GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SATURNUS LJUBLJANA - LETO VI - ŠTEVILKA 11 - DECEMBER 1964 Letna konferenca ZKS Večja produktivnost dela mora dati širše materialne možnosti proizvajalcem Neposredno pred letno konferenco, je v Beogradu zasedal naj višji organ Zveze komunistov Jugoslavije — VIII. Kongres ZKJ. Vsebinsko pomeni ta kongres novo preokretnico v nadaljnjem delu Zveze komunistov, s posebnim poudarkom na idejnosti in liku članov ZKJ. Kritično so bile obravnavane napake, ki so se pojavljale v vlogi komunistov pri razvijanju delavskega in družbenega samoupravljanja, notranjih odnosih v delovnih kolektivih in pri odnosih organov družbeno političnih skupnosti. Kongres ugotavlja, da so bili z delavskim in družbenim samoupravljanjem doseženi veliki gospodarski premiki in dosežki. Predvsem so bili doseženi veliki gospodarski uspehi in rezultati med Sedmim in Osmim kongresom ZKJ. To je dejansko obdobje dinamičnega razvoja v našem notranjem življenju, obdobje graditve družbenih odnosov naše socialistične skupnosti, kot je to dejal to-tovarlš Tito v svojem referatu. Kongres je tudi kritično obravnaval pomanjkljivosti gospodarskega in družbenega življenja in nakazal spremembe na obeh straneh. Samoupravljanje je doslej doseglo tako visok razvoj, da je kot oblika v graditvi socialističnih družbenoekonomskih odnosov zmagalo v naši družbi. Kot osnova vsega političnega sistema je postalo neločljivi sestavni del življenja in ustvarjalnih prizadevanj naših delovnih ljudi. Zato pa ni nadaljnji razvoj samoupravljanja odvisen samo od proizvajalcev in njihovih prizadevanj v delovnem kolektivu samem. Ce želimo, da bo samoupravljanje še v prihodnosti uspešno, moramo prenesti na delovni kolektiv večje pravice odločanja (Nadaljevanje na 2. strani) Preberi tudi ti! Spet uspešni pri tekmovanju za priznanje Jugoslovanski Oskar za embalažo — 3. Pogoji za potrošniški kredit — 4. Naš šopek za Jakoba in Marijo — 5. Aktualna vprašanja - polemični odgovori — 6. Nova naprava za merjenje svetlobnih karakteristik mačjih oči — 8. Glavni vzrok za prevelik izmet - pomanjkljiva evidenca — 9. še dva pokala v športnih vitrinah — 10 Družbeni plan za leto 1965 KRATKA VSEBINA GOSPODARJENJA LETOS Na osnovi rezultatov 11-mesečnega obračuna in prvih dni decembra moramo oceniti naš poslovni uspeh z več kot dobro oceno, kljub temu, da bomo plan dosegli količinsko le z 98,5 % in vrednostno z 98,3 %. Ker ne bomo uspeli izter- izvršili povprečno celoten do-jati kupcev talko temeljito hodek 82,6 %, čisti dohodek kot lani, bo plačana realiza- 87,5 % in osebne dohodke 99 cija slabše dosežena kot pro- odst. Vendar izvrševanje :pla-izvodnja in bo celotni doho- na ni edino merilo uspeha in dek dosežen le z 95,2 %. Le- storilnosti. Da smo letos iz-tos smo imeli v zadnjih me- delali za 27,2 % več pnodzvod-secih precej visok znesek nje in presegli dohodek za prodaje blizu 1/12 letnega 26,6 v primerjavi z lanskim plana, -t. j. 670 milijonov din letom, kaže samo, da nismo in bo zato tudi dolg kupcev plana uresničili glede plani-večji kot lani. Zaradi ugod- ranih pogojev za doseganje ne j še delitve dohodka med gospodarskih uspehov in si-gospoidarsko organizacijo M cer: družbo smo dosegli čisti do- ... , . hodek s 102%, osebni doho- . Dose,gU msmo. 'PIa™flh dek s 107,7 % in poslovni 1TlvestlclJ, 'ker nismo dobili sklad celo s 140,7 % od pla- zahtevanih kreditov. Dobavi-niranega. Ker srno dopusti- t el j — firma i»FMI« — jz Ita-li, da se je število zaposlenih zvišalo na 115,5 so vsi navedeni rezultati na zaposlenega mnogo slabši/Vzrokov najdemo v skrajšanju tedenskih ur in povečanju bolniških izostankov z bolezninami vred. Zato smo izvršili plan delovnih ur le z 99,6 %. Na enega zaposlenega smo lije ni pod leta usposobila že montiranega bodymakerja. Planiranega materiala nismo dobili od domačih proizvajalcev in kooperantov ali pa z veliko zamudo. Ostalih problemov, ki so nam že znani, ne bom našteval. Osebne dohodke bomo povečali za 30,4 %, poslovni sklad za 13,4%, sklad skupne porabe ipa za 54,7%. Enak bi bil tudi uspeh na zaposlenega, če ne bi zaposlili 210 oseb več, kar je povečanje za 21 %. Pri tem pa smo izvršili 5,1 % več ur in (nadaljevanje na 2. strani) LETOŠNJI PLAN DOSEŽEN Z 98 ODSTOTKI Osnovna ugotovitev v proizvodnji letošnjega leta je, da naše delo še nikoli ni teklo v tako težavnih pogojih. Zamujenega nismo mogli nadoknaditi, razen tega pa se moramo zahvaliti doslednim prizadevanjem vseh članov kolektiva, da je naša proizvodnja skoraj dosegla planirano Večja produktivnost dela mora dati širše materialne možnosti proizvajalcem (Nadaljevanje s 1. strani) z njihovimi sredstvi. Torej nujno moramo razvijati takšne družbeno-ekonomske odnose, ki bodo direktno vzpodbujali k vse večji uveljavitvi samoupravljanja. Zato nikakor ni mogoče še naprej odrekati delovnim kolektivom pravice, da bi sodelovali pri odločanju o delitvi in uporabi akumuliranih sredstev, saj je to v prvi vrsti tudi njihova pravica. Glede na to pa se brez dvoma postavlja vprašanje pretiranih investicij, ki niso bile v skladu s tempom akumulacije in hkrati z zboljšanjem življenjske ravni delovnih ljudi. Slaba investicijska politika, forsiranje nesmotrnih gospodarskih investicij, premajhen čut za odgovornost posameznih vodilnih oseb, premnogokrat neupoštevanje volje neposrednega proizvajalca in drugi faktorji, so najpogosteje povzročali, da življenjska raven pada, oziroma ne raste v skladu s produktivnostjo. Zato bo morala naša bodoča investicijska politika temeljiti predvsem na zagotovitvi rentabilnosti naložb investicijskih sredstev v korist naše družbene skupnosti in v korist povečanja življenjske ravni. O dvigu življenjske ravni pa ne moremo govoriti ločeno, ne da bi pri tem omenili dvig produktivnosti dela, ki pa mora dati proizvajalcem tudi širše materialne možnosti. Izhajajoč iz teh ugotovitev lahko dokončno pričakujemo stabilizacijo delitve družbenega proizvoda, ki mora temeljiti na načelu delitve po delu, pri čemer pa morajo odločati delovni ljudje in to v vseh fazah posameznega in družbenega dela. Vsekakor pa smo dolžni še izpopolnjevati sistem delitve po delu, tako da bo imel vsak delovni človek določnejšo sliko v prihodnosti. Vsak njegov napor in vsaka njegova afirmacija v delovnih sposobnostih — na delovnem mestu naj tedaj prispeva k izboljšanju materialne baze. Vse to pa naj služi neposrednemu zadovoljevanju individualnih in kolektivnih potreb človeka. Družbeni instrumenti in intervencije pa morajo zagotoviti, da bo vsakdo ravnal po njih. Le tako zagotavljamo stabilnost gospodarstva in ustrezne pogoje za njegov uspešen in kvaliteten razvoj. S planom določenega razmerja delitve je treba brezpogojno spoštovati, kar predstavlja odgovornost delovnih ljudi in delovnih skupnostih. Pri ustvarjanju takih pogojev gospodarjenja pa se moramo prav mi komunisti boriti za dosledno izvajanje teh načel v medsebojnih odnosih, hkrati pa z idejnopolitičnim in vzgojnim delom gojiti zavest o vzajemni odvisnosti in medsebojni odgovornosti. Kot komunisti smo dolžni vplivati na oblikovanje take miselnosti in morale delovnega človeka. Uvodne besede iz referata na redni letni konferenci ZKS Družbeni plan za leto 1965 (Nadaljevanje s 1. strani) Plan realizacije ipo vidnih bo znašal celotini dohodek računih je za 14,9% večji od 104,1 %, čisti dohodek 106,7 ocene za 1964. leto. Celotni odst., osebni dohodiki pa le dohodek bo višji za 14,7 %. Z 113,6% v primerjavi z letom boljšo organizacijo dela in 1963. Plan izvoza smo doseg- zlasti s štednjo materiala boli z 62,3%, čeprav smo izvo- mo zvišali neto proizvod za žili za 30,9 % več kot lani. Že 12 septembrskih osebnih dohodkov daje v odnosu z izplačanim1! osebnim,! dohodki za leto 1964 20% višjo maso osebnih dohodkov, zato znaša zvišanje glede na povečanje storilnosti po planu le PLAN ZA LETO 1965 Za 1965. leto planiramo za 15,3%, kljub zvišanju cen okoli 10 odst. Vsako znižanje nabav, materiala in uslug, števila zaposlenih omogoča Dohodek bo, višji le za 11,9% povečanje osebnega dohodka. zaradi zvišanja rabata i:n 7% večjo proizvodnjo po ko- skonta za nekatere izdelke. Osebni dohodki bodo višji za 30,4 %. ob 3 % povečanju šte- količino in| vrednostjo je na- vila zaposlenih. Talko visoko zaposlenega. Da bi opravili še iičini in za 15 % večjo po vrednosti. Velika razlika med Okoli 10 % povišanje osebnega dohodka je tudi v skladu s 111,8 % planiranim povečanim netto produktom na stala zaradi močno povečanih količin delov za motorna vozila in sicer za 75,2 %, artiklov za široko potrošnjo za 56,1 % in elektrotermičnih aparatov 27,4 odstotkov. Ker so v teh skupinah novo osvojeni izdelki boljše izdelave, imajo tudi za enako količino večjo vrednost. Embalaže iz bele pločevine smo planirali za 6,3 % manj, saj smo za J*° ,1965 ,ij* * * S * 7;tolilir ^,!C sk,upine niranih investicij! Za družben* standard povečanje osebnih dohodkov v primerjavi z letom. 