Tečaj XYIIL
iiiwt ljudstvu v p o ein le.
»h»Ja ,s»k fetrtek in velja s poitnino vred In v Mariboru » pitjilja-	p,,,,»«,,,«, |tat, prodaja knjlsar Novak na velikem tr(fu po 5 kr. -njem na dom la celo leto 3 gtd., r.a pol leta t «1.1 «<> kr., »a retrt llokopi»! «o ne vračajo, neplačani liitl «o ne «prejemajo,
leta Si) kr. — Naročnina »e poailja opravnintru v dijaškem »eintrnljču	.	,. , , , , ,	.. ,	,	, . .
(Knabenauminar). - Deležnik! tokovne*» druitva dobivajo litt bre*	2» oinanlia ..« plačuje od n»y»dne vrstice, 8e »e natlino enkrat 8 kr poaehne naročnine. dvakrat 12 kr., trikrat I« kr.
Den zmage in slave!
No pozabimo kmalu štajerski Slovenci den 19. avgusta 1884. Zopet smo sijajno pri volitvah za deželni zbor štajerski zmagali ter politične svoje sovražnike tako ob tla tresnoli, da imajo dosta. Vseh 8 poslanskih sedežev smo zopet zasedli, povsod smo nemškutarjem in tujcem dveri pokazali, visokej vladi in vsemu svetu pa zopet dokazali, da smo in da čemo na slovenskih tleh Slovenci biti gospodarji.
I. V Mariboru dobila sta narodna kandidata g. dr. lladaj od 241 glasov 148. baron Goedel 142, liberalec in znani Ham-mer-Amboss Sehmiderer pa 98 in njegov adjutant stari Kandolini 95.
II. V P tuj i dobil je č. g. Božidar Raič 135 glasov, liberalec in posilinemec Schoschte-ritseh 26.
III.	V Ljutomeru bil je g. Kukovec jedno-glasno izvoljen s 116 glasi.
IV.	V Slov. G r a d c i je č. g. dr. Suc premagal z 59 glasi liberalca in tujca Gastei-gerja, ki je vlovil 33 glasov.
V. V Cel j i dobila sta narodna kandidata g. Mihael Vošnjak in dr. Dominkuš vsak po 248 glasov, liberalna kandidata „celjskega lisjaka" nek nad učitelj Valeutinič in Trboveljski župan Loger le ubogih 26 gla-sekov. Kolika sramota „celjskemu lisjaku" in celjskim širokoustnim zijakom! VI. V Brežicah zmagal je g. Jerman sv 93 glasi in pobrisal poslanca deserterja Sni-deršiča, ki je vplezal komaj do 21 glasov! Živeli vrli volilci slovenski! Živela mila naša domovina!
Včerajšnja številka bila je konfisci-rana zaradi članka: „Slovefiskci
zmaga v Mariboru". Zato ponatisnemo iz „Slov. Naroda" št. 101 sledeče poročilo:
Volitev Mariborska 19. avgusta.
Dan slavne zmage bil je danes za štajerske Slovence. Kdor-"ve, s kacimi silnimi sredstvi so ravno pri teh volitvah nasprotniki uplivali na naše ljudstvo, kako so zlasti v Mariborskem okraji z ¡denarjem, pijačo, jedjo, strahovanjem, prigovarjanjem, lažmi in obrekovanjem proti narodnim kandidatom že pri prvotnih volitvah ljudi motili, begali in v nekaterih občinah res premotili, moral je po končam volitvi srčno vesel vsklikniti: Slovenstvo na Štajerskem raste in cvete in ni se mu bati propada.
V Mariboru smo sicer po resultatu volitev volilnih mož računali na zmago, kajti izvoljenih je bilo nad 140 mož, od katerih se nam je poročalo, da so naše stranke, vendar smo z nekacim strahom pričakovali dneva volitve, ker smo od vseh strauij slišalii od poskušanega podkuvanja in silnega pritiska na volilne može, posebno v Slovenjembistriškem okraji bila je strašna agitacija in opravičena skrb, da menj odločni možje ne padejo' v zanjke Stiegerja et Comp. Pa veselo smo bili iznenadeni in strahu prosti, ko se na predvečer pripeljejo vsi Bistriški volilci, katere smo za narodne šteli, njim na čelu vrli mladi Mlakar iz Hošnice. Tudi od družili straneh, iz Šentlenartskega iu Mariborskega okraja so prihajali volilci, tako da nas je bilo zvečer pri volilnem sliodu v salonu pri „Stadt Wien" že nad 80 volilcev. G. dr. Vošnjak je predsedoval. Govorila sta oba kandidata gg baron Goedel in dr. Radaj in razvila svoj program, kateri je bil popolnem odobren.
Drugo jutro smo se spet zbirali pri „Stadt Wien". Nemškutarskih agitatorjev tačas ni bilo blizu, ker so vedeli, da pri naših možah se nič ne da opraviti. Ob 9./uri smo se šteli in z donečimi živioklici konstatovali, da nas je bilo tukaj že 135, tedaj 13\glasov nad absolutno večino. G. dr. Vošnjak se jedenkrat v je-
dernatili besedah poudarja imenitni pomen današnje volitve ne le za Mariborske in štajerske, ampak za vse Slovence. Potem korakamo r. godbo na čelu, katera je prišla s Slivniškimi volilci, na volišče.
Nekoliko pozneje prišli so od nasprotne strani liberalci in nemškutarski volilci, pa videlo se je precej, da jih je skoraj za tretjino manj od naših.
