f > (p 4 7 S September, 1955 - Number 9 - Volume 27 y2 At rest after the dance The long-awaited letter ZARJA "DAWN URADNO GLASILO OFFICIAL PUBLICATION SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE SLOVENIAN WOMEN'S UNION 9Aom,tyouk£xlitoJi Dear Readers, ON THE COVER, A lovely motif— the flowers of Slovenian maiden-hood. The faces show the freshness, youth and beauty which is a delight to behold. The costumes are native Slovenian, only different because of the provincial environment which shows its individuality. The settings are simple; the attitude, calm. IN THIS ISSUE we are announcing the winners of our Scholarship awards for this scholastic year. Most families are now in the process of getting the children ready for "back to school”. Therefore, we, too, are motivated to the subject of schools, mainly, the necessity of Catholic religion taught in Catholic schools. Within the jurisdiction of our Union, we find all of our youngsters either attending Catholic elementary schools or being instructed in religion outside of school. The importance of this religious training, early in life, is rightfully uppermost in the minds of our parents; themselves having had such training. But, too often, when the child is ready for the higher grades, and especially if there is no Catholic High School in the vicinity, he or she is sent to the nearest school, city or state main-tianed. It is then, that the family and the home-life of that child must step in and regulate the performance of his religious duties. How successfully this is accomplished is a matter for the parents to rule. These thoughts lead only to one Question: Is it not wise to support, willingly, the efforts of those who have your child and his education, religious and academic, at heart? In the last few months, we have asked you to lend financial aid to such a project; the overwhelming project undertaken by the Slovenian Franciscan Sisters in Lemont, Illinois to build a Catholic High School for Girls. Our attempt to help the Sisters met with some success. The effort was initiated by a loyal Union member, Mrs. Mary Tomazin of Chicago, Illinois, who saw their necessity for financial aid, and at the same time, hoped that our Union's participation in this project, would show everyone, that we, too, are vitally interested in helping a cause which we hold most worthy. The total profit from this effort is approximately $1,700.00. It falls short of our goal, which was to supply enough money to outfit a room for either study, or music or perhaps, for home economics. This room would then be called "S. W. U. Room” or "Zveza’s Room”. Even though we have completed our project, we urge you to consider our appeal, and if possible, remember the Sisters with your donation. It will still be very welcome—and very much needed! SLOVENIAN SLOVENSKA WOMEN’S UNION ŽENSKA ZVEZA OF AMERICA V AMERIKI Organized December 19, 1926 in Chicago, 111. Ustanovljena 19. decembra 1926 v Chicagu, 111. Incorporated December 14, 1927 Inkorporirana 14. decembra 1927 in the State of Illinois v državi Illinois Member of National Council of Catholic Women Spiritual Advisor—Alexander Urankar, O.F.M., Box 608, Lemont, III. Honorary President I .. . . , , , .... _ . , _ • Marie Pnsland, Sheboygan, Wisconsin Financial Secretary \ BOARD OF DIRECTORS Founder—Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave, Sheboygan, Wisconsin President—Josephine Livek, 331 Elm Street, Oglesby, Illinois Secretary—Albina Novak, 1937 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois Treasurer—Josephine Železnikar, 2045 W. 23rd Street, Chicago 8, Illinois Auditor Mary Otoničar, 1110 E. 66th Street. Cleveland 3, Ohio Auditor—Katie Triller, 1724 Stanton Ave.. Whiting, Indiana Auditor—Josephine Sumic, 1305 No. Center St., Joliet, Illinois Other Supreme Officers 1st Vice-President—Frances Globokar, 19192 Abbey Ave., Euclid 19, Ohio 2nd Vice-President—Anna Pachak, 2009 Oakland St., Pueblo, Colorado 3rd Vice-President—Mary Tomsic, Box 202, Strabane, Pa. 4th Vice-President—Barbara Rosandich, 1212 Sheridan St., Ely, Minn. 5th Vice-Piesident—Frances Plesko, 2908 W. Greenfield, Milwaukee, Wis. DIRECTORS of Recreational and Sports Activities Women’s Division—Elizabeth Zefran, 1941 W. Cermak Rd., Chicago 8, 111. Juvenile Division—Mary Theodore, Box 58, 223 Brandon Rd., Hoyt Lakes, Minnesota Managing Editor—Corinne Novak, 1937 W. Cermak Rd., Chicago 8, 111. HOME OFFICE 1937 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois Tel. Bishop 7-2014 ZARJA — THE DAWN Official Publication of the Slovenian Women’s Union of America Uradno glasilo Slovenske Ženske Zveze v Ameriki Published monthly — Izhaja vsak mesec Annual Subscription $2.00 — Naročnina $2.00 letno For SWIJA members $1.20 annually — Za članice SŽZ $1.20 letno Publisher, "Zarja", 1037 S. Allport Street, Chicago 8, 111. Editorial Office: 1937 W. Cermak Koad, Chicago 8, 111., Tel. BIsliop 7-2014 “Entered as second class matter November 13, 1946, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912.” All communications for publication must be in the hands of the Editor by the tenth of the month for the next issue and must be endorsed by the writer. If typewritten use double-space and if hand-written use ink. Write plainly, especially names, and on one side of paper only. Vsi dopisi morajo biti v rokah urednice do 10. v mesecu za prihodnjo izdajo in podpisani po poročevalki. Pišite s črnilom in samo na eno stran papirja. Pri imenih pazite, da so razločno pisana. LETO XXVII — Št. 9 SEPTEMBER, 1955 VOL. XXVII — No. 9 Zvezin dan za Minnesoto - 11. septembra Letošnji zvezin dan za Minnesoto se bo vršil na Biwabiku, Minn., v nedeljo, 11. septembra 1955. Obenem z Zvezinim dnevom bo slavila podružnica št. 39 SŽZ na Biwabiku tudi svojo 25-lctnico obstoja. Spored dneva je sledeč: Ob pol 11. uri se bodo članice zbrale v Park paviljonu na Biwabiku, odkoder bo skupen odhod v farno cerkev sv. Janeza Krstnika k sveti maši, ki bo ob 11. uri dopoldne. Pri sv. maši bo pel slovenski moški zbor naše lepe slovenske pesmi. Obenem