1,964 se kaže zaradi nižjih osebnih dohodkov v prvem polletju. domači stroji uvoženi stroji uvožene naprave transportna sredstva poslovni inventar Zagotovljena pa so le lastna sredstva v višini 61 % pla- 586 toni litografskih uslug v novo skupino izdelkov. S temi uslugami vred bi znašalo preostala ozka grla, smo planirali naslednje: 120,856.000 din investicij in sicer za opremo: din 5,610.000 78.591.000 23.009.000 2,955.000 10.700.000 važno nalogo. Kaže, da nam tudi koit kooperantu finalistov izvoznikoiv prehrambene industrije prilpada del deviznih sredstev za uvoz rapro- planirano zvišanje 5%. Gle- • 1,100.000 din za men de nia nase zmogljivosti je tu še nekaj skritih rezerv. mo porabili 46,400.000 din, od tega 25.700.000 din za stano- dukerjslkaga materiala. — Morali ipa bomo tudi povečati izvoz lastnih končnih izdel- Sieer pa smo plan za drugo leto sestavili glede na zelo slabe perspektive za preskrbo s surovinami, materia- zo, za anuitete 10,090.000 din, za kulturno-prosvetno in športno dejavnost 4,200.000 din ter za druge namene 4,400.000 din. kov lin delov za motorna vozila. Plan, predvideva za 20% večji izvoz. Slabo je le, da je uvoz za 85 % višje plani- , . ... . . Leta 1965 'imamo zelo vi-so- ran. Morali bomo povečati lom m puicakovarom pri- fce obveze za ^3^ .kredita naš izvoz, da ne bo odpadlo in sicer za leto 1963 — 88 mi- na vsalkih 100 idim realiziranih 7 din izvoza. nov im za leto 1965 404 mi- Naša dolžnost je boriti se za lijone. Torej to so predvi- izpolnitev planskih nalog in devanja in zanje še nimamo to pri čim nižjih stroških in v celoti zagotovljenih sred- s čim boljšo organizacijo, štev. Izvoz predstavlja zelo Edi Ferenčak ORGAN i SAMOUPRAVLJANJA manjkljajem električne energije, goriva kuriva ter pare ™ ~ ££ - 2l7^1t£ v^dno^T samo za gretje -delovnih prostorov. njopov' za mll"u.................. že dolgo dišimo sestavljali plana s tolikšno negotovostjo. Vsi gospodarski instrumenti niso znani. Mnogi dobavitelji vstavljajo v pogodbe klavzule, ipo katerih si pridržujejo pravico zvišati cene. Nekateri so cene že zvišali. Tudi uvoz reprodukcijskega materiala, se bo zavlekel v I. tromesečje. Z rastjo proizvodnje elektrotermičnih aparatov ,na 22,6% od vrednosti celotne proizvodnje se veča problem rednih dobav kooperantov in drugega specialnega materiala. S POROČAJ O Tri želje za naslednje leto Centralni delavski svet: 0 vsem članom kolektiva se s 1. avgustom 1964 povišajo za obračun osebnih dohodkov za 8 odstotkov. S 1. julijem 1964 se začne izplačevati članom kolektiva posebni draginjski dodatek. Tisti člani kolektiva, ki imajo OD manjše od 40.000 dinarjev, bodo dobili 2000 dinarjev draginjskega dodatka; člani kolektiva, ki imajo osebne dohodke višje od 40.000 dinarjev pa 1500 din. ® Strojniki v tiskarni dobijo za delo na II. tiskarskem stroju 270 dinarjev na uro. Ta znesek se jim priznava samo za dejansko opravljeno delo na II. tiskarskem stroju. ® Tovarišem Janezu Vilarju, Milanu Bečanu, Marjanu Berniku, Srečku Vidergarju in tovarišici Anici Grm se odobrijo posojila za gradnje zasebnih hiš. 0 Pri skladu za gradnjo stanovanj občine Ljubljana Moste-Polje bomo najeli kredit v višini 16 milijonov dinarjev. ® Plan proizvodnje za leto 1965 znaša 9.127,230.000 dinarjev. ® Kadrovski sektor naj do 20. novembra izdela pravilnik za povračilo stroškov prevoza z zasebnimi avtomobili. Do sprejema tega pravilnika — od 1. okt. dalje se obračunava prevoženi kilometer po 45 din. 0 V Skupščino komunalne skupnosti socialnega zavarovanja se imenuje direktor obratne ambulante dr. Vinko Ravnikar. ® Periodični obračun za devet mesecev se potrdi. Prav tako se potrdita periodična obračuna za počitniška domova v Kranjski gori in na Velikem Lošinju. Upravni odbor: 0 operativni plan za mesec september je znašal 753 milijonov dinarjev 0 da bi kadrovska služba lahko preskrbela učence za grafično stroko, naj dobi dovoljenje občinske skupščine in šole za sprejem vajencev, ki niso dokončali osemletko ® operativni plan za mesec oktober je znašal 704 milijone dinarjev 0 potrdi se predlog centralne kadrovske komisije za dodelitev štipendij dijakom in študentom na rednih srednjih in visokih šolah. Razen tega se odobri šolanje in povrne stroške šolanja na različnih tečajih in seminarjih. 0 Na podlagi temeljite irazpravie je bil sprejet sklep, naj se članom kolektiva razdeli v mesecu novembru 20 odstotkov presežka učinka. Spet uspešni pri tekmovanju za priznanje Jugoslovanski Oskar za embalažo Letos je Center za napredek trgovine in embalaže v Ljubljani že osmič razpisal tekmovanje za najboljše modele prodajne in prevozne embalaže, strojev za izboljšanje pakiranja, embalažne materiale in mehanična ter kemična pomožna sredstva, ki pomagajo, da se blago čim lepše in varneje pakira. Tekmovanja se je udeležil Priznanje je podeljeno dozi tudi SATURNUS, ki je 13. NERA ZA KAVIN NADOME-decembra pri slovesni pode- STEK, ovalne oblike. Tehnič-litvi prjzpanj prejel najvišje no izvedbo člani kolektiva število odlikovanj, ki je bi- dobro poznajo in zato ne bo- Luksuzna doza lo letos podeljeno posameznim prijaviteljem. Letošnji dosežki Saturnusa se, kot je že običajno, odlikujejo po litografski izvedbi, obenem so pa tudi pohvaljeni zaradi tehničnih izpopolnitev. mo opisovali njenih prednosti. Komisije, ki so ocenjevale dozo, so pohvalile tehnično izvedbo in dobro lastnost, da zaprta doza garan-tqnS^t au vutqos,\ ep ‘bjij arome in kvalitete. Drug nagrajeni model je LUKSUZNA DOZA, ki je namenjena prehrambeni, koz- Aluvi za farmacevtsko industrijo Vlečena kaseta 0 183 Na tekmovanje smo poslali 13 različnih izdelkov. Trije osvojeni Oskarji so lep uspeh metičnii industriji in široki potrošnji kot darilna doza. Zaradi lepe litografske obdelave je zelo učinkovit okrasni izdelek. VLEčEA KASETA 0 183 milimetrov, ki sestoji iz 4 elementov je namenjena za pakiranje bonbonov, kave v zrrilh ter za široko potrošnjo kot darilna škatlja za večkratno uporabo. Izdelava je enostavna in primerna za polavtomatsko proizvodnjo. Na škatli je uspela imitacija lesa. Poleg omenjenih modelov prodajne embalaže je prejel Nera za kavin nadomestek Steši"' i NT S TA N T' odlikovanje še model aluvi pokrov s kapalko za FARMACEVTSKO INDUSTRIJO. Vijak je Izdelan iz domače alu-pločevine ter je prvi tovrstni izdelek pri nas. Vzorec je tekmoval v skupini mehaničnih pripomočkov, s katerimi sc olajša ali izboljša dosedanji način pakiranja. Vzorec predstavlja prvi tovrstni izdelek pri n|as, predstavlja pa tudi na zunanjem tržišču zelo iskan artikel. Štirje odlikovani vzorci, ki jih je predložil Saturnus so najvišje število, ki ga je letos prejel -posamezni prijavitelj. Ta uspeh ponovno priča visoko delovno sposobnost podjetja in je treba vsem, ki so -pri razvoju sodelovali iskreno čestitati. Omenim naj, da je letos Center prejel skupno 123 vzorcev, o-d katerih je nagrajenih samo 33, ter je tako razvidna visoka kakovost vzorcev, ki so prejeli ob strogih ocenjevalcih to n&jvišje priznanje na embalažnem polju v Jugoslaviji. Albin Neržima ! i DINOS Ljubljana želi srečno novo leto! »DINOS« PODJETJE ZA OSKRBOVANJE GOSPODARSTVA Z ODPADNIMI SUROVINAMI, POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA, KU-RILNIŠKA 