Komisija so j~ morala voliti po glasovanji, pri katerem se je pokazalo, da so imeli ¡Slovenci 143 glasov, nasprotniki pa le 99. Izvoljeni so tedaj bili naši in je predsedoval g. dr. Vošnjak. Glasovanje se je potem mirno vršilo. Le neka-terekrati so se Slovenci smijali, ko kak od nemškutarjev pritiraui kmetic ni vedel imenovati svojih kandidatov. Jeden je dejal: Schmid-ler, drugi spet Schmider, Kandlin, Kandel itd. ^a slovenska usta pač neso ta imena. Od 243 upisauih volilcev sta le dva izostala, naša kandidata sta dobila: g. dr. Radaj 143, baron Goe-del 142, nasprotnika dr. Sehmiderer 9-4 in Can-dolini 95 glasov. Ko je predsednik naznanil izid glasovanja, zagrmeli so živioklici po dvorani, katerim so odmevali živio iz vrta, kjer je bilo mnogo slovenskega občinstva iz mesta in iz vseh volilnih okrajev zbranega.
Potem smo se zopet z godbo na čelu vrnili v gostilno „Stadt Wien", kjer je bil skupni obed za volilce. K temu prišlo je še nad 100 narodnjakov iz Mariborskega in Slovensko-bis-triškega okraja, ki so pri prvotnih volitvah povsod pomagali, tako da nas je bilo nad 250 pri obedu. Prvo napitnico govoril je g. baron Groedel cesarju in črnožolti zastavi, drugo g. dr. Radaj volilcem. Potem so se vrstile napit-nice, dokler se neso mnogi volilci morali ob 1/23 z vlakom vrniti domov.
Pred 20 leti je dr Rechbauer dejal, da v petdesetih letih ne bode na Štajerskem več nobenega Slovenca. Mož naj jih gre danes štet in prepričal se bo, ne le da še eksistirajo, am pak da se krepčajo od dne do dne. Leta 180s, ko smo propali z g. Dorriinkušem, bilo je 70 slovenskih volilcev, leta 1870, ko smo zopet propali, bilo jih je že 80. Leta 1877 pa smo že zmagali s G glasovi večine in imeli lOG volilcev, leta 1878 je večina bila 20 in daues 45, narodnih volilcev pa 143. To je uspeli, katerega se morajo veseliti vsi Slovenci, kajti Mariborski okraj je skrajna meja proti naprej se poiuika-jočeniu germanstvu.
Končno ne smemo zamolčati velikanskih zaslug za srečni izid te volitve tistega moža, ki je bil tudi pri prejšnjih taniošujih volitvah duša in središče vsega volilnega ugibanja, gosp. dr. Radaja. Slovenski narod na Štajerskem mu bode hvaležen, da je ravno on v najbolj kri-j?|g^tičuih časih ueumakljivo stal na braniku tam,
kjer je bil najhuji naval na slovenstvo, ob nemšk: meji na Štajerskem. Slava mu!
Kako s« volilni možje iz sv. Lenaitskega in Slov. Bistriškega okraja volili!
Trdna borba, volilna bitka se je vršila 19. t. m v Mariboru na čast Slovencem in v popolno pogubo tajčliberalcem in nemškutarjem. Med tem ko so volilci iz mariborskega in slov. bistriškega okraja središče in levo krilo trdno držali, prasuoli so sv. lenartski junaki nad sovražnika tako gosto in junaško, da so ga celo pomandrali in potlačili. Prišlo je vseh 52 volilcev. Od teh je 43 volilo narodno, slovensko. Čast in slava jim.	*
Imena teh vrlih slovenskih domoljubov so: č. g. župnika J. Strah in M. Milošic, potem: Jakob Pravdič, Anton Vogrin, Jakob Šegula, Jak. Klinar, Fr. Fekonja, Jan. Zorko, Val. Roj s, Mih. Vogrin, Jarnej Kogl, Mart. Omulec, vsi iz sv. Trojičke in Antonske fare, Mih. Merčnik, Jak. Kocpek, Juri Jagrič iz Benediške, Leop. Bezjak, Mat. Sužnik, Jak. Vraz, J. Ribič, Ant. Kramberger, Jan. Polič in Kari Pečovnik iz sv. Roprčke, M. Črnko, Feliks Ferk, Ig. Ahman, Fr. Sekol, A. Pehan in Leop. Tomažič iz sv. Barbarske, K. Stiper, Alojz Čuček, Andrej Gole, J. Kraner, J. Drozg, Fr. Lorber, Fr. Kurnik iz sv. Lenartske fare, dalje A. Muršec iz Biša, J. Krautičv iz Malne, Fr. Bela iz Sic, Jožef Črnčec iz Sitanec, Leop. Križan iz g. Ročice, Fr. Šlatar iz Ihove, Jan. Črnčec iz Lediuka. Janez Kraner pa od sv. Ane in Fr. Schonwetter od sred. Gastaraje volila sta polovičarsko: Ra-daj-Schmidererja.