bo ■članicam dana prilika, ogledati si novo zgrajeno župno cerkev, ki ji daleč naokoli ni enake. Po sv. maši bo v Park paviljonu velik banket, na katerem bo servirano izvrstno kosilo. Odlične kuharice bodo pa že pred sv. mašo lahko postregle s kavo, če jo bo katera želela. Na popoldanski proslavi bo med drugim tudi izvoljena najbolj zaslužna mati za leto 1955. Vse članice od blizu in daleč so vljudno vabljene, da v čim večjem številu obiščejo Zvezin dan, da s tem pokažemo, da naša Slovenska Ženska Zveza še živi in da je močna organizacija. Na svidenje 11. septembra 1955 na Biwabiku! -Ured. Med nama A. Urankar, d! F. M. Prva vzgojiteljica Z ženo sem govoril. Pravi: Med vsemi meseci mi je september najljubši. Zakaj? Ker se spet lahko otresem ■svojih otrok za deset mesecev in neznosnih skrbi, ki so z njimi združene. Šola jih bo prevzela, šola jih bo imela, jaz se bom čemu drugemu posvetila v hiši, toliko dela me čaka povsod, ki ga nisem zmogla, ko so bili „pamži” doma. — Meni je pa vstalo vprašanje v srcu: Ali je sploh kako drugo delo vredno imena in pomena pri materi. Vzgoja otrok je vendar njen poklic? Kot bi se mati mogla otresti dolžnosti, ki jo po naravi in božji odredbi ima? Na prvem mestu je mati — sestra, duhovnik, učiteljica in vsi drugi, ki imajo s šolo in izobrazbo opravka, so daleč za njo. Kaj bo, kaj bo? z nami in svetom, ko se divjaštvo mladine razpase po vsej deželi. Najboljši vzgojni voditelji se z grozo spogledujejo, ko bero novice o čudnem obnašanju mladih fantov in deklet, o početju tako imenovanih „teen-agerjev”. Prvič naj se nikar ne čudijo: kakršna šola, taka dcca. Drugič naj ne obupujejo: je še vedno 18 milijonov dobrih deklet in fantov po naših šolah. Po enem gnilem jabolku ne sodiš vsega koša. Mesto, da bi z glavami majali, naj raje kaj store v tem pogledu. Srce vzgoje je vzgoja srca, duša šolanja — šolanje duše. Dokler bodo samo črke in številke kaj veljale v šolski sobi, tudi v srcih mlajših ne bo razumevanja za kaj višjega kot je računanje in čitanje ter pisanje. Pod svojim nosom se obriši, svet, je zadnjič nekako spregovoril kardinal Stritch. Preseda mi že nerganje, je dejal, sitnarjenje naših vzgojnih faktorjev, ki vedno o morali govore in pa o „parental delinquents” — o starših-krivcih, ne vidijo pa nič, koliko golide zliva v svet časopisje, neumna moda in kateder javnih šol. Če iščeš tatu značajnosti, pobrskaj malo po svoji zaprašeni vesti. Čez dvajset let bi rad šel spet v domovino, mi je oni dan dejal prijatelj. Zato, da bi videl polomijo, ki jo bo povzročila nova vzgoja brez križa in Boga. Čudna želja. Čemu čakati dvajset let? Naprej že vemo, da brez religije ne more biti prave spoštljivosti do staršev, oblasti, poštenja, značajnosti. V družbi, kjer ni postav božjih, postane vse skupaj džungla. Drug drugemu spodjedavajo, drug drugemu hodijo v zelje in koruzo, drug bo drugega likvidiral, če ne s samokresom, pa z drugimi sredstvi. V takem ozračju raste nova slovenska mladina. Nekaj vzorcev te vzgoje smo ja že videli. Kaj bi čakal dvajset let? Že danes vem in izpovem: Uboga slovenska mladina, Bog sc usmili domovine. Tudi vzgojna misel Izpod peresa pcsnika-učitclja. Boga nagovarja in prosi za svojega največjega paglavca v razredu. Največje križe in težave mu prinaša, pa gleda vzgojitelj v njem dragoceno stvar, ki mu ga je Bog sam namenil. In pravi, čim trši je marmor, tem težje bom izklesal značaj v njem, toda tem več zaslužen ja bo zame. Lahko je oblikovati kip iz voska, gline in mavca, težje je upodabljati lice v bronu, kamnu in marmorju. — Tudi materi-vzgojiteljici ta misel velja: če imaš angeljčka vzgajati, ne bo zasluženja, če ti je otro- čiček škrateljček, tedaj imaš priliko pokazati svojo vzgojiteljsko naravo. V šolo spet gredo Ne izpred oči, temveč da bodo bolje videli. Ne izpod nog, temveč da bodo lažje usmerjali korake v poštenje in značajnost. Ne v oddih staršem, temveč da bodo lažje dihali pošteni zrak, ki ga širi dobra vzgoja. Predvsem krščanska šola in vzgoja boguvdanega življenja. Brez sopomoči staršev nobena šola nič ne izda, brez sodelovanja matere nobena vzgoja nič ne velja. POROČILO GLAVNE PREDSEDNICE Drage odbornice in članice! Zopet je jesen in mesečne seje, ki so se pri mnogih podružnicah v poletnih mesecih opustile, se bodo zopet redno vršile. KEGLJAŠKA DOBA se pričenja! Vse kegljaške skupine SŽZ bodo pričele s kegljanjem in mesec september je določen za vpis in pristop kegljačic. Vsaka mlada žena, ki želi mnogo zabave v zimskem času, se naj pridruži in sledi navodilom kegljaških direktoric. Najvažnejši dogodek bo Srednje-zapadni kegljaški turnir v Milwaukee, Wis., spomladi leta 1956. Zopet bo lepo kegljaško tekmovanje. Me smo mnenja, da je mnogo žen in deklet, ki ne poznajo naših družabnih aktivnosti ali ne sodelujejo pri našem kulturnem življenju. Zakaj niso bile te povabljene, da pristopijo. Prepričana sem, da mnogo prijateljic čaka na povabilo. Sedaj je prilika! Kegljačice, ve imate moč in možnost kot organizirana skupina, da povabite, ogovorite in pritegnete ostale, da se pridružijo vašemu športu. Poizkusite — in mnogo sreče! DELAVSKI DAN, 5. septembra! Ponedeljek, 5. septembra, je praznik. Ta dan praznuje delovno ljudstvo, in državni uradi, banke ter trgovine so zaprte. Ta dan je dan počitka za dclavca. Delavski dan se je prvič praznoval leta 1882 in je postal zakoniti praznik najprej v državi Colorado, leta 1887. Na ta dan da narod priznanje delovnemu ljudstvu — iz katerega izhajajo velike organizacije in tudi naša. S sestrskim pozdravom! Josephine Livek, gl. predsednica Uspehi žensk od 26. avg. 1920 (25. obletnica ženske volilne pravice) ATAS, ženske, mora zanimati poročilo gdč. Berte Adkins, ki je direktorica ženskega odseka republikanske stranke, ki je pod sedanjim republikanskim predsednikom še posebno aktivna. Njeno poročilo obsega napredek žensk, republikank in demokratk. V vladnih federalnih službah je nameščenih okrog 5G0.00 žensk. Tekom Eisenhower-jeve administracije je bilo nameščenih 85 žensk v visokih vladnih položajih. Med te spada gotovo ga. Clare Boothe Luce, ki je ambasa-dorica v Italiji. Druga je gdč. Frances Willis, ki je bila povišana v ambasa-dorico ter zastopa Ameriko v Švici. Ta ženska se je posvetila diplomatski službi. To je bila njena kariera in nič čudnega, da je dosegla tako visok čin. Zastopstvo ženskih uradnic v tujini se je pod tem predsednikom potrojilo. 