18, PRIPOROČA ZBIRANJE VSEH VRST ODPADNIH SUROVIN. Pogoji za potrošniški kredit - novi Socialistična družba se dobro zaveda, da je visok standard delovnega človeka odločilne važnosti za njen napredek, ker je osebno zadovoljstvo zelo važen faktor za delavčevo či-piveejo prizadevnost na delavnem mestu. Tako delavec pospešeno ustvarja nove dobrine, ki služijo za zadovoljevanje potreb celotne družbe. Socialistična družba pa se ne briga samo za delovnega človeka v času njegove največje ustvarjalne sposobnosti, ampak tudi potem, ko se je ta po dolgoletnem delu že umaknil iz ustvarjalnega procesa in odšel v zasluženi pokoj. To je naš idealizirani pogled na delovnega človeka, vsi tpai vemo, da |jle naša stvarnost precej drugačna. V ogromni povojni izgradnji naše industrije in vseh ostalih panog, smo ob svoji veliki požrtvovalnosti upali, da bomo z delom v celoti nadomestili manjkajoči kapital. Zaradi prevelikapoteznih in vsestranskih investicij pa smo zašli v določene finančne itežave, ki jih ni mogoče potešiti samo z delom, ker so tudi človeškemu delu postavljene neke naravne in obenem absolutne meje. Od te meje dalje je za uresničenje vseh teh načrtov potreben tudi kapital, ki ni ustvarjen z delom in ki ga imamo. Mi ustvarjamo novi kapital le z delom, zato pa nam je spet potreben dotočen čas. To ni niti tako tragično, ker je čas že često uspešno reševal zatirane celo v vojni, kaj šele v miru. V vseh teh naših prehodnih finančnih težavah se nujno pojavljajo težave tudi za posameznike, ki jih obču- timo v različnih oblikah, kot v podražitvi življenjskih potrebščin, mogoče tu še najbolj, dalje na stanovanjskem področju, na področju izobraževanja, itd. Vsaj zaradi olajšanja prehodnih težav pomaga družba delovnemu človeku med drugim tudi z dajanjem potrošniških kreditov. Glede potrošniških kreditov se zahteva izpolnitev določenih minimalnih pogojev. Zaradi tega se izdajajo posebna navodila, ki se glede na konkretne možnosti večkrat menjajo. Tako simo doibili zadnja navodila za dajanje potrošniških kreditov z uradnim listom SFRJ št. 42. z dine 21. oktobra 1964. Po teh navodilih se dajejo delavcem in uslužbencem ter upokojencem in invalidom potrošniški krediti pod naslednjimi pogoji: Vsi navedeni lahko najamejo kredit največ do 1/5 skupnega čistega osebnega dohodka, ki ga -bodo dobili v času, za katerega se jim daje kredit, oziroma pri upokojencih in invalidih do 1/5 skupne pokojnine oziroma invalidnine, ki jo bodo dobili v času, za katerega se jim daje kredit. Potrošniški krediti s-e dajejo za industrijs-ko blago, razen za živila, proti vrnitvi v roku do enega leta, če kredit ne presega dvomesečnih prejemkov prosilca, in proti vrnitvi v roku do 2 let in pol, če kredi-t presega dvomesečne (prejemke prosilcev. Potrošniški krediti se dajejo tudi za nakuip avtomobila, motornega kolesa, skuterja ali mopeda, ki -se dovoljujejo proti vrnitvi v roku 4 let. Naslednji pogoj za potroš- niški kredit je, da mora prosilec položiti predno dobi kredit, v gotovini najmanj 20 odst. od kredita, dovoljenega za nakup industrijskega blaga in -najmanj 30% oid kredita, dovoljenega za nakup avtomobila, -motornega kolesa, skuterja in mopeda. Pogoji za najemanje potrošniških kreditov so sedaj nekoliko težji, vendar pa je še vedno upoštevan socialni moment, -da se daje kredit za industrijsko blago pod ugodnejšimi pogoji, kot pa za nakup avtomobilov, motornih koles in mopedov. Interesenti zanje so že socialno močnejši, zaradi česar njihovim večjim potrebam po avtomobil 1-u, -motornemu kolesu, itd. d-ružba ne more i-n ni dolžna nuditi tako ugoidnih pogojev. Alojz Jama Naše ogledalo -¥- Naše ogledalo -¥■ Naše ogledalo Šopih ZA »Zapet sita se dva vzela, pa oba delata v naši tovarni,« je šel glas po tovarni, ko smo slišali preko zvočnikov čestitko tovarišici Mariji Smrekar in tovarišu Jakobu Hribarju. »Pa smo mislili, ida bo ostal zakrknjen samec,« so modrovali najbolj poučeni in ugibali, kako jim je tako dogajanje ušlo iz njihovega območja. Pa le ni bilo tako tajinstve-no, kot sta mi povedala Marija in Jaka v kratkem razgovoru. »Saj sva govorila že štiri leta, prcdno sva se vze- la«, je povedala Marija; Jaka pa je dodal še to, da se poznata že od mladih nog, saj sta dama iz iste vasi ter stanujeta le nekaj deset metrov narazen. »Pa le ni tako čudno, da sva se vzela, rvsak je svoje sreče kovač,« je še pristavil Jaka. Oba pa sta si bila edina v misli, češ, naj le govorijo po tovarni, da sva le midva zadovoljna. V nadalmiem razgovoru sta mi povedala, da sta oba iz številnih družin ter je ostalo pri Mariji doma še četvero otrok, Jaka pa ima dama le Seminar o zunanji trgovini - koristna priprava za naslednje leto Od 23. do 25. oktobra je Delavska univerza Vič-Rud-nik organizirala v Strunjanu seminar o zunanji trgovini. Tega seminarja smo se udeležili tudi nekateri člani Saturnusa. Namen seminarja je bil zbližati poslovanje med gospodarskimi in bančnimi organizacijami in seznaniti slušatelje o trenutni -zunanje-tr-govins-ki problematiki. Prvo predavanje je vodi! predavatelj Centrale NB za SR Slovenijo lin nas seznanil s plačilnim prometom s tujino ter zlasti z deviznimi računi, ki jih odpirajo zasebniki in hranilnimi vlogami naših izseljencev — povratnikov. V dragem predavanju nam je predstavnik Centralne NB za SR Slovenijo nanizal celo vrsto problemov, ki nastopajo pri razdeljevanju deviznih sredstev ter pri povezavi uvoza z izvozom. Predavatelj, ki ga je poslala Splošna gospodarska banka, je predaval o problemih kreditiranja razširjene reprodukcije. Poudarek je bil zlasti na nesorazmerju, ki se pojavlja med lastnimi in družbenimi skladi. Težnja gospodarskih organizacij je povečati lastne sklade in z njimi razpolagati, s tem pa družbeni investicijski skladi slabijo. Od kje naj se sedaj jemljejo sredstva za kreditiranje? — Nesorazmerje nastaja tudi kot posledica neenakomerne razporeditve akumulacije med posameznimi panogami. Ta se je v zadnjih letih zbirala samo v nekaterih panogah, druge pa so ostale brez nje (energetika, kmetijstvo, turizem in gostinstvo, promet). Postavlja se vprašanje, kako preusmeriti politiko kreditiranja? Kako zagotoviti pogoje delavskega samoupravljanja ter kreditirati objekte, ki sami niso sposobni kriti akumulacijo? Kot izhodišče sta možni dve varianti: • čvrsta centralizacija vseh investicijskih sredstev, kar bi pomenilo ponoven prehod k administrativnemu socializmu, ali pa • še večja liberalizacija in decentralizacija sredstev s vsemi posledicami tržnega gospodarstva. Hkrati se pojavlja tudi vprašanje strukture investicij. V zadnjih letih so nego- spodarske investicije preveč zaostale za gospodarskimi. Vse te ugotovitve in ukrepi Splošne gospodarske banke v zadnjem času kažejo na preusmeritev ,v prihodnosti. Pogled našega gospodarstva v mednarodno delitev dela nam tudi ne daje zadovoljivih rezultatov. Investicijski elaborati so bili delani na osnovi večjega izvoza, a v večini primerov do predvidenega povečanja ni prišlo. Nujno je, da se naše gospodarstvo tesneje poveže z zunanjim trgom. Prednost v kreditiranju bodo imele gospodarske organizacije, ki bodo sposobne izvažati. Precizna delitev deviznih sredstev pomeni čiščenje gospodarstva. Pokazalo se bo, katere panoge so šibke. Ekonomika bo zahtevala likvidacijo slabih podjetij, kar je sicer še odvisno od prihodnoti. Splošni problem kreditiranja in omejitev dodeljevanja deviznih sredstev dajo mnogo misliti tudi našemu podjetju. Devizna situacija se je letos močno spremenila, še večje spremembe pa smemo pričakovati v prihodnjem letu. Letos je uvozni material prihajal z večjo ali manjšo zamudo. Vzroke zakasnitve moramo iskati v nepravočasnem plačilu naših nalogov napram inozemstvu. Jugobanka nam že od meseca junija naprej ni ivizirala nobenega večjega naloga in tako se naš dolg v . inozemstvu stalno veča. Naši glavni dobavitelji v inozemstvu — že stari poslovni prijatelji Her-boI-VVerke-Koelen, Darex Ita-liane — Napoli — so nam naročeni material pošiljali brez takojšnjega plačila in nam s tem omogočili nemoteno proizvodnjo. Kako dolgo bo trajalo to kreditiranje, je vprašanje. Naš dolg v inozemstvu znaša že čez 100 milijonov obračunskih dinarjev in to za material, ki so ga naši proizvodni obrati že porabili. Veliko naročil je bilo predanih v zadnjih dveh mesecih in tem zaključkom grozi enaka nelikvidnost deviznih sredstev za pravočasno plačilo. Za rešitev tega problema Jugobanka zahteva realizacijo planskih izvoznih obveznosti. Banka sprošča uvoz Glavni vzrok za prevelik izmet - pomanjkljiva JAKOBA IN MARIJO še brata, štiri sestre pa so se že poročile in odšle od doma. Na vprašanje, kaj imata najprej v načrtu, sta mi oba odgovorila: »Stanovanje«! Ta problem, ki ga imajo vsi mladoporočenci, bosta rešila tako, da si bosta uredila stanovanje pri Hribarjevih doma, kasneje pa bosta še videla kako bo kazalo. »Vsak začetek je težak,« je se potožil Jaka. »Saj bi miza-ril še pppatdne, (pa nimam kje, pa tudi brez strojev ne gre.