Vivizem. Življenje je človeku prvi dar, zaklauov vseh bogastvo ga ne plača; kar vzame smrt, ne vrne smrt nikdar, v življenju sreea vedno se obrača! V iletniku 1917 »Ltjujbljaniskega Zvona« sem ofojavM daljšo filoaofeko irazpravo: tlenri Bergson, filozof moderne f rancije. Neki kritik mi je hudo zameril, da sem postavil to literamno stavbo na previso^c, preučene temelje, »ida jih zmaga kvečemu speciali&t prve vrste«. Qotovo laskav poklon, a še laskavejše priznande mi je 'iijegiova zamera. Baš ta naegova zamara prinasa zadnii, težko pdeakovami in odlooilni dokaz za skrajno potrebo taikili spisov, ker vsi pravii Ijudskodeimakratiški naprednjaki pozdravljajo z iskreniim zadoščenjem deio, ;ki osvobodi naše občkistvo puhle dn bobneče fraze reakciaonaniih, praznoKlavih naprednjakarjev in damagogov. Pravi maipirednjak v/idi namreč bistvo aaprednosti v tem, da {Ivi&rie ma&o k sabi, „ višji kudturi, ne pa v tem, da poniža ia približa visoko kulturo _iz-kim in&tiinktoim neizobražeme mase. kakor to hočeao izvestni naprednjakarji. Vestno in inteligentno bralstvio je takoj razbralo v oirnenjenem traktatu inekaj več nego suhoparno muiioffraiiio bergsonizma, da je Bergsonova oseba sama slučajno kiresMo. ob katerem se krešejo ideje >poiseibne#a in — oum grano salds! — originaln&ga filozoiakeffa sdstema. Kakor ipojasni primerinio ozadje pravi pomen slike in kakoir prdde pasamazni zvok šele v akiordu do polme veljave, tako se mi je zdedo za lumevanie bergsoniizma ipotrebno, dia podam ¦naj.preri v velikih potezah historično, genetjično ozadje njagove iilozofije. Nakako avtomatiemo, nekako sama ob sebi se ie 'Lzmotala iz tega fristoričnega kaosa svetla pnikazen. aeke spilošne razvcune tendence, prifcazen objektivne, znanstvene fidoz-ofije. Da <okrepim .poteze te meglene tendence in jo napravdm vidno tudii drugim 'očem; da privabi rrmogo obe, tajoča prikaizen tudi drujje saimostojne mislece k sotrudnemu reševianiu nje problemov, zato sem jo nazval s posebnim imemom »vivizem«, ki pa nikaikor ni istovit z biološko teorijo neovitalizima (Driesch, Reinke). Že suibstantiiviirafliii adiekttv ipave marsikai! Tisočletna tema iie ležala na ztimlji, ubogd oloveški- črvioi so tavali po .njji. zamaa so isilcala izlioda pobita čeJa. Tedai pa zaplemeni na obzorju, zablišoi po dodaem času ziotpet mistično drevo1 spoznanja. Kakor živii pesbrobojni pdameačld žare iin delite Bjega skrivmostni cvetovi, mirno siiie mljado Mstie, ka_or bi dibala iz nieg?a tajiinstvema zelena svetloba. Na orj-aškam deblu pa visi nova tabla z noviim zalkonom im vabi, todaži uboge, tavajDče čiovešike črviče s pobitim čelom. V neskoflično daljo se svetiijo o«njeine črke noveig:a zakona, zadnjega zakiona, tre_,no zveni, skoro vsakdanje stroKi Klas, kakoir glas resnice, ikadar stapi iz pričaikovania živa pred čfoveka: 1. Ceilokupno človeštvo je eno samo živo teto z eimim samim oilijam trioineKa ideala svobode, pravice in dela. 2. Skuipina larodov, živeča v .kiuiturni Zvezi narodov, tvori organe skupnega teilesa, stremečega za istim ciliem troijneffa ideala sviabode, pravice in dela. Narodi tviorijo enakoipravne člane z enakimi dolžnostimi dn ipravicaimli, noben nairod nijna ¦predipravice niti ideakie niti matedalne naidvlade. 3. Ker so vsled histoničnih in »eografskih zaprek zaastali nekateri naradi, drugi propaM, ker pninoda m enakomerno razdeMla svojih dabrin na površini zemeljskcga ptoeta, je prva nailo^a Zveze narodov, da 'Skrbi z medseboino 'pomočjo, da se dvigineiio vsi naTodii do enake ku'lturne višine, da se praviono in enakomeTno razdele vse dotbrrne. 4. Isti zakon harmtonične sožitnasti in sotrudinosti velja tudi z-a notranie živlienie posameznih skupin: noben stan, nobana stranka, moibena osoba mima predpravice niti idealne niti imatenialne nadvlade. 