Ameriška Domovina E ■*■€/% HI— HO/W1E AM€RICAN IN SPIRIT fOR€)6N IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 27, 1964 SLOVGNIAN MORNING N€W6PAP€fi ŠTEV. LXII — VOL. LXII Ha Cipru še vedno kri ^firuženim narodom se kljub vsem naporom še ni posrečilo vzpostaviti na otoku leda in miru ter spraviti Grke in Turke. NlKOZIA, Ciper. — Čete ZN So Ha otoku že en mesec, vendar kiti še ni uspelo otoka pomiriti lr* ločiti bojujočih se Grkov in 1''-irkov. Premirje v samem glav-mestu je bilo že dogovorijo, ko so Turki začeli trditi, j so združeni narodi pristran-da dejansko podpirajo grško ^ran. Pokazalo se je, da ni no-kja stran izpolnila zahtev pre-jrja ob takozvanem zelenem jsu. Tam je prišlo pretekli te-ponovno do streljanja. Gr-1(1 in Turki so se obstreljevali t,J(li na severozamodnem delu o-'■‘■'ka, kjer je turško prebivalstvo v Večini. Grki pritiskajo proti prelazu Kirenia Turške čete so še vedno zako-!jan& o]-) ce3tij ki vodi od tod v l^istanišče Kirenia, turški pro-'-°Voljci obvladujejo še vedno lijavne strategične položaje ob niej. ^rki so z nenadnim napa-0tn sicer preteklo soboto z ne- ^dnim napadom prisilili tur-prostovoljce k umiku proti Karnemu prelazu, preko katere- Vodi cesta v KireniO', toda ^lelaz sam je še vedno v turških Rkah. Vsi pozivi Združenih na-^ Jdov. naj bi se Turki umaknili, °stali doslej brez uspeha. Tur-č. enostavnc ne verjamejo, da / kili Združeni naredi nepri-^banski. Grčija je stavila svo-^50 vojakov, ki so na otoku ^ Stnislu mednarodne pogodbe, ^ 0snovi katere je postal Ciper ^višna republika, pod po- o'|vStV0 čet ZN’ Turki S0, t0 j i 4onih) ker so prepričani, da To ukazalo nato njihovemu od- ki šteje 650 mož, naj se 1 ■ /akne v svoje vojašnice s po- '^6v ob cesti Nikozia-Kirenia. °litični posredovalec finski ^ piorriat Tuomioja je prišel do l^/^suja, da trenutno ni no- ^zS^ec^ov za kak sporazum da Novi grobovi Josephine Onick V soboto zjutraj je umrla Mirs. Josephine Onick (Onicek) z 1163 E. 61 St. Stara je bila 77 let, rojena v Zagrebu, od koder je prišla pred 60 leti. Njen mož Frank je umrl 1. 1958. Zapušča sinove Franka, Josepha in Georgea, hčer Frances Klopčič, 4 vnuke, 2 pravnuka, brata Josepha Potokar (v Strabane, Pa.), šestre Frances Florganic, Roso Kcplan, Julio Plove, Cecilio Ku-backi in Elizabetho Yarkoski. Bila je članica Društva Napredne Slovenke št. 137 3NPJ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:30 iz Zakrajškovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarijo. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih. Louis Kucel V soboto je umrl na svojem domu na 935 E. 67 St. po dolgi bolezni 74 let stari Louis Kucel, doma v vasi Vezišče, p. Novo-selec, od koder je prišel sem leta 1911. Nad 35 let je bil zaposlen pri Cochran Brass Co., nato pa je imel gostilno v bližini E. 45 St. in St. Clair Ave. Žena Mary, roj. Faitz, mu je umrla leta 1933. Bil je oče Helen Taday (pri kateri je živel), Louise, pok. Johna in pok. Olge, stari oče, brat pok. Johna. Pokojnik je bil član Društva Napredni Slovenci št. 5 SDZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v sredo ob 3.15 zjutraj v cerkev sv. Pavla ha E. 4(> St. ob devetih, nato na Kalvarijo. Mike Požar Pa dolgi bolezni je preminul v Polyclinic bolnišnici Mike Požar, 84 let stari sin pok. Franka in pok. Uršule, s 6723 St. Clair Ave. Zapušča soprogo Anno, roj. Mišic. Rojen je bil v Košani, kjer zapušča brata Janeza in sestro Frances Yankovich. Zadnjih 13 let je bil v pokoju, poprej je bil zaposlen 26 let v Monarch Aluminium Cbrp. Pogreb je danes ob 9:30 dopoldne iz Jus. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. PfVi fetti Turki in Grki na Cipru in bodo morale čete ZN ostati 'j1:oku precej dalj, kot je bilo °tho sklenjeno. V Kanadi resno računajo in vežbajo °ddelke, ki bodo nadomestili Skr sedaj na Cipru. iuPno je na Cipru okoli 7000 klikov ZN, od tega še vedno So 4> Pavico Angležev. Ostali Vč6 "anai Vprašanje je seveda, ali se naša splošna javnost res že toliko zanima za vrJitve kot se zanje brigajo politični kro- gi. Kdor je previden, ne bi hotel dati odgovora na to vpra- odloči za ali zoper? Kako je mešanje. Naša splošna javnost se seveda zanima za politične goče glede končnih in najviš-praske med kandidati in strankami, toda v zanimanju tiči jih vprašanj življenja — odkod več radovednosti kot želje po spoznanju, kaj se skriva za‘sem? — zakaj sem — živeti v takimi praskami. Radovednost ni ravno najboljši nagib za-temi in negotovosti. Ali je za politične odločitve, ob volivni skrinjici. Zato ne verjamejo, mislečega človeka vredno biti v da bo predsednik žrtvoval veliko časa, da ta svoj predvo- nejasnosti v najvažnejšem vpra-livni program prodaja križem kražem po vsej deželi. šanju življenja? Kakšnega pomilo vanj a so i vredni slepci. A še večje pomilovanje zaslužijo tisti, iki tavajo v polni duševni temi in hodijo po svetu nevedoč ne kod ne da zato izstopi iz stranke. O Et- kam • •; “Jaz sem Pot> resni.ca in binu Kristanu pa je Molek za- z*v^enje’ j® re^-el Učenik, pisal: “Poznam stare sodruge,1 Udor hodi za menoj, ne tava v ki so štirideset let sledili Etbi-;^em^ nu, danes pa pravijo, da ^ni bil1 Če pravijo, da je en Bog, da Etbin nikdar iskren, da jih je je od njega vse življenje, in h vedno vlekel.” O njem vemo, da kateremu se bo ob koncu živ-je bil sijajen govornik. Pravi- ljenja vrnilo vsako umsko bitjo, da se je na delavskih shodih je in mu položilo račun o tem oblekel V “overalls” in rabil življenju, če pravijo, da so ne-plavi žepni robec. Da bi si pa v besa, katerih lepota presega vse znoju svojega obraza s kram- človeške pojme, pa govorijo tu-pom služil kruh, tega mu ni bi-!di ° nekem peklu, katerega ne lo treba, saj je bil v ozadju tako bo konec; če vse to govorijo OopolniSo k “zgodovini federacij” EUCLID, O. — V Prosveti št. 6 od 8. aprila 1964 je natisnjeno tole: “Kdor se ogreva za cerkev in vse, kar je zvezano z religijo, svobodno mu. Toda če bi ne bilo rebelev Žlemberger-jeve (ali pa Kristanove, Zavert-nikove in Molekove vrste, dokler se slednji ni spremenil), bi bili še vedno v srednjem veku! To namreč, če bi bilo odvisno razvpiti “milijondolarski fond”. resni ljudje, ki sami vse to od naših pobožnih ameriških O njem je v ‘Glasu naroda’ Ivan rujej° — to pač niso izmišljene Terček v koloni Peter Zgaga za- reSi> ki me ni'č ne 'begajo. Sko-pisal: “V tretjem razredu, ko so Taj vsi, ki so zadnje čase zapu-se vračali na obisk, so uši žrle..stili pozorišče zemlje, so pri-V prvem razredu z njimi pa se’z‘nalb da to le niso bajke, da je je vozil Etbin Kristan, ki je bil!to čista resnica. Resnica je vred-finansiran iz milijondolarskega ;na več kot denar. Kaj bi človek fonda, ki so ga potniki 3. razre-'dal, da bi mogel spoznati vso da zbrali.” Nekaterim je bila' resnico. Vse šole, vse univerze, torej delavska borba v osebno knjižnice, akademije, laborato-korist. i riji so samo za to, da spoznamo j resnico. Vsak dan brskamo- po Srednji vek! še dolgo- ni bil knjigah, časopisih, samo da uja-tako mračen, kot ga nam neka-' memo kako zrno resnice, — ate Slovencev, ki si le žele na Brezje in v Lurd. In pa seveda v nebesa, čeprav nihče — niti vsi papeži — ničesar ne ve o kakih nebesih, s kakršnimi se ukvarjajo vsi teologi, pa naj bodo r i m skokatoliške, pravoslavne, protestantovske, mohamedanske ali kakršne koli baže! Toda to je drugo vprašanje, ki pa je prejšnja leta tudi med ameriškimi Slovenci igralo važno vlogo, kakor tudi pri ustanavljanju in poznejši gradnji SNPJ in še par drugih naprednih podpornih organizacij.” Ali je res: “svobodno mu”? Čemu pa je potem katoličanu odklonjeno svobodno izražanje, ki je zajamčeno v ustavi svobodomiselne izjave?! V 42 letih, kar sem član organizacije (pripomnim, da sem v vsej tej dolgi dobi jednoto “ubežal” le za $14), imam skušnjo, da svoboda izražanja, oziroma branjenja napadanega -krščanskega prepričanja ni zajamčena v izvajanju svobodnega mišljenja. Je nekako tako, kot na jugu naše države z ljudmi črne polti, da so “second hand” državljani. Če vzamemo za lestvico posmrtne objave, bo, če ne dve tretjini, nad polovico pa gotovo takih, ki so krščansko opredeljeni, toda vodstvo organizacije tega, izgle-da, ne upošteva. “Toda, če bi ne bilo rebelov Žlembergerjeve (ali pa Kristanove, Zavertnikove in Molekove vrste, dokler se slednji ni spremenil), bi bili še vedno v srednjem veku!” — Kdo bi si mislil, da so omenjeni toliko doprinesli k lagodnostim, ki jih uživamo v prosvitljenem novem veku? Najbrže bi — če bi teh “veleumov” ne bilo, še danes rabili kresilno gobo namesto vžigalic! Le škoda, da nobena enciklopedija ne ve ničesar o njih, pa vendar -so oni premaknili svet iz temnega v svetli vek! Pa bo pisec najbrže reagiral na to, da so bili delavski Mojzesi, ki so pripeljali v suž-nost srednjega veka- vklenjenega slovenskega delavca v Ameriki v obljubljeno rajsko dobo “naprednosti”. Tudi jaz se bom piščevega izraza poslužil: “svobodno mu”, kdor hoče verjeti! Pribijem in drži, da je te energije, ki so jo ti rebeli porabili za izboljšanje delavskih razmer ameriških Slovencev, le toliko, teri slikajo! Prikličimo v spo-^velike reči plavajo nad našimi min nacistično, fašistično in ko- glavami, kakor megle, pa jim munistično nasilje. Imena Hit- ne vemo odgovora. Ne, jaz holer, Mussolini, Stalin, Tito —'čem vedeti, pri čern sem: bomo za Slovence pa omenjam še po- li večno živeli, ali bomo izginili sebej kraške jame, kjer trohne v nič. To edino je vredno misle-kosti tisočerih žrtev rdeče pro- čega življenja, svetljenosti in svobode. ‘To namreč, če bi bilo odvis- “Verujem v vstajenje mesa in no od naših pobožnih ameriških1 vedno življenje. To je naša ve-Slovencev, ki si le žele na Brez- ra' Uajvišji ideal, za katerega se je in Lurd.” - Morda se bo pi- mCTe navdušiti in po njem stre-sec spomnil nekega “romanja” met* človek. V vero v večnost na ameriške Brezje v Lemont,iSto^ m Pade vsa vera- Kristus ki se je vršilo 6., 7. in 8. julija :je vedno govoril o večnem živ-1929. Vseslovenski katoliški ljenju’ vse . Njegovo življenje, shod. Tja je šel tudi “opazo-va- §ovorienje in delovanje je melee” v farizejski vlogi. Ta opa-'rdo 23 večnost V Pomeri z več-zovalec je oddal Prosveti tokP?0^0 mu je;biI°' vse druS0 ma' poročilo, katero je ponatisnila i ° mar ad n^- Kajpom-agačlo-c 1 