« Marija pa je na koncu pristavila: »Uredila si bova življenje tako kat bo nama ugajalo in s tem, kar bova sama naredila.« Ob zaključku našega razgovora sem novemu paru v imenu uredništva zaželel vse najboljše na skupni življenjski poti, kar pma žele tudi vsi ostali člani našega kolektiva. Janez Herzog materiala za izdelke, ki se prodajajo na domačem trgu. Ta položaj nam narekuje trezno presojo naših zahtev in možnosti za leto 1965. Devizno samofinanciranje sloni na izvozni realizaciji, ki v našem podjetju že zdaleč ne more pokriti potreb po uvoznem materialu. Nujno je čim-prej povečati izvoz kar se le da, ali pa zmanjšati tisto proizvodnjo za domači trg, ki zahteva visok odstotek uvoznega materiala. Zadnja sprememba seveda nima ekonomskega opravičila, možno pa je povečati izvozno dejavnost in intenzivneje vlagati sredstva v osvajanja novih tržišč. V bodoče si bo treba jasno začrtati pot nadaljnje devizne politike. To pomeni proizvajati izdelke, ki bodo poceni in kvaliteti odgovarjali inozemskim ter usmeriti izvoz zlasti v konvertibilna področja. Samo tako si bomo zagotovili potrebna devizna sredstva za reprodukcijski material. Julija Čarman evidenca Iz podatkov, ki jih zbirajo določene službe v našem podjetju vidimo, da našo proizvodnjo embalaže spremlja nezaželeni spremljevalec imenovan prevelik izmet. Prevelikega izmeta je toliko, da nas sili resno razmišljati o tem problemu. Pri tem vsi želimo, da bi bilo izmeta čim manj. Kljub intenzivnemu razmišljanju o izmetu, se do danes stanje ni še prav nič spremenilo. Ni dovolj samo razmišljati, razpravljati in se zgražati, potrebno je nekaj storiti. Vprašanje pa je, kaj je potrebno storiti. Glede na to so mnienja zelo številna in sl med seboj tzelo nasprotujejo. Posamezniki menijo, da bi morali s primemo vzgojo vplivati na zavest delovnega človeka. Drugi zopet trde, da dl morala kontrolna služba s primernimi posegi vplivati na zmanjšanje izmeta. Slišati pa je tudi mnenje, da je za prevelik izmet edini krivec pomanjkanje osebne odgovornosti, in da bi bilo treba v delavcih ta občutek tako ali drugače vzbuditi. Dosti je tudi takih, ki trde da je prevelik izmet posledica nesodobnih tehnoloških postopkov, slabe organizacije, malomarnosti, neizvežbane delovne sile itd. Prav gotovo je, da izmetu ne botruje samo en povzročitelj. Dotrajan stroj ali orodje je opravičeno lahko povzročitelj izmeta, prav tako zastarel tehnološki postopek, slaba kvaliteta materiala, nepazljivost pri delu, slaba organizacija itd., lahko povzročijo izmet, nikakor pa ne prekomernega. Prvi in neposredni krivec za prevelik izmet je tisti, ki ga je povzročil. Za izključnega krivca imamo lahko neposrednega povzročitelja. Neposrednemu proizvajalcu ni dana nikakršna pravica, da imičuje dobre predelovalne surovine. Nikomur ni dana pravica uničevati materialne dobrine, katerih izključni lastnik ni on sam. To je zakonistost življenja. Človeštvo si je ta zakon postavilo, ker je bilo prisiljeno to storiti. V nasprotnem primeru bi bilo medsebojno sožitje nemogoče. Če teh zakonitosti ne bi upoštevali, bi smeli drug drugemu karkoli jemati in uničevati. V takih pogojih bi bilo življenje nevzdržno. Izhajajoč iz tega, neposredni proizvajalec, ki pov- zroči izmet, jemlje materialne dobrine vsem nam, pri tem pa tudi on) sam ni izvzet. Potemtakem je napravil prestopek zoper prej omenjeni zakon. V zasebnem življenju v takih primerih posreduje organ, ki ga imenujemo sodišče. Njegova naloga je, da ratrišče posamezni primer prestopka, ga v skladu z ljudskimi zakoni razsodi in kaznuje. Trdo je to, vendar drugače ne gre. Namenjeno je samo tistim, ki ne znajo ali nočejo živeti po načelih kolektivnega življenja. Tako kot je to že vpeljano v zasebnem življenju in nam je jasno, da drugače ne more biti, ni še dosledno urejeno v raznih gospodarskih organizacijah. Med temi mislim tudi na našo. Na posameznih delovnih mestih je to že vpe- ljano po prej navedenem zakonu. Kot primer navajam delovno mesto blagajničarke. Blagajničarki zaupa kolektiv določeno vsoto, s katero v okviru potreb gospodarske organizacije razpolaga. Ona denar sprejema, oddaja Itd. Ob obračunih ne sme nič manjkati, če slučajno zaradi malomarnosti ali nesrečnega slučaja povzroči primanjkljaj v blagajni, ga mora brez kakršnih koli sentimentalnosti poravnati. Vsako izgovarjanje, tarnanje ali kaj podobnega je nesmiselno in ni usll-šank). Trdo in kruto je to, toda tako mora biti. Na podoben način je to urejeno že v večini trgovskih in gostinskih obratov. Kolikor materiala za prodajo poslovodja sprejme, toliko ga mora tudi prodati in (Nadaljevanje na 9. strani) m g p p I m 5 KS D^S !x\5 KSS/ !>k3 !xS5/ ')^5 K-S K-5 lx inm s* m II p p te rX^/x S II m m IS: p m p | 8 S i s V tej številki smo se v rubriki o aktualnih vprašanjih lotili našega izmeta, ki marsikomu uničuje že tako razrahljane živce. Kaj menijo o tem naši tovariši, si preberite v nadaljevanju, če se vam bo ob branju porodila kakšna ideja, ali če ste drugačnega mnenja, ga napišite in objavili ga bomo. 1. Kje so po vašem mnenju glavni vzroki za nfastajanje prevelikega izmeta? 2. Kaj ste ukrenili v tekočem delu, da bi bila proizvodnja kvalitetnejša? 3. Vaša ocena finančnih izgub zaradi Izmeta? 4. Skrb za manjši izmet bi se morala začeti že pri razvoju in pripravi proizvodnje, konlčati pa bi se morala ob prodaji izdelka kupcu. Vaši predlogi za izboljšanje tega stanja. 5. Kaj menite o osebnem odnosu vsakogar do izdelka, ki ga proizvajamo? v zadnjem času vse prepogosto pojavljajo. EE OTP © Vrstni red vzrokov nastajanja izmeta se neprestano menja, vendar je nekaj glavnih vzrokov, ki stalno spremljajo naše delo. Kazen napak v materialu, ki se sicer pojavljajo vedno redkeje in še to le pri prvih operacijah, nastopa izmet zaradi slabega orodja, nepazljivosti, zaradi nevestnega ravnanja s polizdelki in podobnega. Te napake se pojavljajo v oddelku stiskalnic in v montaži. V montaži se navedenim vzrokom pridruži še raztresanje drobnega materiala, ki ga poten porabimo več, kot je dovoljeno po normativu. Velik vzrok izmeta, ki je v resnici le primanjkljaj, pa je v tem, da skoraj po nobenem nalogu ne porabimo izdanega materiala do konca. Te ostanke iz različnih vzrokov potem Prodno reklamiramo vse nekvalitetne dobave, piiti.neno obveščamo o nastalih nepravilnostih ter tesno sodelujemo s tehnologi pri odpravljanju napak v proizvodnji. ® Vrednost izmeta ocenjujem v višini enomesečne plače vseh zaposlenih v podjetju. V odnosu z vrednostjo proizvodnje pa bo znašal odstotek okoli 1,5 %. © Veliko naših izdelkov je bilo konstruiranih pred veči-mi leti, ko še nismo imeli možnosti uporabe boljšega materiala, ko še nismo imeli možnosti izdelave boljšega orodja ter je ostalo pri teh izdelkih veliko stvari še nespremenjenih. Zato bi biio-nujtno, da razvoj, konstrukcija in orodjarna v povezavi s tehnologi temeljito pregledajo in popravijo orodja ter z izboljšanimi orodji zmanjšajo prestavljajo po oddelku iz kota v kot, iz škatle v škatlo, večina pa jih konča v stiskalnici za odpadke. Vsak delovni nalog je obremenjen z ma-terailom, izdanim iz skladišča. Zato je