Za tujci in nemskutarji pritisnili pa so: dr. Wittermau in Mravljak od sv. Lenarta, se-narski A. Druzovi^', oseški Kraner, zdravnik Rezinski in Fenl. Golob pri sv. Trojici z Ant. Golobom v gornjem Porčiči. Te je bilo v Mariboru sram biti .slovenske krvi. Sli so Nemcem v pomoč podobni tistim sirotekom, ki sosedom proso branijo svoje pa vrabcem zobati puš njo. V črne knjige si jih Slovenci zapišemo iu jih nikoli več ne izvolimo. Takim ljudem narodnih svetinj izročevati, to ne sme več biti! — Slov. bistriški okraj šteje 55 volilcev iu nemčurstvo je prav po niadjarsko in turško razsajalo. Bistriški Turki ,so gotovo v surovosti in nesramnosti prekosili vse rogovi leže na celem Štajerskem. Cela tropa marširala je od volišča do volišča. Povsod ljudi vkup gonila, napajala in glase kupovala. Res so uam tako izpipali celi sv. Martin na 1'ohorji, Dežno in Crešnovoc, Novoves, Ritoznoj, Gabernik in Bukovec. Obdržali so obedve Polskavi pa bilo je naposled vendar le zastonj. Zgubili so Poli-čaue iu Pokoše, Tinje, celo faro Laporsko, večino Makolske in Crešnovske, Ggonca iu Loz-
niči, Stanosfeo, Lesečja ves, Vrhole, Hrastovec in Brezje pa je ostalo nam. Nalovili so 27, a v Maribor spravili samo 26 volilcev, ker je Ajd doma v Smrečnem ostal. Slovenci pa so imeli 28 vrlih korenjakov, med njimi državnega poslanca dr. Yosnjaka, župnika č. g. Lendovšeka in Lenarta.	(Konec prili.)
Gospodarske stvari.
Naglo napenjanje goveje živine.
II. Notrajno zdravilo so mora še na drug način dajati. A k o morebiti nimaš enega ali drugega pri rokah, tako vzami apnene vode, (od vgašenega apna za 4 do 6 žlic na liter studenčne vode stopi, in to čisto odlij) za '/j litra, noter prideni za eno žlico kamnovega olja (oleuu petri rubr.) Tako zmes daj vsakih 10 minut noter, dokler napenjanje ne preneha; ali vzami nevgašenega apna za dobro žlico, deni ga v pol litra frišno sladkega mleka in daj vsakih 10 minut noter; ali vzami: kamno olje :;0 gramov lota), deni v 16 žlic vinskega žganja, iu to zmešaj na blizo '/2 litra stn-denčue vode, to dajej kakor zgoraj; ali vzemi: samo kamno ol je za eno žlico na '/, litra frišne vode, ali vzemi: za eno žlico trepetinovega olja na V» litra frišne vode in daj vselej v IU minutah noter, dokler ne preneha napenjanje.
A7si ti recepti so prav dobri in skušeni pornočki zoper napetje goveje živine, ktere sem skoz 25 let med kmeti z dobrim izidom rabil. Potrebno je si od teli več priskrbeti, in jih pri rokah imeti, da če sila pride, se koj lehko na pomoč hiti ; najpripravnejši je vendar prvi recept, kor se v lekarni kupi pod imenom špirit, ammoni. caust. 150.00, kar se v dobro zatak-neni steklenici pripravljeno shrani, in en pol litra žganja si tudi lehko lastnik h redu priskrbi.
Opomniti moram in posebno še priporočim pri livanji in noter dajanji previdno ravnati, da živina lehko proti požira in ji ne zaleti v dihalnik.
Drugi način naglo iz vampa pri napetji živine hudi vogelni kislik odstraniti je, da v požiravnik vpeljemo cev, skoz ktero se zamore naglo po naravnem potu ta kislik izpustiti. V ta namen je nalašč orodje (instrument) namreč gibčna 1 '/s metra dolga cev, ktera se z oljem ali mastjo dobro namaže, in skoz gobec v po-žirak in vamp porine, da sapa skoz to cev na vzgor vun šumi; treba je zraven dveh poma-gačev, da glavo živali kvišku držita in blizu •10 cm. velike lesene kolice, ktera ima sredi primerno luknjo da zamore cev skoz in se živini v gobec dene in drži, da se cev ne zgrize ali stisne; ako se cev na konci v želodci od hrane pri luknji zabaše, more se s zraven prirejeno „zondo" po cevni luknji poravnati.
Ta operacija je zelo lehka, vendar za nevednega ima vselej nevarnosti, ker zamore poškodovanje požiravn.ika itd. pouzročiti.
(Konec prih.)
Opravila konjerejčeva meseca avgusta.
Proti koncu tega meseca začnejo navadno odstavljati žrebeta. Ni pa gledati toliko na teden in dan, marveč na starost žrebeta, na njegovo rast pa na kobilo. Žrebeta bi naj 4 — 5 mesecev ostajala pri materah. Dalje jih puščati pri teh, to uže ne kaže, ker so čedalje bolj sitna in nadležna kobilam, za mleko uže menje marajo, ker druge krme dobivajo. Kobile so pa v tem času pogosto zopet breje. Imajo torej dva mladiča oskrbovati, kar je vsakako preveč. Naposled je pomisliti, da morajo takšne kobile časih prav težko voziti, orati. Tem bolj smo jim dolžni dobro polagati.
Dalje ko 5 mesecev sezsiti pusti sc le bo-lehnim slabo razvitim žrebetom in če je kobila dobro lojena ter se jej primerno tudi streže.
