bosta Kržan in Traun, trenerju Germadni-ku na voljo pa bo zopet Nerz. 2. RAZRED C Kotmara vas - Sele - Kotmara vas se poteguje za naslov prvaka in zato hoče tri točke. Toda Selani so drugega mnenja. 2. RAZRED D Oberglan - SAK II (v nedeljo ob 16. uri) - Trd oreh za SAK II, kajti Oberglan sodi med najmočnejše ekipe v tem razredu. 2. RAZRED E Rikarja vas - Pliberk II (v soboto ob 16.30) - Trener Fera: „V boju za naslov prvaka je na domačem igrišču upoštevanja vredna le zmaga." Dobrla vas - Reichenfels (v soboto ob 17.30) - »Zreli smo zopet za zmago,” pravi predsednik Dobrolčanov Tinej Lesjak. Žvabek - Galicija (v nedeljo ob 17. uri) -Trampusch in Mlinar sta vprašljiva, kljub temu so v taboru Žvabečanov optimistični, kajti že jeseni so proti Galiciji presenetili, ko so na tujem zabeležili neodločen rezultat (2:2) Šah: SŠZI upa na obstanek v ligi V koroški deželni šahovski ligi so konec tedna odigrali zadnji krog ekipnega prvenstva. Koroški prvak je AS-KO Bekštanj, šahisti Slovenske športne zveze pa so osvojili deseto mesto na 12-mestni lestvici, če bo to mesto tudi zadostovalo za obstoj v najvišji šahovski ligi na Koroškem, bo predvsem odvisno od nadaljnjega razpleta v kvalifikaciji za 1. ligo. Prvaku južne lige Gamlitz v kvalifikaciji za državno ligo A na šahovski deski sicer ni uspel podvig, obstaja pa možnost na osnovi odločitve na zeleni mizi. Proti dvoboju Kufstein - Gamlitz, ki se je končal 3:3 (vodji ekip sta se zedinili na šest remijev), je bil namreč vložen protest, ker sta pri Kufsteinu manjkala dva igralca! Odločitev komisije za proteste je pričakovati v prihodnjih dneh. Šahisti SŠZ I so v zadnjem krogu sicer podlegli novemu prvaku Bekštanj z 2:4, toda z osvojitvijo dveh točk so si zagotovili deseto mesto in s tem možnost za obstoj v ligi. Lestvica - koroška lioa 1. ASKO Bekštanj 45 točk (31 match-točk), 2. Spittal/Ferndorf 45 (22), 3. SG RBB/WAC 40,5, 4. Die Klagenfurter/KSV 38,5, 5. Gospa Sveta 36, 6. Pošta Celovec 34,5, 7. Magistrat Celovec 33, 8. Velikovec 29,5, 9. Kotschach Mauthen 27,10. SŠZ/Carimpex 26,11. SK Li-enz 25,5,12. Feistritz/Paternion 13,5 Tudi druga ekipa SŠZ (Posojilnica Borovlje II) je zaključila prvenstvo v 3. razredu C s porazom. Proti moštvu iz Frauensteina so izgubili 2,5:3,5. Naslov prvaka pa je osvojila ekipa Zugzvvang Celgvec, v kateri igrata bivša igralca SŠZ magistra Franci in Herbert Rulitz. PODLIGA ZAHOD 1. Bad Bleiberg 20 15 5 0 56:15 50 2. Landskron 20 15 3 2 74:16 48 3. Šmohor 19 11 5 3 40:13 38 4. Bilčovs 20 10 4 6 32:20 34 5. Baško jezero 20 8 6 6 30:29 30 6. VVernberg 20 8 3 9 29:32 27 7. Radenthein 20 6 7 7 28:32 25 8. Oberdrauburg 18 8 1 9 26:31 25 9. VVeiBenstein 20 6 5 9 27:40 10. Baldramsdorf 19 7 210 17:41 23 11. Irschen 19 6 211 28:36 20 12. ASV Lienz 19 4 312 11:35 15 13. Brnca 20 4 313 18:50 15 14. VVinklern 20 2 513 12:38 11 ■ 21. krog (273. maj): Brnca - VVeiBenstein, Baldrams-dorf - Oberdrauburg, ASV Lienz - VVinklern, Landskron -Bilčovs, Šmohor - Bad Bleiberg, Irschen - Radenthein, VVernberg- Baško jezero; 1. 