ZDRAVSTVENA NEGA STAROSTNIKA
NA OPERATTVNEM ZDRAVLJENJU
Heleng Jeśaj Uśşiě' vňş, med, ses., Nataşa KnaĎelc, viş. med. ses.
onko loşki inştitut Ljub ljana
V zadnjih l00 letih razvoja ěloveştva smo iz povpreěne Živ´enjske dobe 50 let preşli
v povsem ,novo obdobje civiliziranega sveta z visoko tehnologllo moderne
medicine. Zivljenjska doba se je predvsem v razyitem svetu opazno podaljşala v
osmo in deveto desetlîtje, zato naraşěajo ştevilne starostne spśemembe, kot so
omejena gibśivost, upoěasnjenost, zmanjşanje senzomotoriěnih sposobnosti tîr
bolezenske spremembe, kot so demenca, multimorbidnost in poşkodbe.
Zanobeno drugo Življenjsko obdobje nevelatolikşnaindividualnarazśěnost. Ševpozni
starosti so lahko ||udje zdśavi in duşevno produktivni, ěeprav je proces postopnega
upadanja neustavliiv. V śelativno oslabelem telesu je prożen, ustva{alen duh in obśatno,
telo je lahko relativno dobśo ohéanjeno, mişlenje in duşevno Živlenje pa je otopelo.
Namen prispevka je obravnava zdśavstvenî nege starostnika pri kiéurşkem zdśavśeqiu.
onkoloşka kiruśgija je posebna vrsta kirurgije, zato je tudi zdravstvena nega
onkoloşkega bolnika specifiěna. Z zgodnjo diagnostiko raka lahko izvajajo vedno
manjşe operativne posege z minimalno invazivnostjo ter pri tem uporabijo milejşo
obliko anestezije, kar je za starostnika bistveno bośe. Sama Starost ne predstavlja
kontśaindikacije za operativni poseg in anestezijo. Ęe je starostnik pśedhodno Že
zdśavljen s kemoterapijo ali z obsevanjem inlali ima poleg tega şe dśuga obolenja
(obolenja srca in oŽilja, kśoniěna pljuěna obolenja, sladkośno bolezen, je slabo
prehranjen'.') je moŽnost zapletov v pooperativnem obdobju veliko veěja. Zap|ete
starostniki teŽje prenaşajo, veěinoma so vezani naleŽanje.
Pogosti zap|eti po operacijé starostnika so:
- preleżanine,
- respiśatorni zapleti-zastojna pljuěnica,
- cirkulatośne mot²je-ttomboza, embolija'
- kontrakture,
- kévavitev na mîstu operacije,
- dehiscenca ranî,
- ileus,
- infekcija rane,
- slabosti in bruhanja,
- odpoved ledvic itd.
69
Ze sama hospitalizacija pri starostniku povzroěa stres zaradi tîżjega prilagajanja na
novo okolje, zaraôi obiutka nemoěi, slabî samokontrolî in odvisnosti od tujih
oseb. operativni poseg in anestezija je dodaten strîs za star organizem, saj se mora
pogosto odloěati o posîgu, ki povzroěa boleěino' invalidnost, nesamostojnost, ali
pa starostniku cîlo ogroŽa Življenje. Cilj je ěim kśajşa hospitalizacija, da se
izognemo morîbitnim zapletom.
Uspeh kirurşkega zdravljenja ni odvisen samo oő dobre operacije in anestezije,
ampak tudi od dobre predoperativne priprave in pooperativne zdśavstvene nege
starostnika.
Starejşi imajo poveěane potśebe po zdravstveni negi, kîr se z nastopom starostnih
sprememb in s pojavom bolezni vidno zma²jşa njihova sposobnost samooskébî in
starostnik postaja vse bolj odvisen od okolice.
Medicinska sestra mora dobro poznati te spśemembe in njihov vpliv na izvajanje
osnovnih Življenjskih aktivnosti, kar nam pomaga pśi izvajanju zdravstvene nege po
procesni metodi dela. Tako na stopnji ugotavljanja potreb po zdravstveni negi
ocenjuje vpliv teh sprememb na izvajanje aktivnosti, da lahko naěrtuje, izvaja in
vrednoti zdravstveno nego.