Odstavljajo pa žrebeta na dvojni način, ali jih hipoma odstavijo, kakor bi pritrgal, ali jih le polagama odstavljajo. Naglo odstaviti je lehko delo pa nevarno in torej menje propo-ročati. Žrebe se namreč hipoma loči od matere. Oboje močno poželuje po drugem, da vedno ržeta, nemirno siniotamo lečeta in več jesti nečeta. Nekaj dni treba ojstro na nju paziti, sicer uideta, preskočita vse ograje, kakor bi slepa bila za vsako nevarnost.
Kobilam, ki so bile uže pri žrebci pa niso bile ubrejene, je to hasnovito, da narejajo menje mleka, kar zopet zabraui ali zmanjša vnetje vimena in druge nevarne posledke. Zato je treba na vime takih kobil paziti in če je mleka polno, izmolzti, malo krme polagati, to pa le trave, brez detelje, in daje se vsaki den enkrat soli lizati, dokjer ne premine ne varščina. Brejim kobilam naglo odstavljenje žrebet menje škoduje: nekaj zato, ker je narejanje mleka itak uže pojemati začelo in ker novi mladič v maternem telesi zmiraj več potrebuje.
Menje srečno vrši se naglo odstavljenje za žrebeta. Zelje po materi, ponehanje jedlji-vosti stori, da močno shujšajo. Navadno morajo daleč proč, v tuje kraje, neznane razmere ter dolgo potovati. Dobijo pogosto bolezni, posebno smoliko, ki je časih nevarna in pogubna. Zato bilo bi počasno odstavljanje nasveto-vati, kar pa dela veliko sitnob : najprej je treba žrebe od kobile popolnem prestaviti ali preza-preti, le 2—okrat na den sezat puščati, med tem pa polagati šrotanega ovsa, kratko rezanega sladkega sena dati, soli zalizanje, zatem se sezat pripuščajo čedalje bolj redko in kratko, da se naposled popolnem ustavi. Tako starke polagoma vedno menje mleka doji in žrebe nanj
čedalje bolj pozabi. Tako je obema pomagano, nobeno ne zboli radi odstavljenja.
Toda tako odstavljenje dostikrat nikakor mogoče ni, ker večina konjerejcev svoja žrebeta proda in naenki-at odpošjje. Izjema je tam mogoča, kder, kakor na Štajerskem po mnogih krajih, žrebeta precej časa naprej kupijo proti temu, da ostanejo še več časa pri svojih materah. Vendar tudi tukaj ne gre vse gladko, ker lastniki kobil za prodano žrebe toliko ne marajo, kakor poprej. Največkrat vrši se torej naglo odstavljenje in naj konje-rejci prav previdno ravnajo s kobilami in žre-beti. —
Razstava hmelja na Dunaji. Južnoštir-sko hmeljarsko društvo naznani svojim udom, da se bode razstave hmelja, koja je v zvezi z XII. mejnarodnim žitnim in žetvenim trgom, vršujočim se 25. in 26. avgusta t. 1. v Rotundi v c. kr. Praterji na Dunaji udeležilo in da je v to svrbo uže najelo mizo v prostorih razstave. Udi, koji se razstave udeležiti hočejo, naj pošljejo svoje izglede (muštre) n emu doni a južnoštirskemu hmeljarskemu društvu.
V Zavci, dne 15. avgusta 1884.
Društveni odbor.
Sejmi. 26. avg. Ljubno, Obrež ptujski, 28. avg. Celje, sv. Trojica v Slov. goricah, Svi-čina, 29. avg. Muta, Orešje blizu Brežic, sv. Peter na Ottersbahu, sv. Filip v Berai"ah, Po-ličaue, sv. Tomaž nad Veliko nedeljo, 30. avg. Hajdina, sv. Ilj pri Slov. Gradci, Planina, 31. avg. sv. Ilj v Slov. goricah.
Dopisi.
Iz Mariborske okolice. (Kaj pravijo nem š k u t ar j i?) Očitajo nam, da Slovenci same dohtarje volimo in k tim prištevajo tudi našega vrlega in poštenega zagovornika gosp. Radaja. kakor da bi bil on res le kak advokat, ne pak notar, pa če bi tudi bil advokat, kaj to briga nemčurje, da je le nam Slovencem pravičen, da ima voljo nas kmete in Slovence podpirati in zagovarjati, kder le mogoče. Zakaj pa nemškutarji pobirajo dohtarje za poslance, če so ti ljudje res tako strašno nevarni ? Zakaj pa jih niso že davno odpravili? Saj so imeli lepo priložnost in dovolj časa, še čez 20 let. Saj so imeli večino dozdaj celo v deželnem zboru! Pravijo, da to so največi oderuhi kmetov. No če je res tako, zakaj pa te nemškutarji sami najrajši letijo svojega dolžnika le k dohtarju tožit in posebno Slovenca še le prav z veseljem, češ naj ga odere na meh ; saj za tega ne bo škoda. Kedaj je še kak doh-tar odri koga svojevoljno? ako ga ni upnik mu izročil, mu še las ne sme zmešati. Največkrat je to le dolžnik sam kriv, včasi pa tudi kak
nepotrpljivi ali lakomni upnik ne pa dolitar. Pravijo, da tudi duhovniki nimajo nič pri teh volitvah opraviti, pa ko bi le z nemčurji vlekli, bi jih ti še sami radi vpregali. Ali niso ravno duhovniki tisti stebri, na katerih sloni še največja ljubezen do kmeta in naroda slovenskega ? Ze davno bi nas Slovence nemčurstvo popolnem poplavilo, ko bi teh dobrih voditeljev ne imeli. Saj imajo tudi duhovniki po postavi pravico voliti in za volilne može izvoljeni biti, zakaj bi tedaj ne smeli nevedne v tem podučiti. Se ve, da to nemškutarje najbolj v oči bode in zategavoljo nekteri našo duhovščino tako strašno sovražijo, psovljejo in nekteri celo tožijo. To je črna nehvaležnost. Tak človek, kteri v svojem življenji mešnika zaničuje, tudi na smrtni postelji malokedaj priložnost dobi njegove tolažbe. — Studence, Poberže, Pekre le nemški volijo, da bo šola vsa nemška, nič slovenska, ker se slovenski pre otroci tako doma naučijo. No so pač reveži, ako boljše sreče ne poznajo, kakor je nemščina. In zavoljo nemške volitve še drugo leto ne bodo nemški znali, pa ko bi tudi znali, kaj jim bo pomagalo? Skušnje kažejo, da tudi tisti, ki so nemški znali, lehko berači postanejo. Naj le gre nemškutar v davkarijo in lepo po nemški prosi, naj mu davek odpustijo in videl bo, da še krajcarja ne. Ali naj gre k bogatinu po nemški prosit, naj mu posodi 1000 fl. brez obresti, no, še^petaka ne dobiš, ampak na vrata ti pokaže! čemu tedaj toliko hvalisanje nemščine. Vsaka preveč nabita puška ti klofuto da. Slovenci vemo sami, kako je nemščina potrebna in seje učimo, vendar za se pa ne za tujce in lenuhe.