treba ostali material možnosti nastajanja ia.ncta. Ravno tako bi morala priprava dela povečati nadzor in evidenco porabe materiala po razpisanih nalogih. Morebitne nepravilnosti naj takoj razčisti. EE EMBALAŽA • Velika fluktuacija delovne sile, Premajhna strokovnost vodilnih v obratih, Neodgovoren odnos vodilnih v obratih, Nepravilen odnos direktnih proizvajalcev do izdelkov, Nekvalitetna pločevina in laki, Največkrat zaradi prevelike naglice slabo popravljeni stroji in orodja, Isto naročilo začnemo in nenehno izvrševati po trikrat. Slaba embalaža za pakiranje, Premalo strojev za urejene tehnološke postopke, Prevlik asortiment pri patent dozah. vrniti, ker le na ta način lahko razbremenimo nalog. • Zaostrili smo kriterije pri sprejemanju surovin in polizdelkov v vhodni kontroli in kriterije pri pregledih polizdelkov in končnih izdelkov. Zaostriti je treba odgovornost za nastali izmet ter povečati nadzor odpreme pošiljk kupcem. Zmanjšati moramo možnosti loma in od- • Na sestankih smo opozorili vodilne tovariše in delavke na prevelik izmet. Vse iitografirane izdelke zlagamo, občutljivejše med papir. V enem obratu smo že uvedli, da mora vsaka delavka slabe izdelke evidentirati. Stalno opozarjamo delavke na boljše delo. Vodilni delavci v obratih morajo proizvodnjo stalno kontrolirati. Nekaj tovarišev smo zaradi premajhne odgovornosti že denarno kaznovali. Na vsaki seji DSEE raz- nih napak. Slabe izdelke po- © Ce bi sleherni član ko- j pra.vljamo, če je mogoče. lektiva znal ceniti skupno , ® V levem stolpcu tabele lastnino tako, kot ceni oseb-vidimo vrednost izvršene pro- no, bi bil izmet res mini®*" i izvodnje, v desnem pa je iz- len. met za mesec oktober: Silvo Lavrič O V našem kolektivu žal prevladujejo taki, pri katerih je čut odgovornosti za dobro kvaliteto naših izdelkov zelo dvomljiv ter bi bilo potrebno to vprašanje čim prej zaostriti. Janez Herzog Oddelek Proizvodnja Izmet v dinarjih v dinarjih Spodnji oddelek Okrogli oddelek Štirioglati oddelek 81,4/8.000 63.940.000 50.583.000 3,068.925 2,852.009 1,043.404 © Naša tovarna je stara, stari so običaji in razni teh- EE ZALOG © Vzroki za prevelik iz®^ ^ so predvsem nepravilen ^ nos do materiala, nered P, ^ obratu in slaba disciplina P0 _ delu. Prišteti unoramo P6' s manjkanje pločevine Pr;lVC debeline in prave kakovo5” za predpisane izdelke. StroJ1 in orodja za posamezna |x>iasx]LAAjq - |/vcr v CrcLcp uewučl/vi CrCLGCnKAl nološki postopki. Z vztrajnim prepričevanjem in vzgajanjem bo treba stare navade odpraviti. V razvojnem oddelku bi morali temeljiteje naštudirati nove tehnološke postopke. Z novimi orodji mo ramo najprej izdelati nulto serijo in šele potem, ko bomo odpravili vse pomanjkljivosti, bomo začeli redno proizvodnjo. vso resnostjo nadaljevali ^ °* sem prepričan, da bo rodil6 Ul uspehe. Vzgojno bo vplivi3 JU tudi točna evidenca izmet3' *a ki smo ga začeli v oktobt6 k: evidentirati po posamezni delovnih nalogih. Zasleduj«# Z1 količine in vrednosti izmet*; Vsak zaključeni nalog tak3; ^ obravnavamo in če je prevč' ^ izmeta zaradi subjektivni* vzrokov, krivca tudi disciplin . •z Priprava dela bi morala sko kaznujemo, preiti na popolnejše izdajanje q Naslednja nalogov. točno pokaže tabela količine na*6 1 )J> So pravljati primanjkljaje, ki se pravi jamo o odpravljanju raz- Izpopoiniti stimulativno na- vrednost izmeta za posame®*6 ^ grajevanje glede izmeta. linije in za obrat: ^ l mmr m Realizacija v oktobru h 98,252.756 1 ^Pravilo strojev 50>827.277 26,361.826 350.990 i 1.014.000 ' „ °nz' P°ki'. ne zajemamo Pr°centualno amPak samo finančno - 242,023.458 Linija Izmet % Vrednost I 0,781 766.713 II — — III 4,06 2,065.416 IV 0,75 197.615 Alupo pokr. 11,62 4,682.415 Kronski pokrovi 4,63 186.888 756.290 Obrat 3,14 7,608.128 1 tabele vidimo dejansko 1' ^bje, ki je zaskrbljujoče 0 "ljub temu, da podatki zaje- 1 maio tudi 1 % dovoljenega iz- ' ln^a- Prva naša naloga je do-® seči predpisani izmet, katere-„ ga Pa moramo činiprej še l> znianjšati. Šele po natančnih i analizah smo lahko na masov-\ f"01 sestanku elanom EE pri-„ dejansko stanje, kajti s evilkc nam povedo vse. Me-*" 'S(i*'nc analize, ki jiiii bomo C ®uno pregledovali in obrav-„ ^ali na masovnih sestankih, pokazale, kje se je sta-1 izboljšalo in kje se je "Slabšalo. K tolikšnemu iz-n,etu je mnogo pripomoglo 0 Iztočno prejemanje pločevine » z tiskarne, zlasti aluminija-a f*® Pločevine za alupo poti °Vc' '*'a Pločevina je tudi ' ?*e kakovosti. Na III. liniji, r 1 je tudi pereča, pa nastane 1 ^ojveč izmeta pri žlebljcmju pripomogla kontrola izdelkov. Zaradi ostrega režima kontrole pa je nastalo tudi vprašanje izmeta v obratu. To vprašanje moramo skupno rešiti kljub temu, da so zahteve naše kontrole včasih za posamezne primere preostre. S skupnimi močmi in z roko v roki moramo zastaviti vse sile in zmanjšati izmet ter dvigniti kvalitetno proizvodnjo izdelkov, kar je garancija za večje osebne dohodke. Vlado Dernovšek NABAVNI ODDELEK © Ce hočemo, da bo v proizvodnji čim imanj izmeta, moramo paziti v večih primerih. Za nabavni oddelek je najvažnejše, da material ustreza proizvodnji. Potrebna je točna in pravilna specifikacija posameznega materiala motnje v proizvodnji in je glavni vzrok nastajanja izmeta. © Drugo važno vprašanje, ki ga mora reševati nabavni oddelek je pravilna izbira dobavitelja, oziroma kooperanta. Dober kooperant mnogo pripomore k zmanjšanju izmeta. To se vidi predvsem pri dobavljanju kvalitetnih izdelkov, kar dosežejo samo, če točno upoštevajo predpisane specifikacije risbe ali posebne dogovore. © Važno vprašanje, ki ga ne smemo zanemariti pri tem je, ali ima kooperant zadostno lastno kapaciteto. To vprašanje se poraja pri tistih, ki so vezani na točne in redne dobave. Ce doba ve niso redne po programu, mnogokrat vplivajo na povečanje izmeta. Materiale, oziroma izdelke zaradi zakasnitve v kontroli ne pregledajo točno in kvalitetno, ker jih proizvodnja zaradi ciklusa izdelave nujno potrebuje. @ Mnogo težav nastane pri dobavah materialov preko trgovske mreže, kjer sc točno ne držijo »Standardov«, ozaro »JUS«, ki jih imajo trenutno v prodaji. Izdelki tudi niso dovolj signirani — jekla, pločevina, barvaste kovine — naknadno je zelo težko ugotavljati kvaliteto. di delo v dveh izmenah. Posebno se to kaže pri nočnem delu. Pomanjkanje strokovnega kadra z daljšim delov- krat razložiti kakšna škoda nastaja zaradi površnosti pri delu. Razlaga in odpravljanje negativnih strani bi vse- nim stažem, je tudi vzrok slabše izdelave litografiranih proizvodov. Svoj delež k izmetu pripomoreta tudi neku- kakor bistveno vplivala na manjši izmet. © Moje mnenje o delu v tiskarni je v glavnem pozitiv- " Ko-jemLcvu crclgovo^l 6 obodov, ki še ni dokončno 1 Cejeno. Kljub prizadevanju * Jtišega razvoja, pa zadeva ni " jako enostavna kot si jo ne-1 kateri predstavljajo. Skoraj ) Hs izmet, ki nastane na III. ! ‘oiji predelamo v patent do-' S tem se tudi finančno j stanje na tabeli zmanjša, to-> a to ni opravičilo za slabo 1 "Cio, . • Da bomo dosegli manj kar je naš prvi cilj, /Ono morali odpraviti več po-r anjkljivosti. Pravilna uporaba pločevine, zaključevanje (jakega delovnega naloga, v?