Zdravstveno nego kirurşkega bolnika delimo na predoperativno, medoperativno in
pooperativno obdobje.
Zdśavstvena nega bolnika pśed opeśacijo
Pripravo na operacijo delimo na:
1. Psihiěno prépravo, ki je odvisna od vseh sodelujoěih v zdśavstvenem timu
(operater, medicinska sestśa na oddelku, anesteziolog, fizioterapevt, po potrebi
şe dietetik, stomaterapeYt, psihoonkolog, socialni delavec). odkĎit pogovor da
bolniku upanje na ozdravljenje in zaupanje, ki sta bistvenega pomena za dobro
pooperativno okéevanje.
2. Fiziěno pśipravo, ki pomeni pripravo organizma na operacijo in anestezijo z
namenom zmanj şati oziroma prepreěiti pooperativne zaplete.
Fiziěna priprava ob sega:
- pregled pri operaterju (bolnik ali svojci morajo pisno potrditi, da se strinjajo z
operacijo);
- pregled pri anesteziologu (anesteziolog pregleda izvide opravljenih pśeiskav,
naroěi koliěino krviza operacijo in dodatne preiskave);
- predopeśativne pśeiskave (rtg p|uě in srca' UZ, EKG, krvne preiskave, kévna
skupina, preiskave urina, telesnat'etain vişina, vitalni znaki, CT' MR, pregled
pri internistu, spirometrija,itd);
'70
ustrezen pśehranski śeŽim glede na vśsto opeśativnega posega (starostniki so
velikokéat slabo pśehśanjeni, zato jim anestezist preőpişe energetske napitke
oziroma parenteśalno dohrajevanje z visoko kaloriěno infuzijo);
ustrezno pripśavo pśebavnega trakta glede na vrsto operaclje, kijo doloěi operater;
pśavilno tehniko őihanja, izkaşljevanja in obśaěanja bolnika.ki je naloga fiziote-
rapevta preő operacijo.
Najpogostejşe negovalne déagnoze v pśedopeśativnem obőobju so:
. morebitna nevarnoSt nastanka preleŽanin zarad,i slabe gibljivosti, slabe
pśehranjenosti;
. spremenjena cirkulacija v tkivih, ki se kaŽe s hladnimi nogami; mośebitna
nevarnost nastanka tśomboze zaradi slabe gibljivosti, slabe cirkulacije
. morebitna nevarnost nastanka respiratornih zapletov po operaciji zaraôi
kśoniěnih pljuěnih obolîĄj;
. zmanjşana gibljivost zaradi starostnih sprememb;
. moteno odvajarźe, ki nastane zaradi ohlapnosti mişiěja, pśemajhnega vnosa
tekoěin in hrane ter neaktivnosti in se kaÁe z inkontinenco blata in éali urina z
obstipacijo;
. slaba pśehranjenost zaraôi majhnega vnosa hrane in tekoěin, pomaqjk´ivega
zobovja in se kaŽe z izsuşenostjo ustne sluznice, neîlastiěno,s suho in z
nagubano koŽo, shujşanostjo;
. motena je aktivnost po varnosti' ki se kaŽe z morebitno nevarnostjo poşkodb'
padcev zaradi spreme²|enega okolja, pozabljivosti, slabe ośientacije v prostoru,
zmanjşane sposobnosti pri|agajanja telesne tempeśatuśe, zmanjşane
sposobnosti vonja, dotika, okusa, boleěine, slabovidnosti, nagluşnosti;
. motena je samooskba zaradi sploşne oslabelosti, ki se kaŽe v zmanjşani
sposobnosti izvajanja dnevnih aktivnosti ali celo v odsotnosti le-te;
. strah pred neznanim' pred boleěino;
. pomanjkanje informacij v zvezi zboleznljo in operativnim posegom;
. zaskébljenost zaradi operacije in diagnoze;
. pomanjkljiva komunikacija zaraôi nagluşnosti, duşevnih sprememb.