e v e 1 andska Enakopravnost:' Yeku’ če ves svet Pridobi ■ • • ! “Znani misijonar p. Odilo Hajn-iIn v tem obst postatl samemu B°gu Glavnik, OEM, tajnik shoda, je obvestil uredništvo Prosvete v Chicagu in Enakopravnosti v Clevelandu (slednja se je opravičila in poročilo popravila), da so vsi poslušalci priče in da je to grozna laž. Toda pri Prosveti so navedli, da je poročevalec gentleman in to je tako ostalo do današnjega dne, kot je “romar” čitatelje informiral. podobni in z Njim deliti vse Njegovo bogastvo? Odgovorite! Math Tekavec “laša zwezda” vafsi na sej© EUCLID, O. — Vse člane dra-matskega društva Naša zvezda , vabim v sredo, 29. aprila, ob “In pa seveda v nebesa, če- osmih zvečer v Slov. društveni prav nihče niti vsi papeži —'dom na Recher Ave. na sejo ničesar ne ve o kakih nebesih, s Določili bomo dan za letno sejo kakršnimi se ukvarjajo vsi teo- ih se pomenili o programu za logi, pa naj bodo rimsko-katoli- prihodnjo sezono, kot če bi galono vode prilil ali'iške, pravoslavne, mohamedan-! Nekaj naših članov pojde le-odvzel Briškemu jezeru. Ko da- ske ali kakršnekoli' baže.” jto-s na- obisk v Slovenijo, želimo Da, verujemo, da se smrtjo jim prijetno bivanje tam in sre-človeško življenje ne neha in da čen povratek v Ameriko, nebesa VESTI ■m Zanimiv odgovor, ki marsikaj pove Janezu Menartu, “svobodnemu slovenskemu književniku” v Ljubljani, so stavili vprašanje: Če bi -imeli veliko denarja, veliko več, kot ga boste imeli kdajkoli, katero zamisel na Slovenskem bi podprli? Ta jim je takole odgovoril: Predvsem bi veliki večini vsaj podvojil plače, da bi tako odpravil postransko delo in u-resničil prastaro zahtevo po o-semurnem delavniku. Zvišal bi otroške doklade, saj obstoječe zadoščajo komaj za mačko, ki še sama kje kaj ukrade. Poskrbel bi za otroško varstvo in drugo, da ne bi slovenski narod počasi izumiral. Precejšnjo vsoto bi namenil temu, da bi se šolstvo, javne službe in-^še marsikaj organiziralo tako, kot je bita za časa Franca Jožefa. Kril bi gibljivi del plač miličnikom, pesnikom in grobarjem, da ne bi bili plačani po učinku. Iste vsote, ki jih izdajamo sedaj, bi določil za subvencijo pasivnemu kmetijstvu in industriji. Preostali denar bi poslal v — zvezno blagajno. Akademija za glasbo v Ljubljani V Ljubljani hočejo zgraditi novo poslopje Slovenske akademije za glašbo. Akademija za glasbo v Ljubljani je namreč v hudi stiski za. prostore. Novo stavbo za Glasbeno akademijo so hoteli zgraditi že pred vojno-, pa je vojna uresničenje- tega načrta preprečila. Po vojni je naraščalo število slušateljev in tako je vedno bolj oviralo delo Akademje. V zadnjih letih, bo je študiralo na Glasbeni akademiji že čez 300 študentov, so- postale razmere nevzdržne. Zdaj poročajo, da bodo- začeli v kratkem graditi novo stavbo, ki naj bi stala med Gradiščem, Gregorčičevo in Vegovo ulico, Stavba naj bi vsebovala tudi dvorano s približno 600 sedeži, ki naj bi imela tudi orgle, katere potrebuje Glasbena akademija tako za vadbo kot tudi za koncertne nastope. Ta dvorana naj bi razbremenila dvorano Slovenske Filharmonije. Pri poletih v Planici zmagal letos Nemec V nedeljo, 15. marca, so imeli v Planici običajno vsakoletno tekmo v -smučarskih poletih. Skupno je nastopilo 48 tekmovalcev iz desetih -držav ob navzočnosti kakih 5,000 gledalcev. Sveži sneg, ki je zapadel prejšnji dan, je tekmovanje oteževal in povecaval nevarnost nesreč, zato so tekmovali v začetku s precej omejenim zaletom in skoki niso segali čez 70 metrov. Šele, ko so zalet podaljšali, se je Nemcu Wegscheiderju posrečilo zaplavati 87 metrov daleč in s tem podreti rekord, ki ga je na-obnovljeni planiški ska-!glasju je živelo v hišicah sredi kalnici postavil leta 1949 slo- njegovih gajev 30 tujcev in oko' venski smuški -skakalec Janez li 200 domačinov. Polda z 86 metri. Od slovenskih Dolgoletno veljavo in pcmeI1 udeležencev tekmovanja so se je izgubil Fanning pred par ra6' posebno izkazali Jemc, Zajc in seči, ko so izročili nameau Eržen. Zajc je od vseh dosegel i telefonski kabel, ki leži na oce' najdaljši skok brez padca — 80 anskem dnu daleč od otoka. Z-3' metrov. radi tega se je morala poslovi^ V Postojnski jami grade krožno progo V Postojnski jami so še pred začetkom tega stoletja zgradili posebno železnico, s katero so se vozili obiskovalci po njej vse do sedaj. Zadnja leta je ta železnica postala za- naraščajoče število obiskovalcev, lani jih je bile že preko- 340,000, preobremenjena in -svojega posla ni mogla več vršiti v zadovoljstvo gostov. Tako so začeli železnico izpopolnjevati in graditi takozvano krožno progo. Letos bodo končali prvega od treh delov. Ko bo proga obnovljena in v celoti zgrajena, bo lahko železnica1 prepeljala po jami dnevno do 4,800 ljudi namesto dosedanjih-3,600. Pri gradnji proge so odkrili kamenito orodje, kar naj bi bil po mislih prof. -Srečka Brodarja dokaz, da je jamo poznal h1 jo uporabljal za svoje zavetje že človek kamene dobe. Sem za strožje kazni Pod gornjim naslovom je objavljeno v ljubljanskem listu “Delo” pismo O. Novaka uredniku. Glasi -se: Pred dnevi s®° čitali v časopisju vesti o obsodbi posiljevalcev in obsodbi očeta, ki