84. kongres ima 17 žen. Med temi je ena senatorica, Margaret Chase Smith. V kongresu je devet demokratk in sedem republikank. V važnih državnih službah je 6000 žensk. Med temi je največ republikank, kar je umevno, ker je ta stranka na krmilu. Letos je v legislaturi 308' žensk, kar je nenavadno visoko število. Po raznih sodiščih je nameščenih 150 žensk. V 23 državah je 37 žensk, ki so prišle do svojih služb potom volitev. Okrajnih uradnic je 18.000 v 3072 okrajih širom Amerike. V municipalnih službah je nastavljenih 10.000 žensk, vštevši približno 50 županj v manjših naselbinah. Seznam gdč. Adkins priča, da so se ženske zelo dobro uveljavile, odkar so dobile volilno pravico pod pokojnim predsednikom Woodrow Wilson-om, (Dalje na strani 245) Mary Ann Mikolavich Stanley Bratina v Solninske nagrade Šolninski odbor je za letos določil nagrado sledečima študentoma: MARY ANN MIKOLAVICH, članica podružnice št. 45, v Portlandu, Oregon. Študira za učiteljico na Marylhurst kolegiju, v Marylhurst, Oregon. Je izvrstna študentka z najvišjo odliko (Magna Cum Laude). STANLEY BRATINA, odličen študent na Notre Dame univerzi, študira računstvo. Stanley je sin Mrs. Rose Bratina v Pueblo, Colorado. Njegova sestra Mary in nečakinja Rosanne sta članici pod. št. 3. Letos se je priglasilo posebno veliko število mladih ljudi. Šest fantov in štiri dekleta so zaprosili za šolnino. Odbor jc imel težkoče izbrati najboljše učence, ki so naše pomoči tudi zares potrebni. Veliko število za šolnino priglašenih nam svedoči, kako blago in koristno delo vrši Zveza za naš mladi narod. Srčno nas veseli, da lahko pomagamo! Našim odlikovancem želimo kar največ uspeha v njih študijah ter jim čestitamo k dobri izbiri življenjskega poklica! Marie Prisland, predsednica Šolninskega odbora. Marie Prisland: Ko sem lansko leto na tem mestu priobčila nekaj kuharskih receptov, je več članic želelo, naj o kuhi še kaj napišem. Članica iz Chicage je v svojem pismu celo trdila, da moram biti izvrstna kuharica. — Well, resnici na ljubo moram priznati, da ta titel ne zaslužim. Izvrstna kuharica je tista, ki ves božji dan v kuhinji tiči ter kuha in peče z navdušenostjo in veseljem. Jaz pa mnogo rajši pišem kot kuham. Četudi ne kuham z navdušenostjo, imam pa dober okus za fina jedila ter lepo število prijateljic, ki so res izvrstne kuharice. Od časa do časa bom priobčila navodila teh prijateljic za jedi, ki mi posebno ugajajo. Prijateljica Johanna Suscha iz Sheboygana — izvrstna kuharica — me skoro vsako leto za rojstni dan razveseli s češnjevim štrudelnom, ki je tako dober, da bi se ga človek preobjedel. Poskusite ga napraviti in pritrdile mi boste, da imam prav. ČeSnjev štrudel Testo: 4 šalčke presejane moke, dva jajca, čajno žličko soli, surovega masla za en oreh velikosti, 1% šalčke gorke vode. Iz tega napravi testo ter ga gneti pol ure. Ko testo postane elastično, ga pokrij z gorko skledo in pusti počivati vsaj eno uro. Medtem časom pripravi sledeči nadev: % funta surovega masla (butter), 5 rumenjakov, 5 jedilnih žlic sladkorja, pol pajnta sladke smetane, 5 v sneg stepenih beljakov, dva funta debelih češenj brez koščic. (Najboljše češnje so seveda sveže, lahko pa rabite tudi zmrznjene ali v kantah.) Mešaj maslo in sladkor, da nastane rahlo, nato dodaj rumenjake, nakar prideni smetano in nazadnje sneg iz beljakov. S tem namaži testo, ki si ga raztegnila, da je tanko kot papir. Do polovice razvlečenega testa potresi češnje s pol šalčke sladkorja, nakar testo zvij do konca. Testo, potreseno s češnjami samo do polovice, ostalo pa namazano, daje štrudelnu več plasti testa, kar da nadevu močan ovoj in štrudelnu hrustljivo skorjo. Štrudel peči eno uro in 15 minut pri 325 stopinj vročine. Gornje navodilo je za precej velik štrudel, dovolj za 8-10. ljudi. Ako želiš manjšega, vzami vsake stvari polovico. Sirovi štruklji Prijateljica Paula Klinc, ki je z družino svoječasno bivala v Sheboyganu, nato v Clevelandu, zdaj pa imajo svoj dom v Floridi, je izvrstna kuharica. To bo potrdil vsakdo, ki je kdaj bil gost njene hiše. Mrs. Klinc posebno dobro pripravi sirove štruklje. Testo: 1% šalčke presejane moke, dve jedilni žlički raztopljenega masla ali crisco, eno jajce, % šalčke mleka, pol ltavine žličke pecivnega praška (baking powder), pol kavine žličke soli. Iz tega napravi rahlo testo, ki naj pokrito počiva eno uro. Nadev: en funt mlečnega sira (cottage cheese), 14 šalčke sladkorja, dva stepena jajca, tretjino šalčke raztopljenega masla ali crisco, tretjino šalčke tapioke (tapioca), pol kavine žličke soli. Vse to rahlo zmešaj ter namaži testo, ki si ga na prtu prav tanko raztegnila. Zvij in deni v vrelo vodo ter počasi kuhaj pol ure. Kuhano razreži in začini z na maslu opraženimi drobtinicami. Poleg štrukljev lahko daš na mizo parmezanski sir, da si lahko vsak po okusu pomaga. Tapioka dvigne testo, da so štruklji prav rahli, zato mi ugajajo. Ugajali bodo tudi vam! Janeževi zapognjene! Pri Severjevih v Chicagi je moj dom, kadar posečam seje glavnega odbora. Mrs. Sever je izvrstna kuharica! Vse, kar skuha in speče je izredno okusno. Posebno dobro napravi ,.gibanico”, ki je taka, da bi jo angelci jedli. Ker je recept za to delikateso precej obširen, ga bom navedla enkrat prihodnjič. Danes objavljam navodilo za janeževe zapognjence, ki so mi ob vsakem obisku na razpolago in radi katerih je Mrs. Sever poznana po vsej slovenski Chicagi. (Mrs. Sever je točasno v Kanadi na počitnicah, zato žal nisem mogla od nje dobiti navodila za zapognjence. Vzela sem ga iz Kuharske knjige, ki je približno isto:) Umešaj 4 rumenjake in pol funta sladkorja, da postane zelo rahlo. (Mešati je treba kakih 10 minut.) Dodeni malo naribane limonove lupinice. Stepi sneg iz štirih beljakov ter rahlo primešaj skupno z 6 unčami bele, dvakrat presejane moke. Namaži pleh ter nanj