1. Globasnica RAZRED D 20 12 5 3 43:20 41 2. Šmihel 20 11 4 5 39:22 37 3. Žitara vas 20 11 4 5 39:25 37 4. Vovbre 20 10 6 4 36:23 36 5. Grebinj 20 9 5 6 34:24 32 6. Eitvveg 20 8 6 6 36:26 30 7. Klopinj 20 7 9 4 26:23 30 8. St. Stefan/L. 20 7 6 7 21:24 27 9. Železna Kapla 20 7 5 8 32:32 26 10. Maria Rojach 20 5 7 8 27:32 22 11. Ruda 20 4 9 7 17:23 12. Šentlenart 20 4 511 21:36 17 13. Labot 20 4 313 18:43 15 14. Frantschach 20 2 414 17:53 10 ■ 21. krog (273. maj): Labot - Žitara vas, Frantschach -Maria Rojach, Vovbre - Šmihel, Grebinj - Šentlenart, Klopinj - Ruda, Železna Kapla - St. Stefan, Globasnica • Eitvveg; 2. RAZRED C 1. Poreče 19 11 7 1 46:13 40 2. Tholica 18 11 5 2 44:16 38 3. Treffen 19 11 5 3 45:28 38 4. Kotmara vas 18 11 4 3 52:24 37 5. Rožek 19 9 6 4 37:29 33 6. Sele 17 7 3 7 31:30 24 7. Ledince 19 5 8 6 32:39 23 8. Donau 19 6 4 9 37:37 22 9. Kriva Vrba 18 6 4 8 31:32 22 10. Šentjakob 18 7 011 31:46 21 11. Pošta 19 3 511 21:44 12. HSV 18 2 511 19:37 11 13. Osoje 19 2 215 23:74 8 ■ 20. krog (273. maj): Šentjakob - Tholica, Poreče - Le-dince, HSV - Kriva Vrba, Kotmara vas - Sele, Treffen -Pošta; 2. RAZRED D 1.KAC 19 16 2 1 50:12 50 2. Oberglan 19 14 2 3 36:14 44 3. Krka 19 12 3 4 44:25 39 4. Guttaring 19 12 2 5 33:22 38 5. SAK II 18 8 1 9 44:30 25 6. Kappel 19 7 4 8 27:28 25 7. St. Urban 18 7 110 24:49 22 8. Steuerberg 18 6 3 9 28:30 21 9. VVeitensfeld 18 5 6 7 20:27 21 10. Kraig 18 5 211 29:37 17 11. Eberstein 18 5 211 25:42 17 12. Ulrichsberg 18 3 411 19:28 13 13. StraBburg 19 3 214 22:57 11 ■ 20. krog (273. maj): Ulrichsberg - Krka, St. Urban -Kraig, Kappel - Eberstein, Oberglan - SAK II, StraBburg -VVeitensfeld, Guttaring - Steuerberg; 2. RAZRED E 1. Rikarja vas 20 16 4 0 62:14 52 2. Sinča vas 20 15 4 1 68:19 3. Tinje 20 15 3 2 65:22 48 4. Reichenfels 20 12 2 6 34:21 38 5. Djekše 19 10 4 5 54:28 34 6. St. Margarethen 20 7 310 32:31 24 7. Dobrla vas 20 6 6 8 22:33 8. Galicija 20 5 8 7 24:34 23 9. Preitenegg 20 4 7 9 20:38 19 10. Pliberkll 20 4 610 21:37 18 11. Šentpeter 20 4 610 29:48 18 12. Žvabek 20 3 8 9 19:37 17 13. Važenberk 20 3 413 19:55 13 14. Mauterndorl 19 1 315 16:68 6. ■ 21. krog (273. maj): Rikarja vas - Pliberk II, Sinča vas -Važenberk, Dobrla vas - Reichenfels, Preitenegg - Tinje, šentpeter - Djekše, Žvabek - Galicija, Mauterndorl - St. Margarethen; Zenski nogomet. Ekipa DSG Sele pod vodstvom trenerja M. Maka je minulo soboto na stadionu pod Košuto visoko dobila tekmo proti DSG Borovljam - 6:0. Dobro razpoloženje nekaterih Se-lank je našlo tudi odziv v deželni reprezentanci - Marija in Verena Olip sta bili namreč vpoklicani za tekmo proti Štajerski (v petek, 1. maja, ob 16. uri na igrišču ASK v Celovcu). četrtek, ^Ojiprilajggs Šport Tekme le še pred praznimi