^a evidenca plošč iz skla-*sča pločevine preko iiskar-c do našega obrata. Pravil-® in pravočasno moramo pri-aviti proizvodnjo z dobro •^študiranimi tehnološkimi stopkj_ Predvsem pa bomo roa^i 1>rav v proizvodnji napuli red, ki ga še vedno . hlamo. Izboljšati disciplino če bo potrebno tudi kaz-vati vse tiste, M z malomarnim delom in nepravilnim v^hosom do materiala povzro-ajo prevelik izmet. Vsekakor a bomo morali spremeniti ^ebni odnos do izdelkov in in surovin. Seveda nosi tudi tu odgovornost razvojni oziroma tehnični oddelek. Zato je nujno potrebna največja pozornost pri predhodnem ugotavljanju, oziroma specifikaciji potrebnega materiala za izdelavo predvidenega izdelka. Ce je material pravil- © Nabavni oddelek se trudi na vsakem koraku, pri kooperantih in na tržišču, da bi prišli v skladišče za proizvodnjo ustrezni materiali. Le tako bomo preprečili izmet, ki je rak rana vsakega podjetja. Franc Magister ^ateriala, kajti osebne do-e sprejemamo le za kva-e izdelke. % Navesti moramo tudi, da se naše reklamacije letos »Tehtno zmanjšale, kar je ve-a Uspeh. K temu je veliko no specificiran, so izdelki lepši, produktivnost je večja in vse operacije tečejo nemoteno. V primeru nepravilne specifikacije pa nastajajo EE TISKARNA © Glavni vzrok izmeta v tiskarni je naglica v proizvodnji, ki zelo vpliva na kvaliteto. K izmetu prispeva tu- rantni material (pločevina) in zastarel strojni park. © Da bi bila proizvodnja kvalitetnejša, smo večkrat imeli strokovne sestanke s kvalificiranimi delavci. Analizirali smo vse pomanjkljivosti kvalitete, kvantitete in izmeta, ki bi vplivali na boljšo proizvodnjo. Tudi v prihodnosti nameravamo imeti večkrat strokovne posvete z vsemi člani ekonomske enote o vprašanju kvalitetnejše proizvodnje in izmeta. Prepričan sem, da bomo s sodelovanjem vseh zabeležili uspehe. © Menim, da je finančna izguba zaradi izmeta v tiskarni majhna predvsem zato, ker pokvarjeno Htografira.no pločevino še vedno lahko uporabimo in predelamo v manj kvalitetnejše proizvode. © Da bi sc zmanjšal izmet, bi bilo potrebno, da bi sc odgovorne osebe še bolj posvetile načrtni organizaciji dela, da bi proizvodnja tekla bolj sistematično. Delovnih nalogov ne smemo deliti, kajti pri večkratnem prestavljanju nastane več izmeta in finančni neuspeh je večji. Urediti bi bilo treba pereče vprašanje remontov strojev. Potrebno pozornost bi bilo treba posvečati nabavi kvalitet- nega materiala — predvsem pločevine. Pri vsem tem pa našim delovnim ljudem večno, samo menim, da nekaterih naročil ne bi smeli sprejemati v tako majhnih količinah, ker zanje porabimo ogromno časa in materiala, Menil.n tudi, da so določene litografije neprimerne za našo tako hitro proizvodnjo. Litografij, ki jih moramo izvesti v šest, osem, pa tudi v večkratnem tisku, posebno za konzerve, bi se morali izogibati oziroma jih pripraviti v zmanjšani bogatosti. barv. Večkratni tisk bi moral vplivati na ceno izdelka. Milan Kunilo »GLAS SATURNUSA«, glasilo delovnega kolektiva tovarne Saturnus Ljubljana. Ob železnici 16, tel. 33-666. Ureja uredniški odbor: Jože Einspiler, Janez Herzog, Peter Mam, Janez Ošaben in Elizabeta Vide. Glavni urednik: Jože Einspiler. Odgovorni urednik: Peter Mam. Tiska tiskarna CP »Gorenjski tisk« Kranj. Rokopisov ne vračamo. Prve dni junija je prispela v našo tovarno težko pričakovana naprava za merjenje svetlobnih karakteristik katadioptrov — mačjih očes. Avgusta meseca pa nas je ponovno obiskal ekspert Teh nične pomoči gospod Spencer, ki je v zadnjih štirih letih že večkrat obiskal našo tovarno in nam obilo pomagal pri razvoju svetlobne opreme. Tokrat je usposobil za merjenje omenjeno napravo in nam pojasnil še več drugih, zanimivih vprašanj. Nova naprava za merjenje fotometričnih karakteristik Z novo napravo za merjenje svetlobnih karakteristik mačjih katadioptrov je sestavljena očes smo si omogočili še kvalitetnejše delo pri osvajanju iz merilne mize, usmernika novih izdelkov za napajanje svetlobnega iz- vora in elektronskega merilnega instrumenta. Naprava omogoča zelo točno merjenje svetilnosti od katadioptra odbite svetlobe, ki prihaja od kaJibrirane žarnice. Svetilnosti merimo pod različnimi vpadnimi in opazovalnimi koti. Prvi odgovarjajo kotom, pod katerimi pada svetloba od žarometov na katadiopter in smerjo .ka-tadiopter oči voznikove. V različnih smereh merimo svetilnosti zato, ker moramo ugotoviti fot omet rične karakteristike katadioptra po vsem prostoru, ki odgovarja dejanskim razmeram na cesti, kjer se vpadnekrivine, nagibi in opazovalni koti — razdalja — neprestano spreminjajo. Rezultate, ki jih pri merjenju dobimo, združujemo v tabelah ali v diagramih, ki nam dajejo pravo sliko vrednosti posameznega izdelka. Nova naprava za merjenje fotometričnih karakteristik katadioptrov bo služila za razvoj, razen tega pa še za preizkušanje posameznih tipov katadioptrov. To drugo področje dela in a napravi se bo še bolj uveljavilo, ko bo izdan JUS za katadioptre, kajti naprava je edina te vrste v naši državi. Naš laboratorij DTP pa je mednarodno priznan za testiranje svet-lobeme opreme. Marjan Gostinčar Nova naprava za merjenje svetlobnih karakteristik mačjih oči Naše ogledalo * Naše ogledalo * Naše ogledalo Pepca Kardelj Sla sem za »črno ovco« Izšla sem iz kmečke delavske družine v okolici Ljubljane. Moja mati je bila dokaj versko nastrojena, medtem ko je bil oče vrsto let italijanski ujetnik in je tako prekaljen presojal družbene pojave z že treznejšim pogledom, že takoj, ko sem se izvila iz najbolj otroških let, sem prisluhnila tem velikim nasprotjem med politično zrelejšim očetom in med materjo, ki takrat še ni občutila in razumela resnega vrenja, ki je kipelo okrog nje. Pa ne samo domači pogovori, tudi zunanji svet je jel čedalje bolj vplivati na oblikovanje moje zavesti. Živo so se mi vtisnile v spomin žolčne razprave npr. ob volitvah, ko je šlo za izvolitev demokratov ali krščanskih kandidatov. Mati se je zavzemala za izvolitev zadnjih, medtem ko je oče volil socialdemokrate in kot trinajstletna deklica sem se pošteno nagnila že leta 1933 na očetovo stran. Vendar pa sem v svojih takratnih razmeroma naivnih pojimidv-anjih sve|tia naredila še en korak naprej kot ga je naredil oče. K temu prvemu sunku je pripomogel moj bratranec Ivan Maček. Spominjam se, da je nekega dne po vaški cesti šel župnik obiskat nekega bolnika hoteč ga maziliti in pripraviti na smrt. V Zadobravi pri Ljubljani je bila talkrat še navada, da so pri tem opravilu spremljali duhovnika tudi vaščani. Daši je Maček bolnika verjetno poznal in spoštoval, ni čutil prav 'nobene potrebe, da se pred katoliškimi relikvijami odkrije. Šel je svojo pot, kot da se ni nič zgodilo. To je duhovnika pošteno razkačilo. V trenutku je pozabil na svojo dolžnost, da obišče in potolaži umirajočega. Politično sovraštvo m,u je zameglilo pogled na bolnega človeka. Ta avtomobil se je leta 1909 Imenoval ITALA PA-LOMBELLA. Malo starejši od zgornjega pa je nosil leta 1899 ime PRINETTI STUCCHI 4 HP Energično je ustavil celo procesijo in roke, sklenjene k molitvi, so se stisnile v pest. »Za Mačkom pojdem« je rekel bližnjim «in ga prisilim, da se odkrije in da poklekne«. Ljudje so Mačka poznali in so vedeli, da je komunist, vedeli so tudi, kako bi duhovniku jekleno odgovoril. Zato so duhovnika obstopili in mu dopovedali, naj tega nikar ne stori, češ, da ima Maček svoj nazor. Užaljeni svečenik se je končno le dal pregovoriti, a »zadeve Maček« le ni pustil pri miru. čez nekaj dni je stopil v Mačkovo hišo in starim ukazal naj prihodnjo nedeljo ne hodijo v cerkev. Drugo nedeljo starih Mačkovih res ni bilo v cerkev, duhovnik pa je pred tisto mašo s prižnice v navalu jeze Ivanu Mačku (in vsem podobnim.) pritisnil na čelo »črn pečat sramote« in ga označil iko.t izgubljeno »črno ovco«. Po tej dramatični pri- digi so Mačkovi starši uprizorili doma pravo tragedijo. Ivan Maček pa je 'bil komunist in zelo energičen človek in na poti, ki si jo je začrtal, ga ni ustavilo nič. Ta njegov nastop, volja, s katero je premagal prezir in sramotenje .nekaterih sovaščanov in jasne besede o krivicah v stari Jugoslaviji so mi spremenile misli in srce. Naredila sem en korak več kot oče. Začela sem stopati po stopinjah »črnih ovc«. * Peter Likar Potegnile so se meje Pred državnozborskimi volitvami leta 1939 je bilo politično ozračje v Polju pri Ljubljani precej napeto. Komunisti in klerikalci smo bili v neprestanem trenju in svoje razpoloženje kazali vsak dan. Med komunisti in klerikalci je prihajalo često do pretepov. Pri enem izmed njih je uspelo klerikalcem poklicati iz Ljubljane policijo. Med pretepom sta prispela v Polje pri Ljubljani dva avtobusa policajev, ki so se zakadili med nas. Demonstranti pa se nismo pustili ustrahovati kar tako. Na hi- trico smo nekje iztaknili dolge letve, pobrali s ceste kamenje in se postavili policajem v bran. Ko so ti naleteli na tako ogorčen odpor množice, so po krajšem spopadu poskakali na avtobuse in se vrnili v