devaj testo z veliko žlico in sicer dva prsta narazen, da imajo keksi dovolj prostora, ko se razlezejo. Na vsak keks potresi nekoliko janeža. Peci, dokler se keksi bledo ne zapečejo. Nato jih hitro deni na valjar, da se zapognjejo ter pusti, da se strdijo. Ti keksi ali zapognjene! so jako dobri s kavo, kuhanim vinom ali čajem z rumom. * » • Neko dekle je v časopisu čitala oglas: — Krasna knjiga! Navodilo, kaj mora znati dekle pred poroko. Dekleta, ki se mislite poročiti, naročite to knjigo takoj! Dekle knjigo hitro naroči misleč, da bo v nji našla veliko zakonskih skrivnosti. Silno pa je bilo njeno presenečenje, ko je prejela knjgo z naslovom: — SPRETNA KUHARICA. * * * Vsled visokih življenjskih cen sta se v Chicagi ločila dva para z značilnimi imeni: Mr. in Mrs. Ham ter Mr. in Mrs. Eggs. * * * V mojem rojstnem kraju imajo jako „kšajt” otroke. Ko je učitelj ukazal za domačo nalogo spis o prašičku, je neki brihten učenec predložil sledečo zgodbico: Domači prašiček je najprej majhen, ko zraste je večji. On je zelo požrešen in len; valja se po blatu s svojimi ščetinami, iz katerih so izdelane ščetke za zobe. Pod kožo ima prašič Špeh, ki se mu pravi slanina, ko je okajen. Prašič se dere, kadar hoče mesar iz njega napraviti klobase, zato ga najprej zakolje. * * * ,.Kokoš je pa res čudovita žival,” je vzkliknil nekdo. „Zakaj čudovita?” „Zato, ker jo človek lahko j<5 pred rojstvom in po smrti.” * • • Oglas v nekem starokrajskem listu: —Išče se zvonarja. Plača dobra. Pogoji izvrstni. Zvonar mora mazati zvonove s svojo lastno mastjo. IVAN CANKAR: KRIZ NA GORI LJUBEZENSKA ZGODBA (Nadaljevanje) „Če bi kdaj na vse pozabil, kar sem doživel hudega in lepega... na tisto uro ne pozabim, ko sem te nosil v svojih rokah preko hriba. Lahka si bila in zaspala si mi na rami kakor otrok.. . No, pa zdaj je vse minilo ... Takrat sem ge mislil — Bog vedi, neumne so bile tiste misli — da bi se lahko izpremenilo, da bi bila midva sčasoma še prijatelja... Tako nespametno sem upal, kadar sva stala na pragu in sva se pogovarjala... mislil sem že na majhno, prijetno hišico, na vrt... no, kaj bi!” Jezno je zamahnil z roko in je pogledal v stran. „Z veseljem se bom spominjala nate!” ..Spominjaj se rajši z usmiljenjem!... Precej časa bo treba, da se otresem, pretegnem — pozneje se bom morda tudi jaz z veseljem spominjal... in vseh dni še ni konec! ” Pogledal jo je prijazneje in nasmehnil se je napol. ..Hvaležen sem ti, Hanca, veliko dobroto si mi napravila! Samo zato, ker si na svetu in ker imaš tako lepe oči in tako dobro srce! Živina sem bil prej, klada, pija- nec! Ampak samo pogleda te človek in govori s teboj, pa mu je tako pri srcu, kakor da je prišel od spovedi in nikoli več ne pozabi nate! .. Hanca je molčala; prijetno in blago se ji je zdelo, kar je govoril in vendar ji ni bilo lahko pri srcu. „Pa še nekaj bi te rad vprašal!” je nadaljeval s tišjim glasom in beseda se mu je zatikala. ,.Pravijo, da živi slabo... no, da nima prijatelja... ali veš njegov naslov?” „Vem.” „No... ni potreba, da bi umiral tam od vsega hudega ... vsaj toliko bi moral imeti, da bi se vrnil po- šteno ... Če je fant za kaj, ne bo poginil, tudi ne, če je umetnik; samo, da je vesel in pogumen, pa se izkoplje, če bi se bil pogreznil sto klafter globoko . ..” Pomislil je, pogledal je nanjo in je stresel z glavo. „Rajši ne — bom že sam opravil... Samo pozdravi ga v mojem imenu, kadar se vrne... Zdaj boš ti poleg njega in dobro se mu bo godilo...” Postala sta ob cerkvi. „Kaj si mislil še povedati?” „Nič drugega... Zdaj pa zbogom, Hanca! Samo poglej me še, ker se tako ne vidiva nikoli več, zato da se boš lahko malo laže spomnila name .. Vzdignila je glavo in se mu je začudila; pegast je bil njegov obraz, samo na kosteh pod očmi je še ostala rdečica in ustnice so se bile zategnile v čuden nasmeh. „Ne zameri... saj je slovo!” Sam se je sklonil; prijel jo je z obema močnima rokama in jo je vzdignil; na ustnicah, na licih, na čelu so jo zapekle njegove suhe vroče ustnice. Izpustil jo je, stal je pred njo globoko upognjen in se je tresel. „Adijo, Hanca!” Glasu mu ni več poznala, njegov pogled je bil tuj, svetal in nemiren. Hitro ji je podal roko, stisnil jo je, da jo je zabolelo in je odšel po klancu z urnimi koraki. .. Zgodaj se je zmračilo; svetloba belega neba je bila slabotna in se je umikala hitro in plašljivo gostim večernim sencam. Amerikanec je hitel po hribu; ko je stal na vrhu, se je ozrl v globel, odkril se je, pogladil se je z roko preko čela in se je oddahnil globoko. ,,Ni smelo biti... Adijo, Hanca!” Navzdol proti fari je še pospešil korake in urno se je zgubila pot za njim. Na fari si je kupil papir in zavitek, napisal je v krčmi pismo ter ga oddal. Nato se je napravil še tisti večer skozi gozd v mesto. V mestu se je napil do gluhe pijanosti, spal je nekje v predmestni krčmi, zjutraj pa je nadaljeval svoje potovanje... Večer za večerom je čakala Hanca. Napotila se je včasih, kadar je opravila delo in je odzvonila angelovo če-ščenje, iz vasi proti hribu. Zakaj Mate pride pač s tistim hladnim, ljubeznivim večernim soncem, ki ga je tako ljubil, pride naproti tistim večernim sencam, ki so ga tolikokrat spremljale, ko je romal iz globeli z žalostnim srcem, toda upanja polnim ... Čakala je in je gledala, roko nad očmi, zato da bi videla bolj natanko, če bi se zgenila senca na hribu, v poslednjem odsvitu večerne svetlobe. Zmračilo se je, davno že je ugasnilo sonce. ,,Kje se mudiš? Kaj odlašaš?” Ugasnil je večer za večerom in ni ga bilo... Temno je pogledal oče nanjo, kakor da ga je bila globoko užalila. „Kdaj pojdeš?” „Kmalu!” Šla je mati mimo in je zavzdihnila. ,,Nisi storila prav, Hanca! Vdrugič je šla sreča mimo tebe, pa je nisi marala!” Z bistrejšim očesom se je ozrla Hanca na obadva in zasmilila sta se ji, kakor da ju je bila užalila resnično. Stara sta bila že oče in mati, vsa sključena in uboga. „Saj se povrnem... in pisala bom!” „Pa kdaj misliš na pot, s kom? Kaj boš v mestu?” ..Služila bom!” „Ali je laž?” je pomislila Hanca, ko je komaj izpre-govorila. ,,Ne, ni laž; bilo bi jima težko, če bi jima povedala resnico .. Svetlejši so bili že večeri, brstelo in poganjalo je že tudi v globeli, nebo je bilo temnejše in višje modro-sinje, bolj beli in čistejši so bili drobni oblaki, ki so se igrali in podili po njem v toplem pomladanskem vetru. Hanca je hodila po vasi kakor tujka. Nemirno in bolj nestrpno je bilo njeno srce, — kakor človeku, ki je že vse ostavil za sabo, poslovil se od doma in od prijateljev ter čaka na peronu dolge in puste ure, a vlaka ni. Kadar je delala, se je roka tresla in je padala trudna v naročje, oči so strmele skozi okno. Večer za večerom, predno je upihnila luč, je brala njegovo pismo in zmerom večja je bila bojazen ... Kakor da bi ležal človek na postelji, ves že suh in bled, odpiral mukoma trudne oči ter se poslavljal... Zaspala je in sopla nemirno, veter je bil zunaj in je narahlo stresal okno, prišel je nenadoma preko hriba in je zdramil nočne sence. Tedaj se je vzdignila sunkoma v postelji, skočila je na tla in je razprostrla roke, kakor da bi mu hotela braniti dalje. „Ne, Mate, nikar! ... Usmili se sebe, ne mene!” Vzkliknila je in mrzel, silen strah je bil v njenem glasu... „Kaj se mi je sanjalo?” je pomislila in se ni mogla domisliti... Odela se je preko glave in je molila s trepetajočimi ustnicami. III. „Ne, Mate, nikar!... Usmili se sebe, ne mene!” Ves se je stresel, zavzdihnil je globoko in kakor da se je zdramil. Začul je glas iz daljave, ugledal je obraz, proseč in prestrašen in obup, top in velik, se je odvalil od srca. Ostavil je bil popoldne svojo pusto izbo, toliko bolj pusto, ker je sijalo vanjo pomladansko sonce. (Dalje prihodnjič) TO IN ONO Gospodinjam se obetajo boljši časi ■yEŠČAKI v industriji živeža so izračunali, da se je delo pri kuhi vsaj za štiri ure na dan skrajšalo. Kako to, bo marsikatera vprašala. Le poslušajte, pa boste kmalu sprevidele, da je s pripravo jedil v resnici dosti manj dela. Zasluga gre tistim, ki trgujejo z živežem v eni ali drugi obliki. A ameriških trgovinah je skoro vsa hrana v posebnih zavitkih, škatljah, steklenicah in kantah. Vsa taka hrana je že prej temeljito očiščena in v mnogih slučajih tudi napol skuhana in omehčana — ali kakor pravijo ,,tende-rizirana”. Treba ni drugega, kakor odviti paket ali odpreti posodico, v kateri kupimo hrano, stresti v lonec in še malo pogreti ali prevreti, pa je jed za na mizo. Poleg tega imamo še to garancijo, da je na vsakem paketu tudi zapisana vsebina, kar zahteva Pure Food Law. Postava, ki kontrolira te produkte, je jako stroga, ki varuje konsumente, da ne pride na trg, kar bi bilo škodljivo zdravju. Po veliki večini najdemo tudi navodila ali recepte, kako se ena ali druga hrana pripravi. To je torej tudi velika ugodnost za kuharico. Lahko se drži teh navodil, lahko pa tudi kaj spremeni, če je bolj izvežbana ženska. Vsa ta že napol pripravljena hrana olajša in skrajša delovne ure pri kuhi, pa naj kdo reče, če ni res tako. Spomnite se na tisti dopis Slovenke, ki je šla na obisk v staro domovino. Živela je pri svojih sorodnikih in jih pomilovala, koliko dela in opravka imajo v kuhinji, pa če še tako skromno živijo. Začela je praviti o svojem gospodinjstvu v Ameriki in ko je končala, je slišala tako pripombo: ,.Vedela sem, da si se v Ameriki jako izvežbala, nisem pa vedela, da si se naučila tudi lagati.” Ljudje, ki se še vrtijo okrog peči z burkljami, težko verjamejo, da nam ni treba drugega, kakor pipco odviti, pa imamo plamen, ki je stalen in ga po svoji volji lahko reguliramo in končno zapremo. Še bolj čista in praktična je kuha na elektriko, vsaj tako pravijo tiste, ki imajo peči na elektriko. Pomislimo, kako bo tedaj, ko bomo imeli radar-štedilnike. Kuha in peka bo vzela le nekaj minut časa. Pred petnajstimi leti ni bilo toliko različice hrane na trgu. Vzgojili so razne zelenjave, saj vemo, da je samo solat več vrst, ki so na trgu skozi celo leto. Iz toplih krajev dobivamo tro-pično sadje, ki postaja z vsakim letom cenejše. Hitra transportacija omogoča prevoz delikatnih sadežev. Največja industrija je s hrano. Na leto se proda čez 160 milijonov ton hrane. V zadnjih par letih se je zelo udomačila prodaja zmrznjenih živil. Vsi ti produkti so vzeti z njiv in takoj pripravljeni po določenih receptih v posebne zavitke. Taka hrana ne izgubi svojega prvotnega naravnega okusa. Mogoče je par centov dražja, ampak to ne šteje pri ljudeh, ki nimajo časa. Po laboratorijih poskušajo ohraniti hrano z atomskim obsevanjem, kar obeta jako dobre uspehe. Verjetno je, da nam bo znanost skrajšala delovne ure za pripravo hrane in nam s tem podarila štiri ure prostega časa. Gospodinjstvo je že tako, da nima ne konca ne kraja. Nič se ne bojte, da bomo ženske lenarile in postajale okrog hiše. Pridne roke bodo vedno našle kaj dela, če ne pri peči, pa gotovo na vrtu v poletnem času. Pridnim gospodinjam ne bo zmanjkalo dela, o tem smo prepričani. Prospektorska sreča ATOMSKI DOBI so gore in puščave zopet oživele s prospektorji. Danes ne iščejo zlata. Gre se za uranium, ki je podlaga atomske znanosti. Mnogo ljudi se zanima in marsikdo upa, da se mu bo sreča nasmehnila, ako krene na pota raziskovalcev ura-nija. To hrepenenje za srečo in bogastvom se je prijelo tudi žensk. Že na radiju smo slišali o ženski, ki je odkrila bogastvo uranija, a ji manjkajo sredstva, da bi ta rudnik razvila. Ko bi dobila vsaj $50.000 dolarjev, pa bi bila rešena vseh skrbi. To smo slišali samo od ene ženske, jih je pa še več, ki so dosegle manjše ali večje uspehe. V Akronu, Ohio, živi ga. Dorothy Madigan, o kateri bomo gotovo še kaj več slišali pozneje. Tudi ona je začela sanjati o uranijskih zakladih. Kdo ji je svetoval, kam naj se poda, tega ni povedala. Začela pa si je urejevati svoje reči za odhod z doma. Pripravila si je vse potrebno. Med najvažnejšimi predmeti je bil seveda „Geiger counter”. Tako se imenuje kazalo, ki trepeče, kakor hitro pride v bližino uranija. Tej navdušeni pro-spektorici sta se pridružili še dve drugi ženski in vse tri so se odpeljale proti Kanadi. Poročilo od teh ne pove, s kakšnimi težavami so se borile in kako so trpele, predno so prišle do rude. Iz urada atomske sile so dobile jako