Esperanto ali Ido? Na Vaš članek tov. J. K.. Vam odeovarlam samo v toliko. kolikor se Esperanta tiče. Ni moi namen^ propagirati s tem Esperanto. toda v Vašetn članku ie nekai netočnosti ki fih moram zavrniti. Ni res. da ie bil Ido (potomec Esperanta) spreiet za uvedbo medTiarodnesca iezika, res Ra ie. da ie bil pripozinan Esperanto od Zveze narodov za mednarodni jezik. To so ooročali tudf drugi inozemski listi in vsi esperantski1 časopisi. kakor »Triumfonta. »Esperanto«, »Konkordo« i. dr. Esperanto tudi ni nerazvit otrok. temveč zelo izoopolmen iezik. <: kateriim se da takonatančno izražati kakorz malokaterim iezikom. Enostavna slovnica (pravila brez iziem) in dosledna losrika teea iezika ie tako privlačna. da dan za dnem raste število fnteresentov. Ne safflo intelisenca tudi .priprosti delavci se že poslužujejo Esperanta. Na Franooskem. Angleškem. Nemškem. v Avstriii in v drugih državah se že nahaiaio iz- nraševalne komisiie za Esperanto. Leto za letom se prirefaio svetovni esperantski kongresi (lani ip bil 17 svetovni esperantski kone:res v Zenevi). V tiaši državi itnamo letos 3. iugoslovenski esperantski koneres v Mariboru (od 22. do 23. maia 1926). Proti temu nai navedem še deistvo. da ie Društvo brzoiava pri zadnjem koneresu v Parizu sprejelo Esperanto kot »la lan^ue claire« (razločen fezik). ki nai stotpi v velravo s 1. novemlbrom 1926. Temu društvu ie sledilo rriirrstrstvo oošte. brzoiava in telefona (P. T. T.) na Botearskem, ki ie s posebrrfm dekretom '(19. marca 1926, štev. 83.076) proglasilo Esperanto za mednarodni' iezik. ki se nai uporalblia na poštah Ravnatelistvo P. T. T. ip pa ? oficietnfm odlokom (5. aprila 1926. Stev. 83.800) poučilo svoip upravne člane o tem dekretu s priiporočilom. da naf se poštrtn osobie pridno uči Esperanta. Peter Golobič.