je posilil in zverinsko ubil svojo mladoletno hčer. Slednje' mu so -posilstvo nekako oprostili. Čitamo tudi o raznih podobnih storilcih, a vsi so- obravnavani izredno in nenormalno rni-' lo, tako da se jim taka dejanja kar splačajo. Mi, ki imamo otroke in tudi mladoletne hčerke, se vprašujemo, kam bo privedlo vse to? 2e sedaj ženske in dekleta niso več prav varne na cestah, a kaj šele bo, če se bodo taka nasilja nekako spregledala? ... Vse to velja za glavno mesto Slovenije, belo Ljubljano, kjer O. Novak živi na Vošnjakovi 5- Nevarna praksa Neki Igor Prešeren se p°d gornjim naslovom pritožuje v ljubljanskem Delu nad dejstvom, da pri vseh gradnjah redno prekoračijo investicijski proračun, tako so ga na primer pri gradnji novega hotela “Lev’ v Ljubljani prekoračili kar 23 preko 200 odstotkov. Lepo urejen otok na Pacifiku naprodaj Razmeroma poceni (z-a 60 ti' soč funtov) je naprodaj otok Fanning na Pacifiku: modern6 družinske hišice ima. urejeno električno omrežje, plavalne bazene, gaje kokosovih palm T sončno vreme s povprečno tern' peraturo 27 stopinj Celzija, nje' gov zalivček pa baje sodi ®ed naj lepše, kar jih premore svet-Približno osemnajst kilometrov meri počez otok Fanning’ katerega lastnica je za zdaj britanska brzojavno-radijska družba. Od leta 1902 je imela ta družba na tihomorskem otoku relejno postajo, v najlepšem s°' Frank Seguli-n preds. Slovenske-taifi ta ¥ Dsnverjsi nes gledamo razmere v preteklosti, lahko ugotovimo samo to, da je -bilo škoda papirja in črnila, ki so ga slovenski socialisti porabili za propagando, za vso izrabljeno energijo, ki ni prav nič vplivala na delavske razmere v tej deželi. Stavim, da se dohodek delavca zaradi teh “rebelov” ni zvišal niti za pet centov. Nekako pred 30 leti je po dolgem času rajni Ivan Molek prišel do prepričanja, ko je nehal plačevati prispevke socialistični stranki, “da on -ni poklican, da bi bil za voditelja socialistov v Ameriki , kot je sam zapisal, in dira in proučuje do dna in se prišli v cerkev četrt so! Kot pisec "veruje”, i da je s smrtjo konec vsega in1 da nebes ni. Kdo ima prav —! razmotrivajmo. Odkod smo in zakaj smo? Ali; bomo po smrti še živeli, ali bo1 vsega konec? Vprašanje vseh1 Denver, Colo. — Prvo nede-vprasanj, filozofija vseh filozo- Ijo v maju bomo praznovali fij. Kdor to ve, mnogo ve, četu- Slovensko-hrvaški dan v šolski di ne zna brati, -kdor tega ne ve, dvorani fare sv. Rožnega Venca pa res lahko reče s Sokratom: na 4664 Pearl Street. To vem, da nič ne vem. Ali ni1 Ob 4.30 bodo v cerkvi večer-to, kar vera uči, nekaj takega, nice s slovenskimi petimi lita-da od vsakega mislečega člove- ni jami in ljudskim petjem — ka neizprosno zahteva, da pro- Dobro bi bilo, da -bi udeleženci1 ure prej, tudi večina tamkajšnjih Evro-da še lahko imama kratko vajo pejcev. “Odhajali so žalostni, pred začetkom. Po blagoslovu zatrjuje pravni zastopnik laS't' se bomo zbrali v šolski dvorani, ni-ce v izjavi, ki se b*re kot re-okrbg petih za banket in za spo-| klamno-dražbeni oglas, “kajd red. Jtako zelo so se navalili na oto- Vstopnice si lahko- nabavite ško življenje, da so mnogi takoj pri Johnu Pavlakovichu, Eddu ’ sprejeli ponudbo za podofen0 Krasovichu in pri Agnes Pogli-1 službo na Ascersionu na At' ne. Glavni namen proslave je, lantskem oceanu.” da se vsaj enkrat na leto zbere- Kljub svoji trowko bujni l6' mo vsi narodno zavedni Staven- poti Fannin-ga pi se doslej ®e oi in Hrvati ter damo povdarka ni našel kupec, kajti njegova naši narodni kulturi in da po- tega ni ravno igodna: 4500 km skušamo to kulturo ohranjati Je do južnoamelških obal, skopo svojih močeh za naše poznej- raj prav toliki do Avstralije• še rodove. Prav zato vsakega Prav blizu — približno sto ki' zavednega rodoljuba vabimo na lometrov — sr Božični otoki, to pomembno prireditev. 'toda njihova »seščina ni ravn° Torej na veselo svidenje! j spodbudna: hm so delali Am Rev. Leopold Mihelich ' gle'ži atomski poskuse. Novo življenje Povest. — Spisal dr. Fr. Detela. ^aino vam, ker se pozna- ,0 ln vem, da ne boste okrog ‘fosili.” , Oh, Mamka božja, kakšni e^arji so na svetu!” j ,^aj mu je pa zaupala!” e“al Je Blaž. “Stara ženska bi , fala vendar poznati ljudi, j ^aj potrebuje ona denarja! a^iina pokojnino.” j .-^jaž, ti čudno govoriš,” t je mati, kateri so se. J^rjevi nazori zdeli sumni. '^jufati se sploh ne sme.” t, ^rav imate, mati,” dejal je ; z; “toda denarni promet 2 dandanes ves drugačen. — 1 pa srečni! Doma bodo Vi, ^ ............. N ■iai. Vi! S d ker se še oglasi! nisem, en sem se k vam pripe- Tonček, z menoj se Pa saj vidim, da ne ^ ° svatbe za nobeno rabo. JV hitro se vzemita, da bo ^až se je zakrohotal in jj,. al, da se mu je začel pla-1 k°nj, in oddrdral po klan- Jornov. l je bil ta Blaž še maj- tlel je dejal oče, “se ni vi- . Posebno moder, zdaj pa moško.” Ker ima pametno ženo,” g, lcfia je mati in resno po- P^la svojo hčerko, ki se je j Jap trudila z resnobo om-Jki solnčni sij mladostnega Jaza. j'fvi veseli dan, odkar se Vnko oženil, je danes,” Je Val oče in prijel Lenčiko Vpčka za roko; “in prav vama, 'da bi bila tako d^JPa, kakor sva bila midva £ 8:0 vrsto let. Ker toliko g6'a