ugodna poročila. Vzorci rude, katero je poslala ta trojica prospek-toric v urad precenjevalcev, so mnogo obetajoči. Splošno mnenje prevladuje, da so to po vrednosti na drugem mestu. Vzelo pa bo še nekaj časa, predno bodo dobile pozitiven odgovor glede njihove rude. Ga. Madigan ni nikdar prej imela v rokah ne krampa ne lopate, da bi iskala srečo in bogastvo v rudah. Bila je povprečna gospodinja in mati dveh sinov. Po časopisih se je toliko pisalo o ljudeh, ki so pustili doma ves kom-fort in začeli Iskati svojo srečo po najbolj zapuščenih gorah. Nekaterim se je posrečilo odkriti dobre prospekte in o tem je začela razmišljati tudi ga. Madigan. Napravila je sklep, da pojde in tako je tudi storila ter vzela seboj še dve prijateljici. Iz njenih poročil je razvidno, da je imela srečo. Možno je, da bo svoj “claim” lahko dobro prodala ali pa da se ji bo posrečilo organizirati družbo, ki bo kopala za odkritimi zakladi uranija. Vsekakor je to jako odlična in podjetna ženska in ji gotovo vsak privošči, ako se bo nekaj bogastva tudi nje prijelo. Uspehi žensk . . . (Nadaljevanje s strani 242) 26. avgusta 1920. Uspeh, ki so ga ženske v splošnem pokazale v javnosti, pri volitvah in raznih kompeticijah v urade vladnih zadev, je dal povod govoricam o možnosti, da ne bo dolgo, ko bo ženska izvoljena za podpredsednico. To ni samo mnenje žensk, ampak se tudi moški pogovarjajo o taki možnosti. Najbrže bo še več predsedniških volitev, predno se bo uveljavila katera izmed žensk kot kandidatka za podpredsedniško čast. Edini zadržek bi bil, ker je podpredsednik toliko kot prestolonaslednik. Če bi se predsedniku zgodila kakšna nesreča, bi njegovo mesto prevzel podpredsednik, oziroma podpredsednica, ako bi jo že imeli v tem uradu. S tem bi prišla Amerika v vlado žensk, in tega se moški bojijo. Katie Louchheim, ravnateljica ženskega odseka demokratske stranke, je bolj pesimistična glede ženske podpredsednice. Ljudstvo še ni pripravljeno, da bi sprejelo in podprlo žensko kandidatko, ne v prvi pa tudi ne v drugi najvišji urad. Menda bi vsled tega moški izgubili „obraz”, kakor pravijo pri Kitajcih. Leta 1876. se je najvišje sodišče v državi Wisconsin uprlo sprejeti ženske v svoj delokrog. „Ženske cenimo in spoštujemo in nočemo, da bi morale poslušati vse grdobije in umazanost, ki pride na vrsto pri sodnih razpravah.” Tako je bilo tedaj splošno mnenje in ženska-advokat, ni smela vršiti svoje profesije. Od tedaj so se časi precej spremenili, vendar pa še ne toliko, da bi ne bilo nobenih pomislekov proti ženski podpredsedniški kandidatki. Naj bo že tako ali tako, resnica je, da so se ženske izkazale enakovredne in uspešne na vseh področjih vladnih zastopstev. Njihov napredek se bo stopnjeval in njihov vpliv bo rastel, dokler se bodo ženske izobraževale in pomagale urejevati srečnejše domače in svetovne razmere, pa naj bo moški ali ženska na podpredsedniškem prestolu. Za časa predsednika Franklin D. Roosevelta je 1. 1933 ga. Prances Perkins postala delavska tajnica. Bila je vseskozi jako tolerantna in zmožna uradnica, čeprav ni ugajala tistim, ki bi najrajši zavzeli sami take pozicije. Ga. Oveta Culp Hobby, dosedanja tajnica zdravstva, izobrazbe in dobrodelnosti, je resignirala in na njeno mesto je že bil imenovan Marion B. Polsom. Bomo videli, za koliko bo ta boljši in sposobnejši od prejšnje gospe Hobby. Hilevi Rombin — lepotica sveta T ONG BEACH, Calif., je tisto srečno mesto, kjer se vsako leto zberejo krasotice iz raznih dežel in narodov. Namen tega sestanka deklet je, da se preceni njihovo lepoto obraza in postav«. V poštev pridejo tudi druge kvalifikacije. Inteligenca, višja izobrazba, nastop in prisrčnost so važni faktorji, ki odločajo končno razsodbo veščakov. Izmed 75 krasotic dati samo eni priznanje in naslov svetovne lepotice, je jako težavna naloga, katero odbor rešuje po več dni zaporedoma. Lansko leto je ta čast in sreča zadela ameriško dekle, Miriam Stevens iz South Caroline. Razne gledališke ponudbe je vse odklonila, ker je želela prej dovršiti svoje študije na kolegiju. Prav pametno je povedala, da ve, kako potrebna je izobrazba in ker se lahko uči, hoče prej zaslužiti svojo diplomo. Za gledališke nastope bo še dovolj časa, ako bo pokazala kaj talenta za oder, pod pogojem, da se bo Hollywood še zanimal zanjo. Miriam je še vedno doma, prišla pa je v Long Beach, da je položila četrt milijona vredno krono na novoizbrano svetovno lepotico Hilevi Rombin. Ta je Švedinja iz meščanske rodbine, ki živi v Upsala na Švedskem. Stara je 21 let, tehta 130 lb. in njen obseg kaže 36-23-36 palcev. Za njeno višino pet čevljev in sedem palcev je lepo in pravilno razvita. K temu ji je veliko pripomogla telovadba iz otroških let. Skandinavci cenijo tudi šport. Njena privlačna zunanjost je takoj vzbudila veliko občudovanje med občinstvom in vse njene sotekmovalke ^o bile takoj v začetku edine, da gre prvenstvo Hilevi Rombin. Dekle ni samo krasna, ampak je tudi zelo inteligentna in izobražena brez vsakega znaka prevzetnosti in domišljavosti. Poleg svoje materinščine — švedščine, govori še štiri druge svetovne jezike. (Človeku je kar tesno pri srcu, če pomisli na našo slovensko mladino, ki po veliki večini ne zna niti vsakdanjega slovenskega pozdrava, kaj šele, da bi se pogovarjala vsaj s svojimi starši v našem lepem slovenskem jeziku.) Kot običajno, je tudi svetovna lepotica Hilevi Rombin prejela ponudbo iz Hollywooda, in kakor piše časopisje, je tudi podpisala kontrakt s plačo po $250 na teden. Računala je na tako priliko, kjer bi se mogla izpopolniti v drami in dikciji in zato bo ostala v Ameriki, dokler ne poteče njena pogodba. Doma na Švedskem jo čakajo dobri starši in njen zaročenec, letalec Nils Benkert, pa tudi ves švedski narod, ki je zelo ponosen na zmago krasne Hilevi. Druga priznana lepotica pa je Američanka Carlene King Johnson iz Vermonta. Je najlepša republikanka, kakor se je izrazil en reporter od tam. Ona je prejela naslov lepotice Združenih držav in je bila kar zadovoljna. Doma v Rutland Vt. ima svojo trgovino z izdelovanjem srebrnega nakitja. Je zelo popularna in pravijo, da Je vzbudila