Specifiěne aktivnosté medécinske sestśe:
. medicinska sestra pri bolniku oceni njegovo stanje z anamnezo zdravstvene nege,
pri kateśi dobi infośmacije o predhodnih izkuşnjah glede operacije in anestezije;o
tem, kako razume in sprejema poseg; o drugih boleznih; o zdravilih' ki jih jemśe;
o fiziěnih in duşevnih motqjah; o uporabi raznih pripomoěkov (oěala, oěesne
1l
leěe, zobna ptoteza, sluşni aparat, pripomoěki zahojo itd); o alergijah; o kajenju;o
pitju alkohola, o pomoěi druŽine; o bolnikovîm ěustvenem staĄju;
o pomoě in nadzor pri vseh aktivnostih zdśavstvene nege;
o pomoě in nadzor pri jemanju peroralne terapije po naroěilu zdravnika;
. merjenje vitalnih funkcij;
. spodbujanje k pitju in vodenje bilance tekoěin;
. spodbujaqje h gibanju in k hoji in nadzoś pri aktivnosti oziśoma obraěanju v postefi;
. namestitev klicnih naprav ;. namestitev ograje na posteljo pśi nemiśnem in nepomiěnem bolniku;
. priprava prebavnega trakta po naroěilu zdśavnika (odvajalo per os, aplikacija
klizme, sveűke);
. aplikacija parenteralne prehrane po naroěilu zdśavnika;
. odvzem kévi po naśoěilu zdśavnika;
. higienska priprava bolnika na opeśacijo;
. higienska priprava opeśativnega po|a na dan opeśacije;
. aplikacija premedikacije na dan operacjjî;
. povijanje nog za preventivo tromboze, embolije na dan operacije;
. preventivna zaˇęiĎa kéitiěnih toěk pred preleŽaninami;
. ocenitev bolnikovjh sposobnosti uěenja o aktivnostih po operaciji;
. pśidobivaqje bolnikovega zallpanja k sodelovanju in pogovaśjanje z njim.
Starostniki, ki so dobro psihiěno in fiziěno priprav|eni, se boljşe poěutijo, so v
boljşi psihiěnofiziěni kondiciji, pooperativno obdobje poteka z manj zapleti in
maqi ěasa ostanejo v bolnişnici.
Zdśavstvena nega bolnika po opeśaciji
Delimo jo na dve obdobji:
. obdobje zbujanja,
. obdobjc okécvar{a.
Obdobje zbujanja
Je obdobje takoj po operaciji in prvih 24 ur v sobi za pśebujanje ali v intenzivni
enoti do trenutka, ko je bolnikovo zdravstveno stanje ustaljeno in je lahko pre-
meşěen na oddelek.
72
Bolnik je takoj po operaciji in anesteziji zaspan ali ima zoż,eno zavest,
psihomotośiěen nîmir, motnje v dojemanju, mot²|e v motoriěnih funkcijah, naYzeo
in bruha' Keś imajo anestîtiki podaljşano delovanje in ker zaviśajo dihanje, je to
najbolj kéitiěno obdobjî za vsakega bolnika, şe posebej pa za starostnika, pri
katerem ne vemo, kako se bo njegov organizem odzval na anestezijo' posebno ěe
ima v anamnezi şe dśuga kéoniěna obolenja pljuě teś obolenja sśca in oÁ1lja a|i ę,e
je operacija potekala da´ ěasa.
Takoj po operaciji je bolnik v cîloti odvisen od medicinske sestre pri vseh
Živ´eĄiskih aktivnostih oziroma potrebuje njeno pomoě.
opeśater in anestezist ji morata dati informacije o bolnikovem staqiu med
anestezijo in operacijo, nadaljnja navodila o terapiji, poloŽaju, dśenih, o nevarnosti
kévavitve ali motnjah v ritmu srca in o drugih moŽnih zaplretih.