tribunami - kaj je z navijači? Komaj približno 200 gledalcev se še zbira na tekmah SAK na igrišču ASV. Tekme SAK na igrišču ASV se v zadnjem času odvijajo vsebolj pred praznimi tribunami. V vigrednem delu prvenstva je SAK odigral tri tekme na „domačem“ igrišču, število gledalčev (na tekmo) pa nikoli ni preseglo 200. To je povprečje, ki ga neredko dosegajo ekipe v 1. razredu, nekatere celo v 2. razredu. Kaj je torej narobe pri SAK, da tako močno nazaduje število obiskovalcev? Mnenja navijačev in odgovornih kluba so zelo različna (glej desno) in nakazujejo vsestranske vzroke. Proti Pričakovanju pa je ostal nedeljski termin skorajda neosporavan, le trener Tellian je menil, da bi ga bilo potrebno premisliti. „Manj gledalcev tudi v petkih ali v sobotah ne more bi-V pravi Tellian, medtem ko predsednik Perč popolnoma vztraja na nedeljskem terminu. „Vse smo že Poizkusili, izkazalo pa se je, da je kljub temu nedeljski termin še najprimernejši za naše navijače." F. S. SAK Naraščaj SENIER plirfrk Vse ekipe SAK so zmagale Ta krog so vse ekipe centra v Vidri vasi slavile zmage. U 16, U 14 in U 10 Pa so na 1. mestu. UJS: Velikovec - SAK/1 2:3 ( Ch. Galo 2, Malej); U Ml SAK/1 - Grebinj 4:3 (Paril 2, Zidej 2); M2: Pli-z6," SAK/1 (Aleksič 3, D. Dlopst 2, Ch. Klosch 2, Grilc, r-racko); IJJO: Metlova - SAK/11:3 (Stuck 2, Prutej) Prihodnji krog: SAK U 16 - WAC (ned. 17.30), Vo-vore - SAK U 14 (ned. 17.00), SAK U 12 - Velikovec ned. 16.00), Važenberg U 10 - SAK/1 (čet. 17.00), turnir U 8 v Vidri vasi (ned. 13.30) CEMIER CEIOvrc U16 naprej preseneča Ta krog je edino U 16/2 slavila zmago (1:0 pro Vetrinju), U 14/2 pa je nesrečno podlegla Austrii. V-& Vetrinj - SAK/2 0:1 (Prusnik); LM4: Austria -AK/2 5:2 (Oraže, VValdhauser); ^ SAK/2 - Austria/21:3 (Kropivnik); UM SAK/2 Prihodnji krog: SAK U 16 - Austria (sob. 18.00), UbG Borovlje - SAK U12 (ned. 16.15), Donau - SAK u 10 (čet. 17.30), turnir U 8 (ned. 9.00) £EITEEB_ŠENTPRIMOŽ Najmlajši zmagali na turniju Prvič je center doma pred kulturnim domom v Šenprimožu priredil turnir najm-laJsih, ki so ga jasno dobili mali sakovci. UJŽ1 SAK/3 - Šmihel 9:1 (Triplat 6, Pustoslemšek 4 Michael Gregorič); M 1 SAK/3, 2. Metlova, 3. binčavas/1,4. Sinčavas/2 Prihodnji krog: Sinča vas U 12 - SAK (ned. 10.30), turnir U 8 v Sinči vasi (pet. 16.00) Zakaj nazaduje število navijačev na tekmah SAK? Jurij Perč, predsednik SAK: Izostajanje navijačev je preostanek iz prejšnjih dveh sezon - torej tudi II. zvezne lige, ko smo razmeroma slabo igrali. Prav tako jeseni tekoče sezone. Prepričan pa sem, da bo sedaj šlo zopet navzgor, kajti nastopi ekipe na minulih tekmah dajo upati. Michaela Traunik, navijačinja: Menim, da se poleg tekme gledalcem premalo nudi, npr. žrebanje kakega kolesa ali ipd. Seveda pa mnogi v zadnjem času tudi zaradi slabih nastopov ekipe niso prišli, kar pa sedaj po odličnem nastopu proti Gratkornu ne sme več