Ljubljano. Med tistim pretepom se je potegnila med nami in klerikalci ostrejša meja kot je bila dotlej in obe strani sta vedeli, s kakšnimi silami lahko računata v slučaju potrebe. Ta ločitev duhov se je jasno odrazila tudi pozneje v narodnoosvobodilnem boju. Peter Likar lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Glavni vzrok za prevelik izmet - pomanjkljiva evidenca (Nadaljevanje s 5. strani) izročiti iztržen znesek, če kaj manjka, mora primanjkljaj zopet sam nadoknaditi. V Praksi je to zelo strogo postavljeno. Ne pomaga nobeno izgovarjanje in opravičevanje. Nastali primanjkljaj je treba plačati. Če ne bi bilo tako, bi se lahko nekdo s tem okoriščal ali pa zaradi svoje malomarnosti uničeval materialne dobrine. Pri nas v podjetju so že posamezna delovna mesta, ki poslujejo tako, kot vidimo iz navedenih primerov. Tu mislim Predvsem na skladišče. Kolikor materiala skladiščnik sprejme, toliko ga mora tudi oddati. Ničesar ne sme izgubiti ali uničiti. Ob inventurah se mora vse ujemati s količinami, ki so še na zalogi in količinami, ki so bile izdane Iz skladišča. Isto ve-Ua za vse tiste, ki so spreje- li v uporabo karkoli, npr. orodje, itd. Oni so za sprejete predmete osebno zadolženi. Pri vračunanju morajo primanjkljaj plačati. Ugotavljanje primanjkljaja v vseh naštetih primerih je tako urejeno, da ga je vedno mogoče ugotoviti. V ta namen so si ljudje izmislili vazne tiskovine z osebnim podpisom, .kartotečne liste in še marsikaj. Organizacija tega je ponavadi popolna, tako da se je evidenci skoraj nemogoče izogniti. Vse je strogo postavljeno in vsako malomarnost ali nedoslednost, ki povzroči materialno škodo, dosledno ugotavljamo. Ne bi bilo prav, da bi tako ravnali samo na nekaterih delovnih mestih. Predvsem pa ne samo na nekaterih delovnih mestih. Predvsem pa ne samo tam, kjer hranimo in razdeljujemo materialne dobrine. še strožje bi morali to izvajati oziroma vpeljati na tistih delovnih mestih, kjer dobrine proizvajamo. V praksi lahko ugotavljamo, da je poslovanje na proizvodnih delovnih mestih bolj ali manj liberalno. Pogostokrat nastale škode niti ne ugotavljamo, še manjkrat iščemo krivca, medtem ko skoraj nikogar nie kaznujemo. Brez posebne razlage je jasno, da je to nepravilno. Tako ravnanje slabo vpliva na delovno disciplino. Povzročena škoda je čista izguba. Nasproti tistim, ki so na delovnih mestih, kjer so za delo materialno odgovorni, pa je tudi nepravično. Zakonitosti kolektivnega življenja morajo veljati za vse enako. Tako kot blagajničarki in vsem ostalim, ki sem jih prej navedel, družba zaupa del dobrin. Pri tem ne more biti izjeme. Delavcu pri stroju, preddelavcu in vsem ostalim je zaupan del družbene lastnine. Vsak od njih je dolžan in materialno odgovoren za (zaupano lastnino. Uničevanje je kaznivo dejanje. Toda zakaj na delovnih mestih v proizvodnji v večini nimajo občutka materialne odgovornosti! Zakaj ga ima blagajničarka in skladiščnik in drugi. Na to mi ni potrebno na dolgo odgovarjati, ker je popolnoma razumljivo, zakaj. Točna evidenca jim to onemogoča. Vse kaže, da pri delovnih mestih v proizvodnji ni nikakršne ali pa je samo nepopolna evidenca, iz katere bi bilo razvidno, koliko materiala je posameznik prejel v predelavo, koliko je proizvedel in koliko je pri tem napravil izmeta, če bi bili pri zasledovanju teh podatkov dosledni, tako kot smo v primeru blagajniškega in skladiščnega poslovanja, bi ne moglo priti do prevelikega izmeta. Z uvedbo take evidence bi se vsak čutil osebno materialno odgovornega za prevelik izmet. Brez take evidence sl ne moremo zamisliti urejeno proizvodnjo. Kdor misli, da je mogoče brez take evidence samo s prepričevanjem oziroma vzbujanjem delovne zavesti doseči zadovoljivo medsebojno sodelovanje, se moti. So ljudje, ki po prirojeni zavesti, brez .kakršnekoli kontrole delajo vedno z občutkom osebne materialne odgovonnibstl. Na žalost je teh manj kot ostalih, ki komaj ali pa sploh nič ne vedo, kaj je osebna odgovornost. Srečko Bergant BgUgHg 00EdB@ Noivi sodelavci Bantana BAN, Olga, PAPEŽ, St jopam. LOVRENČIČ, Alojz SPENDE, Ivaniča JAKŠA, Dragan FISCAN, Božica LOVIČ, Ivan PUCONJA, Frarnc VIDIC, Anda CU-RIC, Julka FUHANlC, Nada POKRAJEC, Jerica PELICON, Draigoljuib KALINOVIČ, Zdenka BUKVIC, Anton JANČAR, Štefanija GROBELNIK, Helena SMOLE, Manija BOKAVSEK, Stane MIRTIČ, Ana PERGER, Marija. GRUBER Anica TERSKAN, Drago FICKO, Angela BENKOVIČ, Olga ŽITNIK, Ciril UMEK, Jože SMREKAR, Nada KERT, Alija RAHIPOVlC, Silva AD-LESlC Vida HABJAN, Sofija MARDALJEVlC, Bosalj-ka BOGOSAVLJEVlC, Ljubomira JAVORNIK, Bojana ŠTREKELJ, Alojzij IVANEC, Marjan DRAGAN, Kata FILIPOVIČ, Anla RENKO, Miloš CIMPERMAN, Jože KRANJC, Josip JANKOVIČ, Anica RECEK, Bojana MOZETIČ, Peter BUHOLC, Magda ŠEBENIK, Emil RIBIC, Janez LUZNAR, Slobodan TRIPKOVlC, Srdan BJBLIC, Franc BIZJAK, Mil oj e STANKOVIČ, Bernard POTOČNIK, Anton TRBANC, Rižo NAKlC, Bogrč RAKOČEVIČ, Jože JAGER. Novim sodelavcem in sodelavkam želimo, da bi se v kolektivu dobro počutili. ODŠLI iz kolektiva Po spora.ju.mu — na lastno željo Ivanka JURŠE, Jože ZALAR, Karel KVAS, Agata NOVAK, Antonija ZORJAN, Terezija NOVAK, Jože GRMEK, Olga ROJKO, Antonija VESTIČ, Bosa MU-SULIN, Leon URBAS, Martina LAMPIČ, Marija POPOVSKI, Emil ŽGAJNAR, Majda GORJUP, Jože PLUT, Dragica JAKIČ, L j opešava MILAKOVIČ. Cecilija JER-NEJSEK, Danijel UŠTAR, Davor DUKČEVIČ, Marija DUKARIC, H el vi da AHMED, Jožica KVERH, Helena SMOLE. Ivanka. COKO, Tončka. FERKOV, Matevž HRIBAR, Anton JARC, Jakob DUH, Olga BRAJOVIC, Franc CELARC. Samovoljno Fani STUHNE, Martina POTOČNIK, Zdenka VUČKOVIČ. Poročili so se: Agata SKRLEC, poročena »ŽUNA«, Danica SENICA, poročena. »GORSCAK«. Ana' HRIBAR, poročena »BI-JELIC«, Erika SAFRAN, poročena »BOJOVIČ«. Jakob HRIBAR se je poročil s tovarniško delavko Marijo SMREK ATT. Mladoporočencem in mladoporočenkam naše iskrene čestitke! Roditeljski sestanki oblika povezave s starši naših učencev Vodenje načrtne kadrovske politike med drugim obsega tudi šolanje in pridobivanje novih strokovnih kadrov. V letošnjem letu je kadrovski oddelek naše tovarne vzpostavil stalno vez med šolami, starši in učenci na teh šolah. Ugotavljamo namreč, da učni uspehi kljub vsesplošnemu razvoju iz leta v leto padajo. Tui z disciplino je podobno. Jasno je, da si podjetje z izobraževanjem želi pridobiti kvalitetne kadre v strokovnem in osebnostnem pogledu. To je bilo vodilo za organizacijo medsebojnega sodelovanja in zasledovanja učencev pri doseganju učnih uspehov in njihovega obnašanja. Oblike povezave se razvijajo preko skupnih roditeljskih sestankov, individualnih razgovorov z učenci, starši in predavatelji ter predstojniki teh šol. Rezultati učenja in obnašanja gojencev Industrijske kovinarske šole v Ljubljani so bili že v I. redovalni konferenci porazni, saj je bilo čez 70% vseh učencev ocenjenih negativno in je povprečna ocena komaj 1,5, torej n cikaj več kot popolnoma nezadostno. Zato smo morali petim učencem, prvega letnika razveljaviti učne pogodbe, saj so imeli učni uspeh ob prvi redovalni konferenci popolnoma nezadosten.. Tudi v tretjem letniku učenci šole in dela v tovarni ne jemljejo resno in je učni uspeh prav tako nezadosten. Na žalost bomo. morali tudi tu ukrepati resneje in bo po vsej verjetnosti prišlo do izključitve, pa čeprav v tretjem letu šolanja. Psiholog in socialni delavec bosta nudila učencem in staršem pomoč pri učenju, če se pa kljub prizadevanju učni uspeh in disciplina ne bosta izboljšala, bo potrebno najstrožje ukrepati, pa čeprav v zadnjem letu šolanja. Vsi skupaj smo odgovorni pred organi upravljanja in delovnim kolektivom, da so taka vlaganja rentabilna. S šolanjem si moramo pridobiti sposobne, delovne in poštene sodelavce. Fani žužek Že pred leti je bila gneča v avtobusu, ki je vozil na Lošinj. Vsako leto smo tako stanje kritizirali, vendar bodite prepričani, da bo drugo leto tudi tako V mesecu novembru se je poškodovalo v podjetju 22 delavcev in delavk. T-o so bile samo lažje poškodbe, ki ki jih v večini lahko preprečili, če bi delavci upoštevali in se ravnali po obstoječih predpisih higiensko tehničnega varstva. V tiskarni si je 2. 