Ptsta pozabila drug dru-tudi v zakonu ne bosta.” pikro Bošte. “A smo se že s posojilnico vred malo majali, in še en mesec naj bi bil Albin ravnatelj in tajnik in blagajnik in vrag vedi kaj še, pa bi bili hišo prodali in kočo popravljali.” “ISaj to ni za predsednika,” dejal je polglasno Zidar; “to je slama, ajdova. Saj se poznamo od nekdaj še.” “Hribar, pojdi pit!” udaril je Jurjevec ob mizo, ko je prišel Hribar s svojim sinom. Bošte in Zidar sta se mu umikala vsak od ene strani na klopi in delala prostor. Toda že je bil Martin zunaj in silil: “Noter, noter!” in odvedel oba Hribarja v družbo Žgur-jevo in domačo. Bošte je grdo pljunil po veži, češ, Amerikanec je Arne-rikanec; deni ga, kamor hočeš. “Jaz pa tako pravim,” modroval je Zidar, “obogateti je lahko, če je komu vse eno, kako; toda pošteno obogateti, to naj kdo poskusi!” V sobi pa je sedel Hribar zraven Martinove matere in njemu nasproti Tonček poleg Žgurjeve gospodinje in moško so govorili in samosvestno poudarjali, da so si bili vedno dobri prijatelji, vedno se držali stare poštenosti. Ponašal se je Hribar s čvrstim svojim sinom, zadovoljen ga gledal in radosten poslušal; kadar pa sta se srečala z očmi, jih je Tonček povesil in zardel, ker ni imel še popolnoma mirne vesti. “S svatbo se pa kar hitro Zasučimo!” je dejala žgurka. “Kaj bi čakali in oprezovali!” Na isti dan lahko napra- jje^edala sta se mlada zaro- živm in tih0 80 si prisegrle očijvimo,” je” dejal Tonček." “Kje L JenJe drug za drugega.I je Martin?-> oče}, -1 80 zafgia^e 80 ze v| “2 Jerico stojita zunaj,” je ^akn zenanu se ‘|e st011iCJ dejala mati, “ker si imata še iz k° Je videl tak° Sebl marsikaj dopovedati.” ž>° njo, katero je hvale- Vs, . V g častil in ljubil bolj kot 'Kugo na svetu. ^ ttiraku se je vzdignil a sJek, ki bi bil rad še ostal; tej 11111 Je mudilo, ker je ho-ffiil; g0voriti z očetom. Spre-V So ga do ovinka vsi trije SeK zavesti, da se kmalu hoc}6'10 Za vselej. Ko se je vi(W klancem ozrl Tonček in Djj^’ Ja še gleda Lenčika za hljj.’ J® zavriskal kakor preje s]0 ’ se je od veselja stre-l^/Kkliei srce jn je Vrban le|. Jlal» spomnivši se mladih $0’ 111 uirmrala mati: Vedno enaki moški. V fotelj XVIII. veži Frtinove gostilne so te. ^ Bošte, Zidar in Jurje-be ’• ^asno rešetali izid draž-c6rJ Jezili se nad Amerikan- toijJ ki Je grdo goljufal , ° časa in imel denar, ne “k 0111 Kaj slutili. kf^^Kčanske duše,” je dejal So^jj ’ aB je že komu kaj po-Kateia Afnenkanec, ali je dal Vhj, !?Krat za pijačo? To vas asam ” ** A |• . hj,}., . Je Adolf res tudi tako et-?” Uvedel bi bil rad Ja kateremu se je zdelo, ta j Prišlo premalo posestev Ja g ° en- “Nekateri pravijo, komaj še drži.” Je j.'J Se ne boj!” razlagal Sojjj^Kvec; “saj še stoji po-JtohJCa ’ nielje počasi, pa Žena!°Jda sKa Blaž in njegova ki 111 krčmar in krčmarica, sta J .Ve<^ela, kaj to pomeni, Dve svatbi sta se dognali tukaj, tretja se je doganjala na vozu, ki se je počasi pomikal od velike ceste proti šmar-jeti in vozil Adolfa in sestro Emo od sodišča proti domu. Pol pota nista nič govorila brat in sestra; samo vzdihnila je zdaj pa zdaj Ema, na kar je Adolf vselej trdo zaklel. Potem sta se zbesedila tako duho, da je zagrozil Adolf, da vrže sestro z voza. To jo je toliko pomirilo, da je začela ugibati, kaj da bo zanaprej. Nobenega drugega izhoda ni našla iz stiske nego ženitev, in ker Adolf ni ugovarjal načeloma, mu je začela izbirati neveste. Ker pa Adolfove denarne razmere niso dopuščale dolge snubitve niti ne dovoljevale posebne izbirčnosti, je bilo treba izbrati takšne, ki bi bila pri rokah, imela denar in bila voljna vzeti Adolfa, kupiti tako rekoč mačka v vreči. “Ti cikaš na majorko,” je dejal Adolf in udaril po konju. Začela mu je dokazovati, kako mu kaže edino ta zveza, koliko ' vrednostnih papirjev da je videla pri majorki, da ostane on, ker je mlajši, gospodar v hiši in da morda niti ne bo dolgo živela majorka. “Po eni strani je prestara, po drugi premlada,” godrnjal je brat; a Ema je spoznala, da je zmagala, in varila železo, dokler je bilo vroče. „„ x_______ Ko je stopila pred bratovo Ju ^jjKitela, naproti, peljala hišo z voza, je takoj hitela k hO.v sobo in posadila za majorki. Objeli sta se zapu-“H ° Se J6 takoj pogrnila. Iščeni, žalostni vdovi, razjokali Je g J’ 2gur, ptič si!” klical;se in tolažili druga drugo, dol-kupij JJ in pridušil se, da je'go brez vsakega uspeha, ker Blag *h‘Ko na pol zastonj. A!vsaka je hotela biti nesrečnej-SiUo 8a ni Poslušal. “Kako ša in zahtevala več milovanja. Pa Nsoki!” je nadaljeval (Konec prihodnjič) ES MA ES J ii [fr; U LD :;o n X 1. :iLi L5_: L6 E [JL l! 10111 12 P M [is 16 fiTTisl 19 20; 21 22 B MM 2@ 127] m [29 Ho KOLEDAR društvenih prireditev MAJ 1.—Družabni klub Baragovega doma priredi izlet v Washington, združen z obiskom Ken-nedyjevega groba in bazilike Matere Božje. 3.—Pevski zbor “Triglav” priredi svoj letni koncert in prizor v petju “Rokovnjači v Črnem grabnu” v Sachsenheimu na 7001 Denison Ave. Po koncertu bo domača zabava. 9. —Baragov Dom in Družabni klub priredita v svojih prostorih družabni večer z večerjo in plesom. Začetek serviranja ob 7. uri. 10. —Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi v šolski dvorani Materinsko proslavo. 