Iz Monšberga. (Volitve) Dne 5. t. m. imeli smo tukaj volitev volilnih niož, katera se je na veselje vseh narodnjakov dobro izvršila. Voliti ima pravico naša občina 3 volilce. Izvoljeni so torej 3 izvanredni narodnjaki, ktc-rih gotovo noben nemčnrski vihar ne omaja, ti so namreč: C. v. gosp. župnik Martin Satler (19), Sagadin Jaka Sesteržki (19) in Leskovar Anton Brežki (20). Hvala tedaj vsem narodnim volilcem, kteri ste poznali limanico ptujskih nemčurjev, ki so jih lani po Monšbergu nastavili, ter se niste na nje vsedli ter svoje narodnosti nemčurskemu svaku niste zročili. Bodite toraj dragi možje, volilci naše občine narodnjaki, ob vsaki priliki pripravljen delati za naš narod, za naš blagor in ponos Mon.š-berske občine. Zdramite se tudi Vi zastarani nemčurji, kteri še vedno delujete za blagor, ptujskih „Vatrov". Ne krolite po oštarijah pri litrih žganja, ter ne govorite tam: mešnikov ne voliti, mešniki se naj svojega posla drže, kajti kdor mešnike zaničuje, on je A'ero zatajil in naj ti bo kak očiten grešnik in kdor mešnike zaničuje on gotovo cerkvo in njenega začetnika sovraži. Rajši si o ve novčiče obrnite
za narodni list „Slov. Gospodar" ter ga skrbno prebirajte in kmalu boste zapazili njega uspeh, kakor sem ga jaz spoznal, kteri sem bil, sem zdaj, in ostanem vedno narodni — Slovenec.
P.
Od sv. Ilja v Slov. goricah. Da nas
Slovence ob severu ni še poplavilo nemško morje, da smo že precej prebujeni in se zavedamo svojih pravic, da že obilno veje med nami narodni duh, temu so nam priča volitve volilnih mož dne 7. avgusta. Volile so ta dau občine sv. Ilj 3 može. č. g. Merčnika, (20) g. A. Tallerja (17) in sr. J. Ferka z (¿0) glasi. Najhujše volilne borbe pričakovali smo v tej srenji. Kajti št. Iljski priklopljena srenja „Krsuica" je skoro vsa v rokah nemških privandravcev. ali čudo! niti eden se ni prikazal pri volitvi, in saj tudi prav. Srenja Strihovec" volila je enoglasno g. Pranca Flucherja, kmeta v Stri-hovci; Selnica g. Ivana Jager in J. Očkerl z dve tretjiui glasov, Cirberg g. Hauza z večino glasov, srenja Dobrenje volila je g. Kranerja in Roškerja, posestnika na Dobrenji. Sami narodni možje razven 2 zadnjih.	Goričan.
Iz Slov. Bistrice. (N e k o v M i h a S p e s s) piše popravek: „Da so v Crešnovcah Slovenci zopet protest vložili zoper volitev v občinski zastop je resnično, pa neresnično je, da so Sti-ger, Piči in Spes na kakšno vižo volitev motili, ravno tako neresnično je, da je 4 sodčeke piva bilo tam za napajanje volilcev. Resnični le je, da je gosp. Friz jun. v svoji krčmi pivo točil in komur se je njo piti poljubilo, je tudi le za plačilo njo piti zamogel. Miha Spess."