veljati kot izgovor. Milan Blažej, blagajničar SAK: Razlogov nazadovanja gledalcev je več. Vsekakor pa ima veliko vlogo dejstvo, da ekipa zaseda le mesto v sredini lestvice - naši navijači namreč prihajajo množično le takrat, ko gre za prva mesta. Iz izkušenj pa vemo, da je obisk vigredi po navadi slabši. Erik Užnik, navijač: Največji vzrok je - in to mi potrjujejo tudi znanci, da na tekmah ni več tiste domačnosti, ki je vladala npr. takrat, ko je bil še Ivan Ramšak trener. Gotovo pa tudi vpliva dejstvo, da se tekme pogosto križajo s kulturnimi prireditvami kot npr. minulo nedeljo. Reinhard Tellian, trener SAK: Zdi se mi, da bi bilo potrebno premisliti nedeljski termin naših tekem. V Podjuni, od koder prihaja večina naših navijačev, so vrhunske tekme nižjih razredov skoraj vedno istočasno z našo in nam tako iz tedna v teden odtegujejo dragocene gledalce. Rudi Lampichler, navijač: Navijači so razvajeni od uspehov v prejšnjih letih. Sedaj smo v podobnem položaju kot takrat, ko smo izpadli iz koroške lige. Tudi takrat smo bili le še najzvestejši na tekmah. Kar zadeva nedeljskega termina, pa se mi zdi vsekakor primeren. SAK______________________ Bo SAK nadaljeval z močnimi nastopi na tujem? Namesto Kircherja (4. rumeni karton) bo prišel v ekipo Šmid, ki je manjakal na tekmi proti Gratkornu. Vprašljiv pa je nastop poškodovanega napadalca Lessnigga (težave v gležnju). Vsekakor trener Tellian zopet pričakuje tradicionalno" soliden nastop igralcev na tujem in pozitiven rezultat. »Izgubiti pa je prepovedano, kajti v tem primeru bi se tudi Pollau nevarno vključil v boj za rešilna mesta," pravi Tellian. Pollau - SAK (v soboto ob 17. uri) SVG______________________ Pliberk hoče pri Flavii ostati neporažen „Ker igramo proti ekipi, ki se prav tako bori proti izpadu, je ta tekma še pomembnejša kakor proti Austrii/ VSV. Zato je izgubiti prepovedano," pravi trener Pliberčanov Polanz, ki ima tokrat razen Bajroviča (rdeči karton) na izbiro celoten kader. Kdo bo pazil na nevarnega režiserja Flavie Friclja, pa Polanz še ni vedel natančno povedati. »Verjetno branilec Franz VVriessnig, kajti sredinskega igralca nočem žrtvovati." Flavia Solva - Pliberk (v soboto ob 16. uri) REGIONALNA LIGA/19. KROG Močna predstava SAK Ekipa trenerja Telliana se je tokrat predstavila z najboljše strani, čeprav je tekma zanimalo komaj 200 gledalcev. SAK je namreč zaigral zelo zbrano ter potrpežljivo čakal na priložnosti, ne da bi zaradi tega tvegal napake v obrambi. Prav v času, ko so gostje nekoliko popustili, pa je napočil čas za SAK. Najprej je Eber-hard z lepim strelom zadel še prečko, le nekaj minut navrh pa je Simon Sadjak z natančnim strelom premagal nasprotnega vratarja (35.). Zopet le nekaj minut pozneje pa je bil s strelom z glavo še uspešen Roy. Po odmoru pa je SAK odlično uspelo že v kali zatreti prizadevanja gostov. SAK - Gratkorn 2:0 (2:0) SAK: Malleg 