10.—Slov. šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo 'V avditoriju. Začetek ob treh popoldne. 16. —Društvo slov. protikom. borcev priredi Spominsko proslavo žrtvam II. svetovne vojne. 17. —Društvo slov. protikom. borcev priredi spominsko romanje k Lurški Mariji na Providence Heights. 24.—Društvo Najsv. Imena pri Mariji Vnebovzeti priredi romanje v Frank, Ohio. JUNIJ 14.—Slovenska pristava priredi na svojih prostorih otvoritveno veselico. 28.—Prireditev Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slov. pristavi. 21.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti naredi izlet k jezeru Pymatuning, na meji držav Ohio in Pennsylvania. JULIJ 15. - 16. - 17. - 18. - 19. — Letni farni karneval pri Sv. Vidu. 26.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi letni piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 9, —Ohijska federacija K.S.K.J. društev priredi piknik v parku društva sv. Jožefa št. 169 iKtS.K.J. OKTOBER 3,—Slovenski dom na Holmes Ave. priredi vinsko trgatev v svojih prostorih. 10. —Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi Družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 18.—Slovenski dom, 15810 Holmes Ave., praznuje 4G-Ietnico obstoja. 25.—Ohijska federacija K.S.K.J. društev priredi proslavo 70-letnice K.S.K.J. v S.N.D. na E. 80 St. Opoldne sv. maša pri Sv. Lovrencu, nato banket v S.N.D. na E. 80 St. 25.—Cerkveni pevski zbor Ilirija pripravi svojo običajno Jesensko prireditev. NOVEMBER X._Glasbena matica poda v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue opero “La Traviata.” 15.—Pevski zbor “Jadran” poda koncert v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne. DECEMBER G—Pevski zbor Slovan priredi svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. koli 107 milijonov avtomobilov, štorih nekaterih Katoliških ak- samo čez most Washington jih je šlo nad 46 milijonov. Na štirih letališčih je pa osebni promet znašal nekaj manj kot 20 milijonov potnikov. Vse investicije pristaniške uprave so danes vredne skoraj poldrug bilijon dolarjev. Uprava je napravila $74 milijonov dobička, vozni listki za pot preko mostov in skozi tunele so dali $55 milijonov dobička. Letos bodo seveda vse vrste dobička močno narastle. Promet bo večji radi svetovnega velesejma in radi otvoritve novega mosta iz Brooklyna na Staten Island, ki bo omogočil turistom, da se bodo lahko peljali okoli središča mesta (Man-hattena) tudi po suhem. Seveda bodo iza to rabili kake tri ure, tako trdijo1 strokovnjaki. Predsednik Johnson bi rad odtegnil zunanjo Politiko volivni borbi Posebno ga tišči položaj v Južnem Vietnamu, kj'er so ameriške žrtve večje in večje, uspeha v boju z rdečimi pa tako malo. WASHINGTON, D C. — Največ skrbi dela Johnsonu naša politika v Južnem Vietnamu. Ni je sam zakrivil, jo je podedoval in je skuša sedaj nadaljevati vsaj do konca volivne agitacije. Zavlačuje vse spremembe, da ne bi dal povoda za kritiko. To mu pa zamerijo republikanski politiki, ki hočejo iz kritičnega položaja v vietnamski državljanski vojni kovati političen kapital za volivno borbo. Johnson je sedaj sklenil, da bo redno vabil vse republikanske prvake, ki bi radi kandidirali za predsednika, pa tudi o-stale republikanske voditelje na zaupne sestanke v Beli hiši ali pa v državnem tajništvu, bodo dobili vse kakšen je vojaški položaj v notranjosti Južnega Vietnama. Opazovalci dvomijo, da bi se Johnsonu ta akcija posrečila. Ravno v ta namen je na primer povabil na zaupen razgovor demokratskega senatorja Mor sej a, ki stalno napada našo politiko v Vietnamu. Morse je tiho, poslušal vse, kar so Johnsonovi sodelavci pripovedovali, par dni pozneje pa je v senatu napadel Johnsonovo politiko v Vietnamu še silne j e kot preje. Bojijo se, da bo marsikateri republikanski politik v tem oziru posnemal Mor se j a. Kar sme delati demokrat, sme tudi republikanec; to bo verjetno pokopalo predsednikovo taktiko. Nekaj zanimivih podatkov o prometu v N. Y. NEW YORK, N.Y. — Njujor-ška pristaniška uprava spada gotovo med naj večja in najbolj donosna podjetja na svetu. U-pravlja z velikim dobičkom mnogo važnih transportnih žil v tem velemestu, pri čemur pa ne računa visokih tarif. Iz njenega poročila za lansko kjer,leto je razvidno, da je šlo preko informacije, njujorških mostov in tunelov o- Brazilska vojaška diktatura “čisti0’ Katoliško akcijo RIO DE JANEIRO, Brazil. — Katoliška akcija je med redkimi brazilskimi organizacijami, ki se zna boriti proti komunizmu. Je edina, ki uspešno vabi dninarje, kmetske delavce in revne kmete v svoja društva in jih tako odtegne komunističnemu vplivu. .Seveda zagovarja pri tem zelo ostre ukrepe na so-cijalnem polju, kar pa bogatašem gotovo ni všeč. Nekaj časopisov je začelo napadati Akcijo, češ, da je že pod komunističnim vplivom. Takim hujskarijam so že sledile policijske preiskave v uradnih pro- cij. Prizadeti škofje so se policijskemu postopku odločno u-prli in nastopili tako ostro, da jih je sam predsednik Branco povabil na razgovor, da prepreči napete odnose med državo in cerkvijo. V