Dostave k uredništva: nič ne pomaga, kaj so Spess, Piči, Stieger delali zadnji čas v Crešnovcah in celem bistriškem okraji, to imamo Slovenci dovolj zvesto zapisano v črnih bukvah.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Cesar je IS. t. m. doživel svoj 54. god, kar se je povsod svečano obhajalo; v Mariboru so ekscelenca milosti jivi knezoškof v cerkvi sv. Alojzija obhajali veliko sv. mešo in ob 1. uri poludne najvišjih dostojanstvenikov povabili na obed; knezoško-fovskej palači vzidala se je spominska plošča, da so cesar lani v njej prenočili. — Veliko veselje pouzročila je zmaga štajerskih Slovencev pri volitvi za deželni zbor, najbolj ona v Mariboru. „Slov. Gospodarju" došlo je mnogo čestitek pa moramo reči, da zmage ni samo naš list odločil, ampak tudi naši prijatelji v mestu pa na deželi; vsak je storil svojo dolžnost in zmagali smo. — Nemški konservativci so tudi zmagali in štejejo 11 poslancev; v Lipnici šlo je posebno sijajno: Karlon in Lehman sta dobila 142 in 149 glasov, liberalni baron Washing-
ton je propal s M glasovi, bauernvereinski zve-ličar, Spielfeldski urar ali oskrbnik Appoth, pa nobenega, bil je popolnem zavržen. Njegov adjntant, stotnik Simlinger na Pesnici, sedaj leliko kot Jeremija na razvalinah bauernvcrein skega liberalizma v mariborski okolici solze toči ali pa se v nos vgrizne. — V Gornjej Avstriji so na kmetih tudi konservativci zmagali — V Radgoni zmagal je knez Alfred Liechten-stein na kmetih. — Čehov je mnogo v Krakov prišlo obiskovat Poljakov, pobratit se z njimi. Nemcem to ni po volji. — Na Kranjskem imajo dopolnilne volitve, kojih drugi Slovenci nismo veseli; preveč pogrešamo složnosti. — Italijani delajo na to, da bi Gorico, Trst in Istrijo združili v eno deželo Slovencem in Hrvatom bi to tudi ugajalo. — Na Tirolskem delajo šance in trdnjavice ob italijmskej meji, kojih ena stane uže 1 milijon goldinarjev. — Minister Kalnoki mudi se zmirom še pri nemškem Bis-marku in piavoč je, da se snideta kmalu ruski in nemški cesar z našim vladarjem.
Vnanje države. Nemcem so Angleži prevažanje angleških poštnih pošiljatev na paro-brodih v Ameriko popolnem odvzeli. To je Nemce in jihoyega Bismarka silno razsrdilo. Volitve za državni zbor nemški se kmalu razpišejo. Nemški katoličani imajo 31. t. m. v Ambergu velikansk shod. Hočejo se baje za papeža potegnoti, da bi svoje dežele dobili nazaj. — Francoski republikanci so skleholi, da ne sme noben princ postati predsednik republike, v Madagaskar pošljejo Francozi več vo- , jakov, h Kitajci pa iščejo na mirnem potazu-meti se, toda kitajska cesarica želi vojsko s Francozi. — Italijanske trdnjave obiskuje in pregleduje sloviti nemški general Moltke. — Angleži zbirajo v Egiptu res vojakov, ki bi naj Ha rtu m napali in vzeli. — Rumunski kralj je na poti v Belgrad, (la obišče srbskega kralja. — V Meksiki je novi predsednik republike ukazal ustreliti dva generala, ker se je bal, da ga nebi spodrinola.
Smešnica 34. Kako nemškutarje delajo? Vzemi slovensko teslo. Bolj ko je neumno, boljše je. Izberi takega, ki ima prazno glavo, pa se rad po konci stavi. Nauči ga nekaj nemških besed in reci mu, da je to bolj „nobel". Potem mu vtepi, da ni Boga in da je vse laž, kar duhovniki pravijo. Če ti verjame, potem je nemškutar uže narejen.
Jurij s pušo.
Razne stvari.
(V mestni skupini) ptujski dobil je Kunstek 205 glasov, (Ausserer 338), v celjskej Žolgar 291 (Nekerman 410). Prihodnjič zmagamo Slovenci!
(Slovensko društvo) izreka vsem vo-lilcem, vsem domoljubom, ki so k sijajni zmagi štajerskih Slovencev dne 19. avgusta 1.1. pri-pomagali, dostojno, vrlo zasluženo domoljubno zahvalo. Naprej zastava Slave 1
Odbor Slov. društva.
(Od sv. Tomaža) nad Vel. nedeljo se nam piše, da bodo ondi 24. t. m. č. g. Arnej Stabuc služili prvo sv. mešo, česar se farani tem bolj veselijo, ker so takšne svečanosti zmi-raj bolj redke. Isti den bodo tudi minorit č. o. Bonaventura Ciček obhajali primicijo v Hočak.
(SI a vi j a) zavarovalnica ima zastopnike g. Huberja v Ljutomeru, Koserja pri sv. Lovrenci in Ferd. Goloba pri sv. Trojici v Slov. goricah. Ta pač ovega posla ni vreden, bil je najhujši rogovilež za nemčurje iu lazil po celem okraji za slovenskimi volilci. Jednako je delal tudi št. lenartski usnjar Mravljak in še v Mariboru tolažil nemčurje, češ, on bo uže delal, da bo čez 6 let drugače in nemčurstvo zmagovalo. Slovenci št. lenartski pa pravijo, da se golobekov in mravljic nič ne bojijo.
(Od Male nedelje) nam piše prijatelj, da je letina še precej dobra, pšenica čila in rodna, rž slabša, oves, graholka srednja, koruza lepa, kajda tudi, sadja obilo, vina bo sredje.
(Nagla smrt). Viničar g Bindlehuerja v Leitersbergu je z gruške pal in k priči mrtev obležal.