Medicinska Sestśa mora imeti znanje in sposobnosti, da pśavoěasno zazna in
pravilno ukéepa ob spśemembah zdśavstvenega stanja.
Najpogostejşe negovalne diagnoze:
. motnje v dihanju zaradi podaljşanega uěinka anestetikov;
. zmanjşan minutni volumen srca zaraői anestîtikov ali izgubî kśvi, ki sî ka½e z
zniÁ'anim kévnim tlakom;
. pośuşeno tekoěinsko śavnovesje' ki se kaŽe s pomanjkanjem ali pśeobreme-
nitviio tekoěin;
. velika nevarnost poşkodb zaradiraznlh dśenoé katetrov;
. omejitve pri gibanju zaraôi predpisanega teśapevtskega poloż,aja in boleěinî
zaraôi raznih drenov in katetśov;
. morîbitna nevarnost aspiracije zaradi oslabljenega poŽiralnega rîéleksa in
poslediěno neuěinkovitega ěişěenja dihalnih poti pri bruhanju;
. motnje v ěutilih in dojemanju kot posledica anestezije;
. boleěina zaraôéoperativne rane;
. motnje v pśehranjevanju zaradi terapevtskega reŽima-karînce;
. morîbitna nevarnost hipovolemiěnega şoka zaradi izgube kévi, ki se kaÁe z
zniż,anim kévnim tlakom, s pospeşenim pulzom, pospeşenim őihanjîm, z
nemirom, bleőico;
. motnje v vzdrżevanju normalne telesne tempîrature, ki nastanejo zaradi
upoěasnjenega metabolizma med operacijo in se kaŽejo po operaciji s podhla-
ditvijo redkokdaj s povişano telesno temperaturo;
. motnje v odvajanju urina zaradi anestîtikov in analgetikov in se kaÁejo z
zastojem uśina.
73
Specifiěne aktivnosti medécinske sestśe:. medicinska sestra mora pripraviti pripomoěke in ogreti poste|jno înoto z
elektśiěno blazinoi
' poskébeti mośa, da je ogroŽen bolnik prikljuěen na monitoś, p:ulzni oksimeter in
po potrebi na respirator;
' meri vitalne funkcije in nasiěenost s kisikom ter ugotav||a stanje zavesti na 15 minut
ali pogosteje' dokler se staqje ne noémaliziéa; v tîm ěasu mośa biti medicinska
sestra stalno prisotna pri bolniku;
. namesti bolnika v teśapevtski poloż'aj po naroěilu zdravnika;
. pripravi in aplicira infuzije ter nadzira pśetok infuzije in vboőnega mesta;. nadzoruje bolnikovo dihaĄje, frekvenco, tip' dvigovar{e pśSnega koşa in vzdrhĄe
proste dihalne poti, ga spodbuja k dihanju in izkaş|evanju, po potrebi izvaja
aspiśacljo skozi tubus ali usta; nekateśi bolniki dihajo sami ali so intubiéani in
dihajo samostojno ali pa so pśikljuěeni na aspirator;
. apliciśa kisik preko nazalnega katîtra' maske ali tubusa po naroěilu zdravnika:. ocenjuje stanje cirkulacije nohtov, ustnic, koŽe;
. redno pśegleduje obveze in rjuhe ter sekśecije po drenih, katetrih, sukcijah
zaradi krvavitve; kontśolira koliěino, sestavo, barvo in vonj sekéecije ter
prehodnost katetrov;
. kontrolira operativne rane zaraői hematoma;
. vse spremembe zdravstvenega stanja poroěa zdśavniku, po potrebi dodaja
obveze oziromajih menja po naroěilu zdravnika;. spśemlja diurezo na 24 ur ali pogosteje pri ogroŽenem bolniku; ěe po 8_ih urah ne
uriniśa, po naroěilu zdravnika izvede enkśatno katetrizacijo ali asistira pri izvedbi;. meri bilanco tekoěin na 6, 8, 12 ali 24l,lś
. izvaja osebno higieno in poostśi ustno nego pri bruhanju;. vIaŽi ustno sluznico z vatiśanimi palěkami;
. aplicira analgetike, antiemetikî in druga zdravila po naroěilu zdravnika;. odvzame kéi za preiskave.