5. Veljava trojneKa ideala svoboide, pravice in dela ter zavest skopnosti ni pripuščena slučaiu razvoja, ampak se ima enaikomerno gojiti v vseh narodih s posebno smotreno organizacijo. 6. Vrhovino vodstvo Zve_e in posameznih narodov pripada po prirodi posebnamu, za vodstvo vzgoienemu izboru ljudstva, lOfpreml.ienemu z vsemii jamstvi za abstci obrambo in razvoi trojineiga, najvišjegra ideala &vobode, pravice in dela. 7. Kdor ne priznava splošno in obveano veljavnej<a trodnesra, najvišjeKa ideala svobode, ptravice in dela, je sovraž- Vivizeini je samo iskra, ki se ie utr»aita od svetovnega požara v našo samoto, klicaia bo na pornoč nesreenim pokoreloern, vačmio bo trepetaia v spomiinu oloveštva, da se nifcoli več ne vrne groza dainašnjih dmi. Viivizera je sdn fronte, niieeova zibel je tekda v kaverni svetovne vojne, vivist je tip novega človaka, rojenega v glaau in mrazju, v dežju in blatu, v žalosti in straliu, v krVi in trpljendu streineffa jarka. ISjegove rniisM so se raavizeie stroffosti in ostrine od skalpela raoidennega vojnega kiruirffa, nieaav silog:izem se ie naučiil čistosti in snage od aseptiike moderne vojne kira_rKiiie. Vivizem ae filotzoijija živijenja. Življenje je izhod in cili tkulture. ŽivIjanje de tista vis imaior et prioir, tisti VŁČni valetok. ki žene ariganični stnon oloveške družbe in čiloveškiejfa telesa. Ziivljeaije ieprvotno in splošno idejstvo. vzvišeno nad kritiko <in dViOm, neposiredno danio v vsakdanaem doživljanju, pristopno kontroli vseh. Zeralija je dovoJi široka, 'kultura milijard je dovolj boKata, da že izaine ti&ta ¦socialna orffanizacija. v katari trpi in stradia veoina, da užwa samo_.vana imaniišina. V mioderni ikulturi nima več raesta svetobežna nirvana in pretirana askeza bramanizma iim budizma z mračniim poizdravoim: 'miemento rtiiori! S starim in sodnčnkn grškim pozdravoira stopa vivizem na prag naye dabe: chaire, zdravo, radui se življenja! Vivizem im btramanizeim! Dve diarae.tralni protislovji, dva antipoda, dva antaKonista! Kakotr !_Ke_i in voda, kakor živIjenje in smrt. Vivizam je organizaciia dušnega boda proti 'Otr«ani_raini, dil'UV'ia.lrai filozofiii bramandzima, ki je prvj iznašel razriedni boij in diktaturo kaste, ki izvršuje skozi tisooletja špeikulativno in vziKOiirto dekoncentracijo ljiudistva od živlienja. Viviizem pomieni koncentracijo Ijudske duše v ustvarneim in zmerino uživaiočem ritmu žMjenja. Vivizem poimeni notranji, dfušni prenod, ustvariti hoče človeštvu novega duha, njeaov delokrog je notrina in srlobina; piredvoBiia doba je negovala samo kudturo površine, polituro trohlega meblja. Vsa prodvoina kultura je bila samo pariumkano in našminkano barbarstvo. Vivizem je sistem bodoče obiektivne in znanstvene fil'O_;.o4i.ie, zavedno se razlikuie od vseh doslejš/niih filozofSkih sistemov, ki so nastoipali kot dovršeno, vsestransko zaokrožeoo delo ene osebe. Vivizem izrečno poudarja: 1. da ni dovršen sistem, ampaik le zaoetek, po^izikus neke niik solidainnega cloveštva in stoai feven obrambe skupnega zakona. Tudi viv;i_em ie le dobrohotein klic prijateljem, le skroimen opomin, da se že odjpravdmo na pot, tja pod miističmo direvj spoznanja, tja pod hlad in sad •dreveisa, kamor grnejo trpeči narodi s troplamenečira praporora svobode, p-ravice in dela. objektivne tendence, ki dobi stoiprav v pozini bodočnosti definitivno obliko (iuturizem, noturizem); 2. da ni pridelek ene sarae irrtisleče osebe, aniipak produkt filozioiske sinerffije, koniunkciie (sotrudnasti), da (je resnica mielodiia vseh zvonov. Baš zaradi te nedovršenosti je vivizera — pliilosophia perennis, in nikakor ga ne miore zadeti