tako zanimanje kakor predsednik Einsehower, ko se je mudil v njenem kraju. Naročila za njene izdelke se kopičijo in obeta se ji dobra kupčija po tako obširni reklami iz Kalifornije. Vsem skupaj želimo nadaljnih uspehov in sreče v življenju. Vrtnica Circus pETNAJST let je, odkar se je ustanovila družba AARS — Ali American Rose Selection, katere namen je presoditi nove vrste vrtnic in postaviti na trg tisto, ki bi se odlikovala od drugih po svoji lepoti in drugih prednostih. Do sedaj je bilo odlikovanih 42 vrtnic, in nova vrtnica, znana pod imenom „Circus”, bo nosila številko 43 ter bo naprodaj v jeseni. Take poskušnje z vrtnicami in tudi drugimi cvetlicami se vršijo po različnih krajih naše dežele. Upoštevati je treba podnebje, ki se zelo razlikuje širom naše ogromne države. Rastlino, ki se povsod dobro obnese, potem veščaki še posebej preštudirajo, če res odgovarja vsem zahtevam naših vrtnih mojstrov. Divje vrtnice ne rabijo nobene oskrbe, razen kar narava sama poskrbi. Poplemenjene vrtnice pa je treba skrbno gojiti. Zemljo je treba prerahljati in v vročem poletju zalivati, da je globoko premočena. Če poškropimo samo malo po vrhu, potem koreninice ne dobijo dovolj hrane in ne sežejo globoko v zemljo. Rastline so hvaležne, ako potresemo po vrhu nekaj suhega listja, ki senči korenine pred vročim soncem. Zato je dobra tudi pokošena trava. V presledkih od šest do osem tednov gnojimo okrog rožnatih grmičkov. Po 15. avgustu se začenja doba počitka in prenehamo z gnojenjem. To velja posebno za mrzle kraje. Med raznimi boleznimi, ki se spravijo nad vrtnice, je tudi plesen. V začetku jo lahko odpravimo, ako po listju potresemo žveplen prah ali če žveplo raztopimo v vodi, in to poškropimo po vsem listju. Ako se je plesen že razpasla, jo je težko odpraviti. Plesen ne uniči rastline same, škodi pa cvetju tako, da je bolje, ako ga porežemo. Zoper vrtne uši je jako uspešen tobakov ekstrakt (Black Leaf 40). Navodilo je na vsaki stekleničici. Na enem in istem grmičku zapazimo plemenito in polno cvetje ter tako, kakršno je na divjih vrtnicah. Ozrimo se po tisti vejici doli in spoznali bomo, da je odgnala v zemlji in je divjak. Vse take poganjke je treba hitro zapaziti in izrezati, ker drugače jemljejo moč plemeniti vrtnici. Kadar režemo cvetje za šopek, pustimo vsaj dva peresca na dotlčnl vejici, da bo odgnala novo mladiko. umumnniiuiiiuuiiiunniiiiiiiiniuimmiuuiiuiiiiuimMiiuiiiiuimiiiiiiiniiii!iiiiiininiuiii:iinii MINNESOTSKI ZVEZIN DAN 11. SEPT, 1955 V BIWABIKU! iiiiiunnmiiiniTnininirannniuiiiiiiiiiiiuiiiiiuniiniiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiimimiiiiiHiiiiiiinniiiiiiHiiii IZŠLA JE BARAGOVA PRATIKA za prestopno leto 1956 Vsebuje zelo pestro in zanimivo vsebino. Rojaki, sezite po njej! STANE S POŠTNINO $1.25 kar je poslati v Money ordru, čeku, ali gotovini. Znamk ne pošiljajte, ker jih ne potrebujemo. Naročnino naslovite na: BARAGOVA PRATIKA 6519 W. 34th St. Berwyn, III. PETNAJSTLETNICA »BARAGOVE PRATIKE" Te dni bo dogotovijen petnajsti letnik BARAGOVE PRATIKE za prestopno leto 1956. Uredništvo Pratike se je potrudilo, da je zbralo za ta letošnji letnik prav zanimivo vsebino, ki bo njenim naročnikom nedvomno zelo ugajala. Naj omenimo na kratko njene vsebine: Koledarski oddelek vsebuje najprvo opis prestopnega leta 1956, kot seznam premakljivih in stalnih cerkvenih praznikov in godov, za tem seznam ameriških narodnih praznikov. Sledi opis postov, letnih časov, Štetje let in opis in navedba sončnih in luninih mrkov v letu 1956. Za tem sledijo meseci, dnevi z navedbo svetnikov in nedeljski evangeliji. V vsakem mesecu so navedeni nekateri važni zgodovinski dnevi in kratka nova rubrika ,,Če vas zanima”. Na 33. strani se začne drugi oddelek, ki ima sledečo vsebino: Ob petnajstletnici: Iz uprave B.P.; Lunine spremembe; Organizacija katoliške cerkve; Slovenske in mešane župnije v Ameriki; Za arhiv slovenske zgodovine; Slovenska zemlja; Za slovensko zemljo so vadljali; Spomenica o sporazumu; Izjava Narodnega odbora za Slovenijo glede Trsta. Potem sledi poglavje .,Vsakega malo”. Tu so objavljeni sledeči članki in spisi: Človek In kultura; Jurij Vega; Lunino ln sončno leto; Leteči krožniki; Televizija; Ko so Mussolinijevi fašisti vpadli v Grčijo; Vpliv vremena na človeški organizem; Kako so pisali stari narodi; Slovenci doma in po svetu; To ln ono o izrednih vremenskih spremembah. Sledijo zanimive uganke. Pod rubriko ,.Vlada Združenih držav" sledi opis ameriške vlade, zvezne zakonodaje in poštne informacije. Za tem: Ne bo škodilo, če veš. Temu sledi zanimiva šaljiva črtica: Tri dni v lemenatu; povest: Poslednja Jesen. V rubriki ..Pogled na svet” so opisani politični dogodki ln razmere v raznih deželah ln državah po svetu. Temu pa sledijo še sledeče zelo zanimive črtice in povesti: Bog Jih ni pozabil; Iz dni trpljenja (sestra piše iz starega kraja bratu); Provlzor; (zanimiv opis ponarejevalca denarja v hrvatskem Zagorju); Lov za stanovanjem; V afriškem gozdu. Prepričani smo, da bo letošnja Pratika naročnikom ugajala in da jim bo delala poleg številnih koristnih ln potrebnih obvestil tudi kratek čas in zabavo z zanimivimi črticami, povestmi ln drugimi spisi. Zato priporočamo vsem, naročite jo čimpneje In ne čakajte tja do Božiča, ker takrat jo najbrže ne bo več. Baraapva Pratika Je tudi zelo primerna za božično darilo sorodnikom in prijateljem. Vsak Jo bo vesel, ki Jo bo dobil. Baragova Pratika stane s poštnino vred $1.25, kar Je poslati v Money ordru, čeku ali pa v gotovini. Znamk prosimo, da ne pošiljate, ker Jih ne rabimo. Naročnino pošljite na: BARAGOVA PRATIKA, 6519 W. 34th St., Berwyn, Illinois. John Jerich, urednik in izdajatelj B.P. PRIJATELJSKI KROŽEK SHEBOYGANSKE PODRUŽNICE. Prva vrsta: Johanna Suscha, Marie Prisland, Mary Fludernik. — Druga vrsta: Terezia Zagožen, Ursula Marver, Mary Zore, Josephine Prisland, (odsotna Kristina Rupnik). — Krožek se sestane vsak teden. Razmotriva delo za Zvezo in domačo podružnico ter tekoče dogodke. Priredi zabavno igro. Zaključi s kejkom in kavo. Krožek obstoja tri leta. M. P. Št. 2, Chicago, III. — Čas hitro teče in