5, Vrabac 5, A. Sadjak5, Zanki 5, Koreimann 3, Roy 5, S. Sadjak 5, Kircher 4, Kutt-nig 3, Eberhard 4, Lessnig 4 (81. Hajdini 0) Igrišče ASV: 200 gled.; sodnik: dr. Maier (slab); strelca: S. Sadjak (35.), Roy (41.) Pliberk bi zaslužil zmago Že v 9. minuti bi Pliberčani lahko prevzeli vodstvo, toda Pleschgatternig stoodstotne priložnosti ni znal izkoristiti. Srečnejši so bili nato gostje, katerim je v 15. minuti uspelo vodstvo (Ogris). Nato so se Pliberčani znali stopnjevati, predvsem po odmoru so bili Austrii/VSV tako telesno kakor tudi taktično korak naprej. Rezultat je bilo zasluženo izenačenje (Skof/75.). Pliberk-Austria/VSV 1:1 (0:1) PLIBERK: Matschek 5, Lutnik 4, Krewalder 5, Skorianz 3 (46. Slamanig 4), Škof 4, F. VVriessnig 4, Bajrovič 3, Hribar 4 (75. D. VVriessnig 0), Urnik 5, Pleschgatternig 4 (55. Lisic 3), Miklau 4; Pliberk: 900 gled.; sodnik: Platter (povprečen); strelca: Škof (75./11-m.) oz. Ogris (15.); rume-no-rdeči karton: Bajrovič (79.) oz. Hilberger (77.) Ključ ocen: 0 brez ocene, ker prekratko na igrišču, 1 je popolnoma razočaral, 2 slab, 3 povprečen, 4 dober, 5 zelo dober, 6 izreden nastop ter zrel za višje naloge. REGIONALNA LIGA 1. Voitsberg 19 13 2 4 30:14 41 2. Austria/VSV 19 9 9 1 35:12 36 3. St. Florian 19 8 7 4 31:16 31 4. Gratkorn 19 8 7 4 29:21 31 5. Leibnitz 19 8 4 7 22:19 28 6. WAC 19 7 6 6 28:20 27 7. SAK 19 6 9 4 28:22 27 8. Pliberk 19 7 6 6 22:23 27 9. Grieskirchen 19 7 4 8 27:30 25 10. Rapid Lienz 19 7 4 8 27:30 25 11. Pollau 19 5 5 9 18:26 20 12. FlaviaSolva 19 4 510 12:31 17 13. Zeltvveg 19 4 312 14:33 15 14. Rohrbach/B. 19 3 313 13:42 12 ■ Rezultati 19. kroga: SAK - Gratkorn 2:0, Rapid Lienz - WAC 0:1, St. Florian -Rohrbach/Berg 1:0, Pliberk - Austria/VSV 1:1, Grieskirchen - Pollau 1:1, Zeltvveg - Flavia Sol-vat :0, Leibnitz - Voitsberg 1:0; ■ 20. krog 12./3. mali: WAC - Grieskirchen, Pollau - SAK, Gratkorn - Leibnitz, Voitsberg - Zeltvveg, Flavia Solva - Pliberk, Austria/VSV - St. Florian, Rohrbach - Lienz; ■ Strelci (SAK in Pliberk): 8....Miklau (Pliberk) 6....Urnik (Pliberk) 5....Kudler (SAK, sedaj Bad Bleiberg), 4....Vrabac, Lessnigg (oba SAK), Lisic (Pliberk) 3....Hajdini, (SAK) 2....Koreimann, Kircher, S. Sadjak, Roy (vsi SAK), Krevvalder, Škof (oba Pliberk) 1...Hober, A. Sadjak, Eberhard (vsi SAK), M. Sadjak (sedaj Globasnica) USPEH TREH KRALJEV GLAS IZ LJUDSTVA Na Koroškem so letos z akcijo „Treh kraljev" zbrali 12,1 mio. šilingov, kar je za 4,7% več kot leto prej. Kljub varčevalnemu paketu so Korošci darovali več kot kdajkoli prej. V celi Avstriji so trije kralji zbrali 134 mio. šilingov, kar je za 4,4 mio. (3,4%) več kot leto prej. Z zbranim denarjem bo Katoliška mladina podprla projekte v ..tretjem svetu". Letošnji denar bodo konkretno namenili cestnim otrokom v Najro-biju. OSEBE & DOGODKI TAK: 1. NAGRADA NA IFABO NA DUNAJU 4. A razred Dvojezične trgovske akademije v Celovcu je