¦  ,                .                   _  149 —
flsgra    Mladi Samarijan.
SliaiLf ehka in voljna je bila sapica, ki je vela onega jflLWl.   jesenskega dne. Redki oblački so plavali po j^si//.»     nebu,   ki je bilo otožno in žalostno   kakor Hb^C^V   gozdovi, izgubljajoči svoj kras. JP^SL           Staretov Tonček je šel v gozd, da na-
HgJlgjl   bere dračja.   Mamici ga ponese. da pozimi §KjJ»   zakuri v peč,   ki bo širila po izbi   prijetno GsPfS  gorkoto. Mamica bo šivala pri oknu, on se IAsm*   pa spravi   tedaj v kot in  bere   iz  knjižice drobne pesmi.  Oospod župnik mu jo je dal koncem šolskega leta, ker se je pridno učil.
Priden je bil v šoli, uren pri delu. Brzo stopa, v roki kos kruha. A ga še ne \t: ni še lačen, kasneje bo boljši. Drobnih drv nabere, da jih more mamica zlomiti z roko. Slabotna je že in sekiro težko rabi, on je pa še premajhen in presla-boten za tako orodje.
Zavije v gozd. Po ozki stezi med skalami stopa. Rumeno listje pada na tla in Sumi pod njegovo nogo. Tam je ravnica, majhna in ozka, obdana od ja-vorjev in leskovega grmovja. Tam malo sede in po-gleda naokrog. Bister studenček izvira izpod mahovite skale poleg koSalega, stoletnega hrasta. Med drobnim kamenjem šumlja po ozki struiici. Veverica prišumi po suhem listju in odbeži po hrastovih in bukovih vejah daleč v gozd.
Žalostno je v gozdu. Ni tistih stoterih. veselih glasov, ki so doneli kot mogočen spev proti nebu v jasnih jutrih, ali pa v tihih večerih, ko je legal mrak na zemljo. Le veje se majejo in pojo stoletno peseiti o minolosti. Tudi šoja se oglaša, morda sraka, vran ali sinica.
,Ali čujem! Kaj je bilor Ali ni bil težak vzdih iz trudnih prs?"
,Ah, ah! Umrjem ! . . . Nikogar ni. ki bi mi po-mogel. Ah, ah!"
=                                   -   150  —
Tonček je stopil hilreje. Strah ga je bilo. Uboga duša vzdihuje tukaj. Pripetilo se ji je kaj, da ne more dalje. Morda je padel berač in se pobil
Vzdihi so prihajali vedno bliže in so bili glasnejt.
Tonček je stopil na ravninico. Za grmom je videl starega moža z leseno nogo. Na čelu je imel rano, in iz nje je kapala rdeča kri. Težko je zdihoval neznanec in se izkušal vzdigniti, a ni se mogel. Vedno je spet omahnil nazaj.
Tonček je bil dobrega srca. Sniilil se mu je mož v dno srca.
,,Revež se je pobil in ne niore naprej. Kaj naj storim ?"
Stopil je k neznancu. Z žalostnimi, bolestnimi, usmiljenja prosečimi očmi ga je pogledal starček
,,Dobri deček, pomagaj mi! Žejen sem, daj mi vode !"
Tonček je bil v zadregi Klobuk je imel preluk-njan, da mu je včasih kak las pogledal zvedavo v beli dan.
Že ve, v prgišču mu jo prinese.
Teče k studencu in prinese vode v prgišču. lz-lije jo starcu v žejna usta.
,Še?"
,Še mi prinesi, še! Bog ti bo povrnil."
Tonček je hitel in mu nosil, dokler ni rekel sta-rec:  ,Dosti!"
,Hočete kruha?"
,Daj mi, daj, dobri deček! Morda pridem k moči.1"
Tonček mu je dal košček.
,Ne morcm . .. Rana me boli . . . Izperi mi jo in zaveži!"
Težko je govoril in počasi. Vzdihnil je zdajinzdaj: ,Ah, ah!"
Solnce je kukalo skozi veje bukov in hrastov in gledalo ta prizor. Par pramenčkov je padlo na starčevo čelo.   Zasklelo  ga je in vzdihnil je zopet:   ,Ah, ahl"
Tonček mu je izpral rano, kri mu je skoro ne-hala teči. Ali kako naj obveže rano ? Robca nima.
,Robca nimam, starček, da vam obvežem rano."
. ¦ ¦   •                      —  151  —
,,Lej, lej, tam gori za skalo je malha ; raztrgaj jo in naredi obvezo!"
.,Po Ijudi pojdem, da vas poneso domov. Zdaj pa pokusite kruh! Morda vam bo bolje."
Pokusil je. Težko je šlo.
,Padel sem, padel! Ne morem. Naredi obvezo, potem pa ti Bog plačaj!"
Tonček je čul starčeve vzdihe, in bilo mu je težko pri srcu kot materi, ki ji umira edini sin. Gre iskal malho. Najde jo. Hote jo razparati, ali ni dovolj močan. Tudi je bila umazana od slanine. S tako ga vendar ne sme obvezati ?
,,Čakaj! Že vem. Srajco razparam, saj je čista; včeraj sem jo oblekel."
Sleče za grmom srajco,- odtrga od nje rokav in ga razpara. Rokava zdaj nima! Nič nede! Revežu pomaga. Mamica ne bo huda, še vesela bo, in Ijubi Bog bo vesel.
Stopi k starcu.
BKaj si storil? .... Zaradi mene? Ti si dober deček . . . Bog li povrne . . ."
Tonček rano obveže.
„Ali je bolje?"
.Bo, bo."
..Stopim po Ijudi."
Pa odhiti v vas. Vsi so se mu smejali, ko so ga videli brez rokava. Otroci so vpili za njim:
nTonček, lonček, je s konja pal m si rokav razprav."
Toda Tonček se ni brigal za to. Stopi k čevljarjiT Matiji in ga poprosi. Matija je poiskal krojača Andreja. Prrnesli so berača iz  gozda.   Čez teden  dni  je vstal in hodil po vasi.
Kadarkoli je šel pozneje Tonček po gozdu, se je spomnil starca. Bil je zadovoljen in vesel, in Bog je blagoslovil njegovo delo. Povsod ima srečo.
Ivo Blažič