obdobje okśevanja
obdobje okéevanja se nada|juje po uspeşnem zbujaĄiu. Traja od bolnikovega prihoda
na oddelek do odpusta iz bolnişnice. Zdraystvena nega staśostnika je usmeśjena v
nepśekinjeno pomoě pri okéevaé{u, spremljanje in zmanjşevanje morebitnih zapletov
in pripravo na odpust. okrevanje traja pri vsakem starostniku razlięno dolgo. V tem
ěasu je potrebno starostnika in svojce pripraviti na samostojno oskébo, zagotoviti
mośamo dodatno pomoě in sredstva, ki jih bo bolnik potreboval pri negi.
74
Najpogostejşe negovalne diagnoze:
. poşkodba koŽe zaradi operativnega posega;
. pomanjkanle znanja o aktivnostih po operaciji;
. motnje v psihofiziěnem udobju zaradi boleěine, prisi|jenega poloÁaja, oslabelosti;
. spremenjena telesna podoba zaruôi operativnega posega;
. morebitna nîvarnost infekcije operativne rane' ki se każe s povişano
temperaturo, z rdeěino, oteklino, boleěino;
. motnje v komuniciśanju z okolico, ki se kaŽejo v neśazumîvanju navodil;
. moteno odvajanje blata, ki nastane kot posledica analgetikov in anestetikov ter
leŽanja in se kaŽe z obstipacijo;
. morebitna nevarnost nastanka pśeleżanin, ki nastane zaradi starosti, opeśacije,
poloż,aja' dolgotśajnega leż,anja, slabe prehranjenosti, inkontinînce blata inlal'i
urina;
. mośebitna nevarnost nastanka trombozî zaraôň slabe ciśkulac|je pri dolgo-
trajnem leŽanju, ki se kaŽe z boleěinami v meěih, oteklo, s toplo, pordelo nogo
z razŠirjenimi venami;
. morîbitna nevarnost nastanka zastojne pljuěnice zaradileŽan1a in slabe predi-
hanosti pljuě;
. motnje hranjenja, ki so posledica opeśacije, diete in se kaŽejo z inapetenco,
nauzîo, bśuhanjem,s pośuşenim elektrolitskim in tekoěinskim ravnovesjem;
. motnje gibljivosti, ki se kaŽejo z oslabelostjo, nemoějo,s slabostjo,z vrtoglavico;
. moteno je spanje in poěitek zaraôi ôiagnostiěno-teśapevtskega rcÁima, boleěine,
spremenjenega okolja in sî kaŽe z zamenjavo ôneva z noějo, utrujenostjo,
nespeěnostjo;
. motena je bolnikova samooskéba zaradi sploşne oslabelosti;
. zvişana je moŽnost poşkodb, ki se kaŽe s padci in je posledica oslabelosti, slabe
ośientacije v prostoru, slabovidnosti;
. strah, ki nastane zaradi oběutka nemoěi, zaskébljenosti, kako bo po odpustu iz
bolniŠnice.