(Sv. misij on) obhajajo č. g. lazaristi v rojstni fari svojega superiorja, č. g. Horvata, pri sv. Lovrenci v Slov. goricah od 16.—24. t m.
(Ubila) sta brata Grila v gornjih Lazah konjiškega okraja posestnika J. Urlepa 16. t. m. ter se sodni ji sama izročila.
(Lesni trže i) skličejo 8. sept. t. 1. v Maribor velik shod, da odpravijo refakcije in dobijo znižanih tarif na južni železnici. Ta je uže voljna udati se in z novim letom sedanje refakcije odpraviti.
(Vojaško godbo) so prepovedali za šul-vereinski „Volksfest" v Mariboru porabiti. Po mestu se je govorilo, da so hoteli tako nekaj penez nabrati za obed liberalnim volilcem, ako bi Schmiderer zmagal. Šulvereinski Weitlof je pa res v nedeljo tam okoli vohal.
(Lep dar) naklonili so trije vrli farani cerkvi sv. Martina pri Slov. Gradci, namreč orgle za 1400 fl. Orgle imajo 14 registrov in jih je izdelal izvrstni orgljar Franc Naraks v Orlivesi blizu Zavca. Vrli mojster bodi dobro priporočen.
(Knezoškof ljubljanski) milostljivi gospod Jakob Misija bodo meseca oktobra vpeljani !
(Spremembe v Lav. škofiji) Dr. Fr. Feuš je vikar stolni v Mariboru, Anton Bor-zečnik, stolni kaplan v Mariboru, Alois Meško,
korvikar, Jurkovič Martin, kaplan pri sv. Ani na Krembergu, Cagran Janez, kateket v Sera-jevu, Arnuš pri sv. Vidu pri Celji, Podhostnik Andrej gre v Bizelj, Bohanee Janez k sv. Jurju na južni železnici, Gaberc Martin v Cirkovce, Stabuc Arnej v Stari trg II., Kostanjevec Jož. v Kapelo pri Radgoni. Kranjc Jožef v Gornji-grad, Cepin Vincenc k sv. Rupertu pri Laškem, Stolz Martin k sv. Martinu na Pohorji, Fischer Andrej k sv. Štefauu pri Šmarji, Kolar Vincenc v Drami je.
(V dijaško semenišče) so na novo sprejeti: Ignacij Silvester od sv. Barbare v Halozah, Anton Uršič od sv. Petra pod svv gorami, Janez Terstenjak iz Hoč, Karol Cerič od sv. Barbare pri Vurmbergu, Anton Rižner od sv. Marjete pod Ptujem. Valentin Vogrinc iz Zetal in Franc Časi od sv. Frančiška pri Gornjem gradu.
Listnica uredništva: D ipisi iz Brez e, in L'>5 prihodnjič; kako se je v Mariboru volilo objavimo po imenih volileov. D>>pis iz Crešnjic s«* porabi v Corkv. prilogi. G. P. županu Požegarju v K. se je list redno do-pošiljal.
Loterijne številke:
V	Trstu 16. avgusta 1884: 28, 85, 16, 55, 45
V	Linci „ „	41; 83, 79, 60, 50
Prihodnje sreokanjo: 30. avgusta 1884.
Veleča stiti gospod!
Da se v revšini vmrlemu penzijoniranemu gospodu župniku Ivanu Ozmec spodoben spominek postavi, Vas župnijski urad pri sv. Tomažu za neki dar domoljubno prosi. Vsak še tako mali donesek, bode v ta namen hvaležno sprejet.
Sv. Tomaž pri Velikej Nedelji
8. avgusta 1884.
Hiša v mestu.
V Mariboru v Franc-Jožefovej ulici
Štev. 29 proda se zidana pritlična hiša s krčmo, kder se stoči po 20—25 veder vina vsaki mesec. Hiša je 81/» sežnjev dolga, 472 široka, pod njo je velika klet, ima 4 sobe, kuhnjo, shrambo, perilnico, veliko podstrešje. Pred njo prostor 1000Q sežnjev velik, zraven vrt, zadi dvorišče, zidan skedenj, obokan hlev in svinjak za 14 svinj, sočivnjak. kder se dajo kedaj 2 hiši zidati. Kakih 20 metrov proč je njiva 3 orale in 600D0 velika. Vse velja 8000 fl. Ljubljan ska hranilnica ima vknjiženih 2000 fl. Izplačati se mora 4000 fl., drugo lahko ostane.
Janez Lacheiner,
lastnik.
Hiša na prodaj.
Proda se zidana z opeko krita hiša z go spodarskim poslopjem, ledenico, kder je zraven klet. Vrhu tega so še 3 obokane kleti, mesnica, vse ob velikej cesti. Krčma je tam uže 29 let. Grunta se da zraven vse ali kolikor se hoče vzeti. Doda se pravica na krčmarski in mesarski obrt. Več povč Paul Lebič na Fraukolovem (Sternstein), zadnja pošta Voj-nik (Hochenegg).
Učenca
sprejme za krojaški obrt Janez Gerold, krojač v Mariboru, sv. Magdalenskem predmestji, Pobreškej ulici.	2—3
Živinski sejem
bo 29. avgusta, god obglavljenje sv. Janeza, pri sv. Tomaži nad Velikonedeljo. Zavoljo volov in sploh lepe goveje živine pričakovati je obilne udeležbe.
Sejem
bo 29. avgusta 1884 v Poličanah, živinski in kramarski. Pričakuje se obilne udeležbe.