na pobudo razrednika mag. Lorenca Mullerja sodeloval na tekmovanju RTA na sejmu IFABO 1998 na Dunaju. Naloga je bila izbrati sodobno in primerno opremo za novoustanovljeno podjetje. Poleg tega so morali dijaki upoštevati najcenejše telefonske tarife. Ker so sodelovale trgovske akademije iz cele Avstrije, je bilo presenečenje veliko, ko so našim dijakom na Dunaju čestitali k 1. mestu. FRLOŽEV LUKA V Blatogradu (tam kjer je škof Slomšek pred 150 leti pridigal čudovite besede o slovenski materinščini) so neznani ukradli celega kozla. Ali hočejo z njim izganjati zatohle vonjave rjave preteklosti? Že večkdo je z belcebu-bom skušal izganjati hudiča. Dobrolski socialdemokrati so dobili na zadnjem deželnem zborovanju SPO vso podporo. Zdaj z edino preostalo FPO-jevsko občinsko odbornico lahko sklenejo zgodovinsko koalicijo proti dvojezičnemu vrtcu v Dobrli vasi. Za primerno ime take koalicije se ne bo treba čezmerno skrbeti. OD TOD IN TAM Župnik Florijan Zergoi praznuje Župnik Zergoi 65-letnik Kazaze. Začetek maja praznuje vsepovsod znani in priljubljeni župnik Florijan Zergoj svoj 65. življenjski jubilej. V obeh farah, ki jih oskrbuje, v Kazazah in v Vogrčah, so mu hvaležni farani čestitali in izrazili upanje, da bo še dolga leta ostal med njimi. Tudi uredništvo Našega tednika, s katerim slavljenec že dolga leta redno in prijateljsko sodeluje, iskreno čestita. Kot darilo mu bomo poklonili risbo našega hišnega karikaturista, ki je po svoje čestital slavljencu, kateremu kličemo še na mnoga zdrava, zadovoljna in milosti polna leta. Florijan Kulmesch 50-letnik Vogrče. Šef znanega tesarskega podjetja Kulmesch v Vogrčah je te dni srečal Abrahama. Slavljenec je pričel samostojno z malim podjetjem in je s pridnostjo in s pomočjo cele svoje družine razvil podjetje v eno največjih firm v pliberški občini, ki je še posebno vsem Vogrjanom v čast. Flori Kulmesch pa je znan tudi kot zelo družaben človek, kateremu so gasilci, kutura in šport posebno pri srcu. Vse te dejavnosti tudi finančno podpira. Slavljencu ob jubileju iskreno čestitamo in mu želimo obilo zdravja in sreče v krogu svojih domačih. Ad multos annos! Flori Kulmesch je 50-letnik KNJIGA TEDNA Najlepše darilo o Koroški Bertram K. Steiner (besedilo) Ferdinand Neumiiller (fotografije) KOROŠKA Domovinska knjiga Podzemeljska srečanja 248 strani, vezana s ščitnim ovitkom nad 100 velikih barvnih slik Format: 23,5 x 30,5 cm Cena: 495,-šil., 6.720,-SIT (Naročite jo kar po telefonu: 0463/56 5 15 17, Celovec, ali 061/30 10 97, Ljubljana) Knjiga je izšla v nemščini, v slovenščino pa jo je mojstrsko prevedel dr. France Vrbinc. Domovinska knjiga naj bi tistemu, ki v njej lista in bere, razodela obzorja njegove domovine in mu dala občutek domačnosti. Avtorja pričujoče knjige pa se dotikata tudi sveta v koroškem podzemlju in pri tem pokažeta na še neprebavljeno preteklost. MOHORJEVA POVEZUJE ROJAKE....