minilo je že tri tedne, odkar se je vršil letošnji Zvezin dan. Kot predsednica pod. št. 2, Chicago, 111., si štejem v dolžnost, da se zahvalim številnim posetnlkom in romarjem, ki so se udeležili naše slavnosti v Lemontu. Obenem se zahvalim vsem sodelavkam in sodelavcem: kuhari- cam za okusno kosilo; članicam, ki so spekle potice in kekse; moškim za pomoč pri bari, in vsem ostalim, ki so pripomogli k uspehu dneva. Vsem skupaj : Stokrat Bog plačaj! Posebno zahvalo smo dolžne čč. oo. frančiškanom za vodstvo in skrb pri romarskih pobožnostih. Pozdravljene in na svidenje prihodnje leto. Josephine Železnikar, preds. * * • Št. 2, Chicago, III. — Poletje bo kmalu vzelo slovo. Letos je bilo dovolj neznosne vročine, ki nas je precej mučila. Spet je mesec september in za našo mladino se bo pričela nova šolska doba. Bog in Marija naj jih zopet srečno vodita. ■Naše seje so vsak mesec prav lepo obiskane in po njih vedno praznujemo rojstne dneve naših slavljenk. Vse članice, ki so praznovale svoj rojstni dan v mesecu juliju ali avgustu, so nas dobro pogostile. Bog vam plačaj za dobrote; me vam pa želimo dolgo življenje in še mnogo veselih uric med nami. Najlepše čestitke izrekamo Mr. in Mrs. S. Kozek, ki sta praznovala 25-letnico zakonskega življenja — toda naša dobra Mrs. L. Kozek se še vedno nahaja v bolnici. Spomnite se je v molitvi in s kakšno kartico. Bog Ti daj duševne moči in skorajšnje zdravje. Smrtna kosa je posegla in vzela dobrega farana L. Zorc. Za njim žalujejo žena, sin in hči. Vsem naše globoko sožalje; umrlemu pa večni mir. Zvezin dan v Lemontu je prav lepo uspel. Sv. mašo je daroval pod milim nebom pri Groti naš duhovni svetovalec, č. g. Aleksander Urankar, ki je imel tudi v srce ginljivo pridigo. Bog naj Vas ohrani še mnogo let v vinogradu Gospodovem! Pri sv. maši so pele pevke pod. št. 2 iz Chicaga, katere je na harmoniju spremljal naš dobri dr. A. Fishinger, ki je v tem res pravi mojster. Vsem sodelavkam in sodelavcem, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu, prisrčna hvala. Razprodajo ženskih novih klobukov bomo imele 10. septembra v cerkveni dvorani (pod cerkvijo). Dobile boste lepe klobuke po dosti nižjih cenah kot v trgovinah. Zato ne pozabite! Članice, ki dolgujete asesment, prosim, da istega poravnate. Vas vse prav lepo pozdravljam in na svidenje na seji. F. Zibert, zapisnikarica Št. 8, Steelton, Pa. — Na zadnji seji ni bila prevelika udeležba. Članice vedno vprašujejo, kdaj bo seja, ko jim pa tajnica naznani, je vedno kakšen zadržek. Drage sestre, ali ni lepo, če se enkrat na mesec snidemo, pogovorimo in se zabavamo. Saj naše življenje je kratko — in mogoče so nekaterim izmed nas že dnevi šteti. Prav na hitro sta nas zapustili: Mrs. Catherine Pavušek (meseca junija), in V SPOMIN ... Sheboygan, Wis. — Naša podružnica je v tem letu izgubila dve dobri članici. Meseca marca je preminula MRS. MAGDALENA KOVAČIČ Sestra Kovačič je bolehala dalj časa. V lepi starosti 82 let ji je smrt prekinila življenje ter jo s tem rešila nadaljnega trpljenja. Bila je zvesta članica naše podružnice nad 20 let. Mrs. Kovačič je bila rojena v Bočni na Štajerskem. V Ameriko je prišla leta 1912. V zakonu je skrbno in odlično vzredila šest otrok; dvoje svojih in štiri pastorke, katerim je ves čas bila dobra in ljubeznjiva mati. # Meseca junija je preminula ustanovna članica naše podružnice, MRS. FRANCES SUSCHA Bolezen je sestro Suscha mučila več let. V bolnišnici se je nahajala nad tri mesece. Otroci so jo za časa njene bolezni obiskovali ter ji noč in dan skrbno stregli, da so bili vsej naselbini vzgled otroške vdanosti in ljubezni. Mrs. Suscha je bila rojena v Čes* nici na Dolenjskem. Leta 1904 je prišla v Ameriko. V zakonu se ji je rodilo 10 otrok, od katerih živi šest, štirje pa so umrli v rani mladosti. Svoji d nižini je Mrs. Suscha bila dobra in vzgledna mati. • Otrokom in družinam rajnih članic izražamo našo globoko sožalje, umrlima sosestrama pa želimo mirnega pokoja. Naj jima ljubi Bog naklone plačilo za njuna dobra dela in prestano trpljenje na tem svetu! Marie Prisland Mrs. Anna Cackovich (meseca julija). Bog jima daj večni mir in pokoj! Za žalostjo pa so prišli tudi veseli dogodki. Mr. in Mrs. Anton Brinjac sta praznovala zlato poroko dne 10. julija, dopoldne s sv. mašo v hrvatski cerkvi, popoldne pa na domu v družbi prijateljev in znancev. Me smo se spomnile zlatoporočenke, ki je naša članica, z malim darilom. Naj Vaju Bog živi in ohrani še mnogo let — želijo članico pod. št. 8. Kot povsod po Ameriki, je bila tudi pri nas huda vročina. Sedaj je nekoliko hladneje. D. Dermes, tajnica Št. 10, Cleveland (Collinwood), Ohio. — Po dolgem času se zopet oglašam. Ne mislile, da sem bila na počitnicah, kot mnoge izmed naših članic, mene je bolezen zadržala, da se nisem mogla udeleževati mesečnih sej, ne šivalnih sestankov, in kar mi je najbolj hudo, je, da sem zamudila vse konvenčne prireditve, katere so bile precej zanimive. Zato pa nisem mogla nič poročati o zadnjih dogodkih. — Tem potom se zahvalim vsem člani- MRS. MARIJA ŠUKLE, roj. Judnič, je 21. marca 1955 praznovala 75- I e t n i c o rojstva v krogu svojih otrok: Antona, Franka, Mary Flajnik, Terezije Page in Johanne Goleš. Slavljenka je bila rojena I. 1880 v Križevski vasi, Metlika, Bela Krajina, in je prišla v Ameriko I. 1903. Naselila se je v Steelton, Pa., kjer se je naslednje leto poročila z Jožefom Šukle, ki je umrl I. 1935. V zakonu se je rodilo devet otrok, od katerih živi še pet; stara mama pa je devetim vnukom. Slavnost se je vršila na domu hčere Therese Page na 336 Swatara St., Steelton, Pa. Mrs. Šukle je ustanoviteljica pod. št. 8. Naše čestitke in na mnoga leta! cam in prijateljicam, ki so kaj storile zame, hvaležna jim bom do smrti in skušala jim bom v slučaju tudi vse povrniti. Zraven jim želim, da bi jim ljubi Bog dal dobrega zdravja, kar je največji zaklad na tem svetu — to vedo najbolj tiste, ki so bile že kdaj bolne. Ako nimaš zdravja, ti ves svet ne pomaga in te nič ne veseli. Želim se zahvaliti v imenu odbora sestri M. Batich za tako vestno in lično delo, ki ga je vršila vseh deset le