Angliji bodo imeli 7 nadomestnih volitev LONDON, Ang. — Na Angleškem smatrajo nadomestne volitve za najboljši barometer, ki napoveduje, kakšno je razpoloženje med volivci do; posameznih strank. Zato bo vlada razpisala do poletja kar 7 nadomestnih volitev, dasiravno bodo jeseni parlamentarne1 volitve in izvoljeni poslanci sploh ne bodo prišli do besede. Samo par volivnih okrajev je v “trdnih” rokah, v vseh ostalih je izid negotov. Kakor bodo volitve izpadle, tako bo verjetno ostalo razpoloženje volivcev do jeseni. Opazovalci napovedo jejo več sreče delavski stranki kot konservativni. “Črni konj” je seveda liberalna stranka, ki si je v zadnjih par letih zelo o-pomogla. — Združene države stane o-koli $80,000 za izvežbanje vojaškega pilota za jet letala. FEMALE HELP WANTED SECRETARIES Temporary Assignments Week or Month Excellent Hourly Rate TIMELY TALENT, INC. 13308 Euclid UL 1-8888 Ženske dobijo delo MARINI SE VKRCAVAJO — Mornariški fotograf (v ospredju) snema ukrca-vanje marinov 3. divizije na ladje, ko se odpravljajo na vežbe na White Beachu na Okinawi na. Tihem oceanu. “Naočniki” za kokoši Danes ne vemo, v kateri glavi se je porodila misel, da bi kokošim nadevali naočnike, a vso zadevo je podrobno proučila ameriška družba “Wetersin Incubator Company”. Ta je u-gotovila, da se s tem navadnim predmetom, postavljenim nad kljun perutnine, znatno zboljša reja in poveča donosnost živali. Statistični podatki navedene ameriške perutninske farme pravijo, da jata kokoši z naočniki znese 30 odstotkov več jajc kot enaka jata v istih razmerah, a brez naočnikov. Nadalje trdi statistika, da so jajca, ki jih daje perutnina z naočniki, bolj debel* in za 9.7 odstotkov težja ter za 19 odstotkov rodovitnejša, tako da je med njimi znatno manj klopotcev. Kar se tiče primerov zaradi kanibalizma, da se kokoši pikajo, izpulijo in pojedo perje in marsikatero kokoš tudi ubijejo — pravijo statistike “Wetersin-In-cubator Company”, da jih sploh ni. Kokoš z naočniki namreč ne vidi drugih in zato ne more biti razdražena, marveč je ves dan mirna, mirno uživa krmo, se redi in nese jajca. Ameriški znanstvenik Boyd A. Wivori, ki je strokovnjak za živinorejo in še posebej za perutninarstvo, je izjavil na zadnjem kongresu v Avstraliji, v Sidneyu: “Naočniki iz plastike podvojijo čisti dohodek perutninarske farme.” ------Jo----- Obilica rjavega premoga WHEELING, W.Va. — Zahodna Virginija ima ogromna ležišča rjavega premoga in je med njegovimi prvimi in največjimi producenti. Tam ga nakopljejo okoli 30% celotne produkcije v deželi. Frijafgf’s Phasmsf IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHI' ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTION." S* Clair Ave. & SRtb St.. EN 1-42'' Gospodinja Išče se gospodinja za župnišče na slovenski fari. Intere-sirana naj piše: Holy Rosary Church, Aurora, Minn. 55705. (83) Iščemo snažilko Iščemo snažilko za enkrat n a teden. Splošno čiščenje. Mora razumeti angleško. Za vsa pojasnila pokličite KE. 1-3653. (85) Iščem frizerko Izkušena frizerka dobi delno zaposlitev v st. clairski okolici. Prednost ima Slovenka. Pokličite EN 1-0109 ali HE 1-0714 zvečer. (87) MALI OGLASI V najem 4 sobe oddamo s kopalnico, furnez, garaža, spodaj, v St. Clairski naselbini. Kličite 361- 7372. —(83) ^vršuj&no ggšisenfna Dovozne poti, pločnike, y*5!Ža brezplačna ocenitev. JOHN ZUPANČIČ, KE 1-4993 Hiša naprodaj Med Crumb Ave., in St. Clair Ave., 8-sobna hiša, kopalnica zgoraj, stranišče spodaj, polna klet, (plinski furnez, vetrna okna, garaža. $11,500. Kličite EX 1-6833. —(83) V najem se odda soba, kuhinja in kopalnica. Blizu cerkve na Holmes Ave. v Collinwoodu, na 15910 Midland Ave. PO 1-7583. —(84) ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite te do n&s JOS. GLOB0KAR 986 E. 74lh SL HE 1-6607 V najem Oddamo 5 sob s kopalnico in garažo ter 3 sobe, kopalnico in garažo na 6024 St. Clair Ave. Kličite HE 1-7963. — (84) Oddamo manjše 4-sobno stanovanje, zgoraj, na E. 63 St., med Glass in Carl Ave. Pokličite UT 1-3519 ali vprašajte na 1148 Norwood Road. (22, 24, 27, 28 apr.) Izvolite ponovno County Commisioners HENRY W, SPEETH mum p. DAY demqorats Pripsrošan od: ® DEMOCRATIC PARTY ° CLEVELAND PRESS 9 CLEVELAND PLAIN DEALER ° COSMOPOLITAN DEMOCRATIC LEAGUE S WILLIAM P DAY • AFL - CIO ® CITIZENS LEAGUE J. E. Woods, Sec’y, 5348 Homer Ave. Democratic Primaries May 5th HENRY W. SPEETH IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd. FRANK KURE R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503 V najem Blizu E. 67 St., in St. Clair Ave., oddamo 4*4 sob. Najemnina $45. Kličite AC 6-1024. (85) Hiša naprodaj Dvodružinska, 5-5, zidane garaže, v fari Marije Vnebov-zete, v izvrstnem stanju. Kličite lastnika za sestanek PO 1-3141 ali LI 1-3596 po 5:30 pop. (87) V najem 5 sob, spodaj, oddamo na 1283 East 55 St., vprašajte na 1279 zgoraj ali pokličite EN 1-9808 in Vprašajte za J. Rožanc. (87) Enostanovanjska hiša naprodaj Na 1107 E. 72 St. Ugodno. — Kličite po 5. zv. 431-6758. -(87) stj'°’ kakor bi j'111 slišal Prvič-“Vi pravite torej," je vpra- HENRIK SIENKimiCZ: S S KRIŽARJI Matko se je takrat spomnil, [šče, ki ga je