očitanje kompilacije ali eiekticiizma. Ta fundamentalna iraziliika vivizma od dragih fUozofskih sistemov saga še daJiis in se tiče tudi termdnotoigiie. stiia dn oblike. Vivizeim hoče biti prva demoikratska fdlozofija, prvi sdstem Ijujdskega razuma. Seveda ni miogoče, da bi taka illoizofija kar čez noč zamenjala svoii aristokratični tribon (filozofski plošč) z demokratieno tuniko (robačo). Se nemški filozof Kan t (1724 — 1804) p'iše z ardstofaratično ironijo v uvodu »Prolegomiona«: »Koraur bi se pa ta načrt, ki ga predpostavljam kot prolegomena bodoči metafiziki, sam zopet zdel pretemen, ta naj pomisld, da pač nd potrebno, ^da bd \nsa_da študiral metafizitoo... da inaij v takam slučaju porabi svr>i'e dušne darove za. dru.a: predmet«. Francaskd illozoi A v g u s t Corate (1798 — 1857) je prasenetil občinstvo s svojim sistamoim poziitdvizma »Gours de philosoipliiie positive« v 6 knjigah, prekosil ga je amgleški iilozof H e r bertSpencer (1820 — 1903) in nasr: madil pred strmeoo pabliko kar 9 tomo/ svojega »Systeim of synthetdc phdloisonhy:<. Seveda vpMvajo 'SUffestivoo take diimenzdje, a služijo bolti osebni nečimeroosti, oisebnemu nagcnu flozofa, ne^o umevan.i.i občinstva, kateremu bi bil filozof lgjiko v ipar lapidarniih iStavkih zaupal vso skrivnos-t svojega sistema. Kajpada, kratek č'anek ne bi iimmomiral in rernrezentiral. ljudie bi ^a komai o^azili in <w ^^^ozorno niimo. Če na zavai'« ^or celo bar^ado k^ čaz oesto, mora vsakdo obstati in ostrmeti, le masa knjig napravi psibodoški vtis veldke-o-a. ženijalneo-a fiilozofa, č&orav v'A'do nima časa.prebaviti to piramidalno koliičimo modroisti. _e -zMjučneje so nastopaM klasičnd filozofi, n. pir. Bmpedoiklies i>. Agrigenta (490. — 430. pr. Kr.) Syok> demokratično fikx-ofw) izpričuje vivizem posebno s tem, da noče sugestivno in demagoško prepričatl, noče z emocijo in dialetiko vsiliti svojih trditev. Narobe, filozof vlvlzma meni, da njegov razum v ničemer ne presega drugih razumov, da počiva latentno iskra Iste resnice tudi v vseh drugih mislečih osebah. Vivizem goji pred vsem pobudo in vabi k sotrudništvu po Sokratovi metodi babiške umetnosti (maievtlke). Ne vsiliti sočloveku ideje od zunaj, ampak vsakdo jo naj sam doživi, razvije sam iz sebe! Taka sotrudna filozofija, ki vzrase vsakemu posamezniku iz lastnega duha, samo taka demokratična filozofija bo tvorila zanesljiv temelj nove kulture. Cilie in mefcode zajema viviizean ^m iz sebe,iz imanence življenja, istotako deli svojo tvairiino po imanentnem principu življenja.je doživljanje v intimnem in trajnem ciiiah: 1. v obstoju in abrambi: 2. v razvojoi in napredku. Spe_navanie je del živlienia, je doživlanie v totinrnem in trajnem kontaktu s prirodo. Prva hinkciia obsega etiko s pedaigtn^ko in prakti^no estetiko (iknfltizem), nackvnalno ekonomijo. socializeim s >politiko in iurdsprudemco. Druga fun_di_a nam podaja nootiko (sfetem znanstva, kamor spada tudd soaiatagija. in orKaniizacijo znanstva) in genetifco (zŁodovino) vseh strak. Etika vivizima uiči, da je smoter čl:.veške činomosti polni, harmonični potek življenja, ki ga skuša doseči s sredstvi pedaigotfiike m ipraktične estetike. \z etiik_ vivizina »ovori princap absolutne poštenosti, prmcip strogega purtzima, ki ne dovodjuae mmora, Jaži in tatvine pod nobendm pogojem. V sintetični estetiki vivizma se udejstvuje vitalna iistvamost s Čioveško voljo in sodelovanjem priirodne (dmpresionizeni) tn dušme (ekspresionizem) ustvarnosti (force cr.atrice), V nacionalni ekonomiji zahteva vivizem eraaikamarnio satiuradk> vseh vitafaih in 'kulturnih potreb, gosnodarske dobrine niso predmet zasebne špekulacije in vladno sredstvo kapitalistične kaste, ž-vijanie naj teče po srednji pati