11. po-... . škodovala desni palec JOŽETA KOVIČ pri zlaganju pločevine. Vzrok poškodbe je nepazljivost pri delu. CILKA GORJUP, delavka v tiskarni, je 2. 11. pri vlaganju pločevino nepravilno vložila in si poškodovala levi palec. Zaradi neuporabe zaščitnih očal se je poškodoval brusač DIMITRIJ STOJIČ. Pri naravnavanju brusilnega koluta mu je odletel v levo oko tujek. MARIJA MAHKOVEC, delavka v konzervnem oddelku, se je 3. 11. urezala v palec desne roke. Vzrok poškodbe sta nepazljivost delavke in slab polizdelek, ki ga je hotela vzeti izpod orodja. STEFAN SMREKAR, preddelavec v štancariji oddelka tehničnih predmetov, si je pri urejevanju orodja na delovni mizi poškodoval konico palca leve roke. Poškodba se je pripetila 4. 11. FANI KUHAR, snažilka zgornjega štirioglatega oddelka', je pri hitrem zaviranju s kolesom na poti domov padla in si poškaciovdla rebro na levi strani. Zaradi nepravilnega delovnega postopka se je 10. 11. poškodoval MARJAN DRAGAR. Poškodovancu je pri štetju pločevina zdrknila zaradi prevelike teže in mu poškodovala desno nogo pod kolenom. DANICI SENICI — tehnični administratorki v konstrukciji, je 10. 11. na stopnišču, ki vodi v obrat tehničnih predmetov, spodrsnilo. Poškodovala si je gleženj d e sne noge. MARIJA BRATKOVIČ, delavka v obratu Zalog, si je poškodovala kazalec desne roke zaradi nepravilnega de- lovnega postopka. Panesrečen-ka je na delovni mizi stroja za mazanje pobirala pločevino, med tem pa je sodelavka pločevinasti trak potisnila proti valju in zadela pone-srečenko. Pri potiskanju soda si je i/e poškodoval palec desne roke LOJZE KOZINC. Ponesrečenec ANTON PI-REC, delavec v obratu Zalog, je s sodelavcem dvigal pločevino, ki mu je zdrsnila iz rok in mu poškodovala palec desne noge. IVAN LOVŠE, zaposlen v obratu Zalog, je pri skoku iz vagona z roko zadel ob stranico in si poškodoval kazalec. CIRIL SMREKAR, delavec v tiskarni, si je pri odpiranju lesenega zaboja poškodoval podlaket leve roke. Vzrok je nepravilni delovni postopek. Pri prenašanju norma doz je nerodno stopila in si po- Zaradi tesnosti prostora se )C v oddelku tehničnih predmetov — štancarija poškodovala ANICA RECEK. *Na prehodu je zadela v zložene okvirje Mojca in se urezala v mezinec leve roke. Na poti v službo, si je poškodoval levi skočni sklep na nogi VENCELJ PAVŠIČ. Poškodba se je pripetila 17. 11. ob 3. uri in 43 minut. nutku levo roko zadržala v nevarnem prostoru pod orodjem. Poškodovala si je kazalec, sredinec in prstanec na levi roki. Ponesrečenec Franc HROMC, inštalater stranskih obratov, se je peljal z mopedom na delo. Pred »Kemično tovarno« je zadel v tovorni avto, ki je vozil po desni strani, 'oškodoval si je škodovala gleženj leve noge ---------- ---------------rč. NEVENKA GLIGORIJEVK Poškodba se je pripetila zaradi ne pazljivosti 14. 11. Pri nastavljanju orodja se je poškodoval ANTON ILE-NIČ, delavec v štancariji oddelka tehničnih predmetov. Pri pobiranju doz za Soleo se je zbodla s pločevinastim odpadkom v sredinec leve roke MARIJA PIRC, zaposlena v spodnjem oddelku. Rana se ji je pozneje inficirala. Ponesrečeni MATILDI KOVAČIČ, delavki v obratu Zalog, so se na delovni mizi stresli zloženi pokrovčki man-dolink. Delavka je v tem tre- Poškodoval si je levo koleno. Pri zlaganju ohišja kombi- nirane svetilke se je zaradi neuporabe zaščitnih rokavic urezala v kazalec desne roke ANTONIJA BOLTA. Poškodba se je pripetila 23. 11-1964. Zaradi zastarelega načina dela se je pri robljenju pokrova 0 172 poškodovala ZOFIJA RAČNIK. Poškodba je lažjega značaja, urezala se je v palec leve roke. Brusač ALOJZ VRŠČAJ si je pri ravnanju koluta porezal dlan desne roke. Še dva pokala v športnih vitrinah V počastitev dneva republike je občinski sindikalni svet razpisal tekmovanja v športnih disciplinah za vse športne aktive v naši občini. Tekmovali smo v nogometu, kegljanju, streljanju in namiznem tenisu. Naš športni aiktiiv je sodelovali v vseh disciplinah in dosegel lepe uspehe. Se posebej je potrebno pohvaliti nogometaše im kegljače, saj so v zaključnem finišu v dramatičnih borbah premagali svoje nasprotnike in zasedli prvi mesti. Nogometaši so s svojimi igrami dokazali, da so trenutno najboljša enaj-štorica v naši občini. Nasprotnike res niso prepričljivo premagali, toda pokazali so, da so homogeno moštvo in za vsakega trd oreh. V prvi tekmi z »Gradisom« Ota prišli do izraza boljša kondicija in rutina. Saj so naši v zadnjih minutah tako silovito napadli, da je bilo samo vprašanje časa, kajti gol je visel v zraku. In kar smo vsi pričakovali, se je tudi zgodilo. Zmagoviti gol je bil dosežen in vrata za nadaljnje tekmovanje so bila s tem odprta. V finalni tekmi je bil naš nasprotnik »Obnova«. Kazalo je, da bo v tej tekmi samo vprašanje, koliko golov bo nasprotnik prejel. Toda dogodki na igrišču so pokazali drugače. Čakati smo morali skoraj polno uro, da smo videli zmagoviti gol in s tem tudi Osvojitev pokal Nasprotnik nas je prijetno presenetil, saj smo pričakovali, da bo pokal naš, vendar, da. se zanj ne bo treba tako boriti. Tudi kegljači so v dramatičnem finišu napravili podvig, ki bo celotni ekipi ostal še dolgo v spornimi. V tej disciplini je nastopalo sedem ekip, od katerih smo bili mi in »Izoliuka« glavni favoriti za osvojitev prvega mesta v borbenih igrah. Ze v prvem delu tekmovanja so presenetili tekmovalci. Sapa in postavili rezultat 720 podrtih kegljev, kar je za tako tekmovanje že kar zadovoljivo. Naše moštvo ni nastopilo v prvi postavi iin so bile naše možnosti za dosego prvega mesta majhne. Že prvi seti so dali slutiti, da bo SAP prvi, mi pa bomo zasedli mesto nekje v sredini. Po končani prvi tekmi smo podrli 316 kegljev, kar je za tako renomirano moštvo kot je naše, podi kritiko. V drugi tekmi bi morali podreti 405 kegljev, da bi osvojili prvo mesto. Takega rezultata ne bi prognozirali tudi največji optimisti, sa j so Sapovoi že slavili svojo zmago. Toda star pregovor pravi »ne hvali dneva pred večerom« in izkazalo se je, da borbenost in razigranost rešita tisto, kar je skoraj nemogoče. To se je tudi sedaj zgodilo. Naši fantje so zaigrali kot bi bili prerojeni. Iz seta v set so se naše možnosti večale in na- zadnje smo odšli z igrišča kot zmagovalci, saj smo za 15 kegljev premagali nasprotnika in tako osvojili pokal. To je bila fair borba in zaslužili smo prvo mesto. Ko takole pišem o raznih tekmah naših športnikov, izkoriščam to priliko za opis vtisov teh športnih srečanj. Vsa tekmovanja so zelo slabo obiskana. Res da niso ne vem kako kvalitetna, so pa toliko bolj zanimiva im v njih je nekaj, kar človeka privlači. Ce pa pogledamo športnike — tekmovalce opazimo, da so to sami veterani, da mladine sploh mi, izjema bi bila mogoče nogometna sekcija. Vprašam se (?) ali v naši tovarni mladina spi (?) kam zahaja tv prostem času (?). Kot vidimo, se š-poirtno ne udejstvuje. Možnosti za to pa so na vsakem koraku. V našem kolektivu je dovolj sekcij, v katere bi se vsak, kii ima veselje do katerekoli panoge, lahko vključil. Zato hi bilo potrebno, da mladinska organizacija posveti malo iveo pozornosti tudi temu vprašanju. Prepričan sem, da ne bo naletela na glulha ušesa in bodo naše sekcije še bolj zaživele kot sedaj. Zvone Pirc Kegljanje je zanimiv šport, ki marsikoga privlači Rešitve križank oddajte do 10. januarja 1965. Čakajo vas lepe nagrade: 1. nagrada — žensko kolo 2. nagrada — električna peč 3. nagrada — garnitura za namizni tenis 4. nagrada — dve stekleni skledici 5. nagrada — 16 dobitkov v vrednosti od 500 do 1000 dinarjev NOVOLETNA KRIŽANKA \OHAJXY> 'otatUdu VSIOBOttHPREHfeRAg NE OftSANI hm NUPUfSKA- & AAOAVlZACUA c to«A pAKAJ PA LUPCEtopli M' KuPt • • -Aj^APNA £ N KRATtvp VdaHES*. /O ^ |/VT0VARWIŠ0 Kt^RtfHLI iB fe^c ^.. / \ > A Z SfeF a^m'tSL* jSP0HW5E Iff WVSAD f Aam-v | J LETU IN L 1POMCM U 24 M03E I Z*'® rs Tipkat^-Z’ VSAK~ ^'VEČte^JjM AVdUSAVozih-/ ^ctC2-P y S*3 MTt>06fiOv ' ‘ščfl skače! ; W S^ODUČEN STIL-' ZMpAl Df-CAS PA /MmuR[KVIZIT Z/J7 RIHTAHO • • • Cb j j/ HOČEMO 5EJ %fptifOKU^7KOČEV3 v