Specifiěne aktivnosti medicinske sestśe:
. ěe je starostnik stabilen nekaj ur ali dni, ga spodbuja, mu pomaga in ga
nadzoruje pri gibanju, posedanju, vstajanju in hoji, ker s tem bolniku izboljşujî
dihanje, cirkulacijo, delovanje prebave in dobro poěutje; pśi tem sodeĚe
fizoterapevt, s katerim izvaja dihalne vaje, z njim tudi zaěnî vstajati in hoditi;
. meri osnovne Življenjske funkcije (pulz, kśvni tlak, telesno temperaturo);
75
. spremlja ce´eĄie rane, je pozoĎna na znake vnetja rane ter aseptiěno oskrbo rane;
. poskśbi za aseptiěno oskébo drenaŽnih cevk in menjava vreěke ter opazuje in
zapisuje koliěino in baśvo tekoěine, ki izteka po drenih;
. namesti klicne naprave in ograjo na posteljo, s tem poveěa bolnikovo orientacijo
in dobśo poěutje ter mu zagotavlja potrebo po varnosti;
. pozoĎnaje na vnos hrane in tekoěin teś bolnika spoőbuja k pitju in hśanjenju -
bilanca tekoěin; pomaga pri hranje4ju;
. vodi bilanco odvajanja blata;
. pomaga pri osebni in ustni higieni in izvaja nadzor nad njo;
. apliciéa analgetike, antiemetike in druga zdravilapo naśoěilu zôravnkaahnadzi,ra
jemanje le-teh;
. skébi za parerfteralno nadomeşěanje tekoěin in elektśośtov po naroěilu zôravnika:
. izvaja venski odvzem ksyiza kévne preiskave;
. bolniku pomaga pri uriniranju in odvajanju blata;
. pomaga mu pri vsakodnevnih aktivnostih;
. bolniku namesti antidekubitusne blazine in nepokéetnega bolnika pogosto obraěa;
. z bolnikom se pogosto pogovaśja in ga spodbuja k opravljanju vsakodnevnih
aktivnosti ter mu vliva zaupaéjî v okśevanje;
. sodeĚe s svojci in socialno sestro pri pśipśavi na odpust.
Povzetek
Starostniki so nedvomno posebna, drugaěna skupina prebivalstva, ki potrîbuje
posebno skrb.
Z individualno in s celostno obravnavo starostnika teś z dobro pripravljenim
naěrtom zdśavstvene nege lahko medicinska sestra veliko prispeva k ěim boljşemu
poteku zdravljerl1a in dobremu poěutju staśostnika.
76
Literatura:
1. Varl B. Notranje bolezni. Ljubljana: DZS, 1988: 353-5.
2. Urşiě H. Specifiěnosti zdravstvene nege onkoloşkega kiéurşkega bolnika. In: Papleś
N; ed. Zbornik seminarja, Laşko. Ljub|jana: Sekcija opeéacijskih medicinskih
sesteś, l996: 4l-7'
3. Rebevşek M. Predoperativna in pooperativna nega onkoloşkega kirurşkega
bolnika. In: Velepiě M., Bostiě Pavloviě J., eds' Zbornik predavanj s podśoěja
onkologije zaviˇ1e medicinske sestre. Ljubljana: onkoloşki inştitut, 1993:64-83.
4. Šalehar A. Specifiěnosti zdravstvene nege onkoloşkega kiruśşkega bolnika. In:
Velepiě M., Skela Saviě B., eds. Priroěnik iz onkoloşke zdravstvene nege in
onkologije. Ljubljana: onkoloşki inştitut, 2000: 78-88.
5. Balducci L., Lyman GH, Ershler WB. Comprehensive geśiatric onkology. 393_4,
369-7 3, 3t 7 -82, 387 -9 6, 7 43-7 7 7.
6. Ivanuşa A, ŻeIîznikD. Standardi aktivnosti zdravstvene nege. Maribor: Visoka
zdravstvena ˇola, 2002: 449-7 8.
7. Pajnkihar M. Teoretiěne osnove zdravstvene nege. Maribor: Visoka zdravstvena
şola, 1999: 5l-Il7.
8. Tśěek J. Medicinska psihologija. Ljubljana: Univerza Edvaśda Kardelja, Vişja
şola za zdśavstvene delavce, 1986: l36-50.
9. Knafelc N. Zdravstvena nega in ukéepi pri gastrointîstinalnih urgentnih stanjih.
In: Skela Saviě B., Velepiě M., eds. Uśgentna stanja v onkologiji in hormonsko
zdśavljenje raka dojk. 28. strokovni seminaś iz onkologije in onkoloşke
zdravstvene nege, Radenci. Ljubljana'. Zbornica zdravstvene nege Slovenije,
2001:26-32.
77