aytarkizma, ne v ekstremih kapitalizma in pavperizma. Socializem išče sraoter družabnega žrvijenja v trojnam ideadu svobode, pravioe im. dela, politika mu shiži kot praktična taktika in metodiika. Vivizom stoni na grenetični noetiki, noetično je njegov filozofski sistem zavejoč iz enotnega spoznavnega refleksa, v katerem predstavija empirizefm njega hevristični, a racionalizem aijega sistematično-didaktični del. Strogo razlikuje vivizem primarno evidemtno, intuitivno resnico od logdčne resnice, ki i_v_a šele sekundarno iz evidentne, intuitivne premise. V vivizim/u iie oživel Platonov idealizem: ideje (pojami) so mu realne psihološke kollčine, le da ne žive dzven človeka v posetmem transcandentnem svetu, ampaik v knanentnein svetu duha. Td empirični pojnti, tvorbe lastnega spoznava-iia, vzgoje in tradicide. deluješo kot eksplozivni potencijali, kot nei_5rpn;i motorični aicumailatorii diiha. Po geslu »ijfnoro, sed novero« (ne vem, a vedel bom) se vivizem dosledno zaveda relativne omejenosti človeSkega spo2.nava_ia (futurizem, nioturizem) in oiTBejuie veliavo svojih poiitktv na imanentno palje empiričneea znanstva, ker še boli siuti, neso pozna emipirično. intuiitiATio metafizdko. V mističnesm čustvu sluti namreč nad seboi neki viSli dušni svet, neko najvišio rmoč, vseprisotnega bo>ga, ki biva tored tudi ekzistentno iizven njega, a deluie v čioveku i__istentoo v obliki čuteče in spoznavaro5e iskre duha. Večnesra boga nosi in čuti človek v sebi, večni bog deiuje tudi v njegovS svobodni verski zavesti. v nepirestamem in neposrednem kontakfei z njesrovo svoibodno versko zavestio, a metafi- zdčni inzistentni svet vivizana ne &toii v razmerju ekzistentne antiteze z realniim, emp_r_niirn svetoni, hairmonična člove_ia sreča na zemlji rnu je predsvlt sledeče __isteii'tne blažanosti. Všvizem .izvaia torej daslodno tudi v metafMki svoti zavedma a_ita«cw_-em proti bramaniztrmi, kii spekuilativiio prapasšra bedo življenia na zemlii v usodni zanoti češ. da poveča s tem brapenenje ta uiitek sledeče inzdstentne bla_einositi, Prostor }e samo eden. ndrvane, smrti ni! Zivljenje in smrt sta sanso inz^lstentiii fazii' istesra duiia, mcd katerima antiteza ni mogoča. Tezo In antitezo pozna le logika, i_ti_ia živi _n ustvarja v večni sintezd! Tako je vivizami ideaini realizeim, oziroma realni idealizem ndo_jdva, istinita sinteza, od vsake analitične logiike neodvisno dejstvo, katero vsak dan doživlja čisti, sjpoznavaiioči duh v nepoinirmem hrcpenenju po vedno ffloblii zdru/Jtvi z boffom. Viv_em se trudi za lasten stii ctaoen, induktiven stil, ki naj sočustveno potegne vse za seboj, kair mu paide na pot. Odločno po.biia stil dekadenoe, stil hJirajoč.e iin v kaos razpadajoče kuiture. DesreneTirana iranija dekadentoega cinika imi očita sdcer retoriko. boimbast, votel in sreome^ričen patos, a zanasrovdto. samozavestno kliiiče vivizem: pridi, stvamik Ln voditelj duš, o sveti patos! Stil dekadence mu ie histetričen žooigler, ki onemosrlo ornahuje v smešni, •napačni te_mj z iruuziko in obrazno umetnostK>. Dekadent ne sldši notranje melodSke ustvairiajjočega duha, ob kateri brezipomembnio izsrine zim^nja, mehaiiična zvočniost besede, dekadent ne razloči, kako bije notranji ustvarni ritein, ka'ko j?a opletajo in spremljado čustva kakor žive srirlande, kakor živi sJapovd. Demokratična filozofdja viviz-ina poizikiiša svoi prvi polet na stovenski zemlji m p^redstavlja prvi plahrii in skromni prispevek slovenskega duha. Ootovo ne bi moralično odbijalo, ko bi mali slovenski narod po srečno končani voa_ ob tniumiu trojnega ideaia svobode, pravice in dola, ob slavesnem spreiermu v Zve&o nai-od.n' polaždl na žrtvenik vednesra miru in bratstva šopek svojegra vivdzma. D.