Učiteljska služba.
Na trirazrednici pri sv, Marjeti poleg Ptuja IV. plačilnega razreda in prostim stanovanjem je izpraznjena. Prosilci nemškega in slovenskega podučevanja zmožni naj svoje prošnje do 10. septembra 1884 pri dotičnem kraj-nem šolskem svetu, (Post Moschganzen) vložijo.
Okrajni šolski svet v Ptuji dne 1. avgusta 1884.
Za predsednika: 2 — 3	Ranner,
za kupčijo
od 14 let starosti, z dobro solsko oliko v obojnem, to je v nemškem in slovenskem jeziku v govoru in pismi zmožen — se vzame v prodajalnici pri Ivanu Koletnik-u na črni gori Device Marije blizo Ptuja.	3—3
1-4 Oznanilo
sadjerejcem in vrtnarjem.
Ob suhem vremenu trgaua (ne tresena) žlahtna jabolka, gruške, slive, debele eeš-plje, breskve, — dalje finejše vrste fižol, zelenega boba, mlad grah, sladko korenje, rajska jabolka, česen (Porre), glive, šam-pinjone kupuje vsak čas in v vsakej množini po primernej ceni in prosi pismenih i i ponudeb:
I)le Centrai-Station
für Obst- und Gemüse-Verwaltung
in Grraz.

1 Illatiliifce, I
—---—^
Qjpo	Q)UQ
slamoreznice in žitočistilne	«r,
stroje prodaja po strogo fa-	jrj briški ceni
i. C. Demscher
Železnike, (Oberlrrain.)


Javna zalivala.
Moja hiša in gospodarsko poslopje v Podovi, okraj Mariborski, mi je 19. julija t. 1. pogorelo. 15i 1 sem zavarovan pri zavarovalnici „Dunajsko zavarovalno društvu", ki je škodo takoj vcenila in mi danes poplačala po svojem zastopniku, gosp. Kari Brezniku v Mariboru, Te-gettlioftstrassse štev. 32.
Izrekam svojo zahvalo zavarovalnici in jo vsakemu v zavarovanje priporočim.
V Podovi dne 31. julija 1884.
Gašpar Meglic,
posestnik in župan.
	g	ri		O	
1				CTi	g
1	® n	>o o	J*	•—i	rt J4
t'	•E?	, s	>		
> ¿C		rt			■v
_£o	rt		O o		>00
					
£	1		C/J		—
	>	O > S!	tm m m s
	>CQ S3	.N	X s:
		O 'S4	
	P O		
	>S3 O		>
.g
«i ««i
a
m>
I
s
•m
5 <
S
9»
O ^ . B
'O £
e
S»
rji
.2 e
o ^ g
>0 N
O
c >3 o
8
a.«
öS,
i
sSJ.
J>jj

II
°)i(° c'a ^li3 6)i(° sk® ^id



m

Pošta:

CH1(8
ri^
V
oij/o cifra
lff^

jf j»
iT
y tf
5)f/D C-.frO

liadg'oim (Radkersburg.)

. cj&i t" -<->;'
Železnična postaja:
Npielfeld.
j> i-*
Er5
SS

' tTSjOpl
P JjT
.Pj® P >j.
se svojo izvrstno slatino, katera dale« prešeza po svojih tvariuah vse jednake vrelce (kakor so: Vichy. Biliti, Gleichenherg, Selters, Ems, Prehlava) in se poleg tega odlikuje potem, da ima v sebi jako mnogo ogljikove kisline in natrona, vzlasti pa, da ima tako znatno množino litija, kakeršna se ne nahaja v nobenem druzera vrelci.") Priporoča se torej kot posebno zdravilo pri protinastili vsedih in prevla-kali v kosteh, pri kamenčkih v obistih in mehurji, pri zlatej žili (lnimoroidah) pri bramorjih in žleznih oteklinah iu tam. kjer se tvori preobilo kisline in služi v želodci in črevab, dalje pri zlatonici in pri zapretji.
kr. - 1
7 i»
■VV^'":
Ws

Z«SZr Cone: 1 soba 30-40 kr. - 1 kopel 30 kr.
gost il niči ck)bra in jiilco cona posti-ežbn.
"3d

") 1 liter1 Radenske slatine ima v sebi 0 06 gramov dvojno ogljikokislega litija, torej toliko, [¿¿k da se ga vre v enem obroku ni varno povžiti. Kake vrednosti je ta sila kro..ki alkalij, kažejo Gar- L rod-ovi poskusi, ki se v obče potrjujejo. Vzel je koščeke kosli in hrustancev od protinaitih bolnikov H in jih položil v trojno jednako močno tekočino litija, kalija in natrona. Aii največjo topilno moč je pokazal litij, kateri je v kratkem času očedil kosti sočne kisline, To ga je napotilo, da je oglj i koli igli litij skušal pri bolnikih za piOtinom, pri katerih so se vsled tega seavničnc prevlake pomanjšale in slednjič celo odpri', ile; to so uspehi, katere tudi drugi zdravniki pri jcduacih pogojih zatrjujejo. (Primeri, kar pišejo o tem Garrod, Binz, Nothnagel, Schroff, Nieroayor.)	4—6
iT
«i9 & a? H? tf
I^ataH i« «aioinik tisk. kat. drnstvo, Odgov. urednik L, Kordeš. Tisk J. Leon-» v Maribor«. (Odffov. Lav. Kordeš.)