že opat dal iztre- kaj je svoj čas govoril v Mal-borgu Zindram iz Maškovic— in si začel ponavljati v duhu: “Ta ima glavo! Ta ima pamet!” In spominjal se je vsake njegove besede, a nekoč si je celo izposodil od njegove modrosti. Ko je namreč mladi Jaško začel izpraševati o križarjih, je rekel: “Močni so že ti hrusti, toda kako misliš? Ali ne zleti s biti in preorati, zaradi pomanjkanja rok spet zapuščeno. Daši je bil stari vitez občutljiv zaradi vsake izgube, si tega ni jemal tako zelo k srcu, ker je vedel, da se bo z denarjem lahko vse uredilo, da bi le imel koga, ki bi se trudil in delal zanj. Toda prav ta dvom mu je zastrupljal delo in dni. Rok res ni držal križem, vstajal je zgodaj, jezdil k hlevom in nadzoroval dela sedla tudi najmočnejši vitez, na polju in v gozdu; izbral si ako ima pokvarjen jermen in stremena?” “Zleti, kakor je res, da stojim tu!” je odgovoril mladenič. “Ht! Vidiš!” je z grmečim glasom zaklical Matko. “Do tega sem te hotel privesti!” “Zakaj?” “Ker je križarski red tak vitez!” A čez čas je dodal: “Kaj takega ne slišiš iz vsakih ust — ne boj se!” In ker mladi vitez ni mogel še dobro razumeti, za kaj gre, mu je začel stvar razlagati, vendar je pozabil dodati, da si te primere ni izmislil sam, ampak da je to besedo za besedo izšlo iz mogočne glave Zindrama iz Maškovic. XLI V Krakovu se nista mudila dolgo, a bi se bila mudila še manj časa, ako bi ne bil prosil Jaško, ki se je hotel nagledati ljudi in mesta, saj se mu je vse zdelo čudovit sen. Vendar se je staremu vitezu zelo mudilo v domače gnezdo in k žetvi, zato tudi niso mnogo pomagale prošnje, tako da sta bila na Veliki šmaren že nazaj -— eden v Bogdanjcu, drugi v Zgoželicah pri sestri. In od tega časa dalje se jim je začelo življenje vleči precej enolično, bilo je polno gospodarskega opravila in navadnih vaških skrbi. Žetev se je v nižini položenih Zgoželicah, a zlasti v Jagienkinih Mo-čidolih obenesla izvrstno, v Bogdanjcu pa je bil pridelek zaradi suše slab in ni bilo treba mnogo truda, da so vse pospravili. Sploh so imeli malo obdelane zemlje, ker je bilo posestvo zaraslo z gozdom, a zaradi dolge odsotnosti gospodarjev je bilo tisto zemlji- CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE SOUTH ELGIN — BY O'VNER Vacant 10 acres. 35 miles W. of Chicago. 500’ on Hwy. 31. One mile to town. City gas, cshool bus. Has 2 acres lake. $17,250. Phone 742-5535. (83) BY OWNER — 7 years old. Modern face brick. Private. 2-4 Rooms. Hot water heat, 60 ft. lot. Vz Block Archer & Harlem. PH. 53C-1220 or EVES 586-1888. (85) BY OWNER — 4 Bedroom house. 2 full ceramic baths, full basement. 40x125’ lot. Side drive. Alum. S/S’s. 8506 S. KOLIN. — PR 8-6100. (86) BUSINESS OPPORTUNITY GROCERY — DELICATESSEN Well Established business. Priced for quick sale by owner. Good location. Uptown area. — Phone 334-8774. (83) je celo prostor za grad in pripravljal stavbni les, ko pa se je po znojnem dnevu topilo sonce v zlati in rdeči zarji, se ga je marsikdaj lotevalo grozno hrepenenje, a razen tega tudi nemir, kakršnega poprej še ni občutil. “Jaz se tukaj trudim in mučim,” je govoril sam sebi, “a moj fant leži morda s sulico preboden tam kje na polju in voleje mu z zobmi zvone zadnjo uro.” Ob tej misli se mu je srce stiskalo od velike ljubezni in bolesti. Takrat je pazljivo poslušal to-pot konjskih kopit, ki mu je vsak dan napovedoval Jagien-kin prihod. V njeni bližini se je delal zelo pogumnega, še sam ji je dajal poguma in si nekoliko krepil izmučeno dušo. Ona pa je prihajala vsak dan, navadno proti večeru, z lokom pri sedlu in s kopjem zaradi varnosti na poti domov. Bilo je skoraj izključeno, da bi mogla kdaj nepričakovano dobiti Zbiška že doma, saj si ga Matko niti ni upal pričakovati pred enim ali poldrugim letom. Toda očividno se je skrivala tudi ta nada v dekliškem srcu, ker ni prihajala tako kakor nekoč v prejšnjih časih, v preprosti, prepasani srajci, v kožuščku z volno navzven in z listjem v razku-štranih laseh, temveč z lepo spleteno kito in s steznikom iz barvastega šeradzkega sukna. Matko ji je prihajal naproti — in njeno prvo vprašanje je bilo vedno, kakor bi bil kdo zapisal: “A kaj?” A njegov [prvi odgovor je bil: “A nič!” Potem jo je peljal v izbo in pri ognju sta kramljala o Zbi-šku, o Litvi, o križarjih in o vojni, neprenehoma o enem in istem, a nobeden od njiju se ni nikoli naveličal teh razgovorov, nikdar jima jih ni bilo preveč. In tako je bilo po cele mesece. Dogajalo se je, da je tudi on pojahal v Zgoželice, toda češče je prihajala ona v Bogdanjec. Včasih pa, ko so bili v okolici kaki nemiri ali pa ob času medvedje gonje, ko se pode stari samci zbesneli za samico in radi napadajo, je Matko spremljal deklico domov. Dobro oborožen se stari vitez ni bal ' nobenih divjih zveri, ker jim je bil ne-* varnejši kakor one njemu. Takrat sta jezdila vštric — in često so iz gozdnih globin odmevali divji glasovi, toda onadva sta pozabila vse, kar bi se jima moglo pripetiti, in sta se razgovarjala le o Zbi-šku: kje je, kaj dela, ali je že premagal ali kmalu premaga toliko križarjev, kolikor jih je obljubil rajnki Danuši in njeni rajnki materi — in ali se kmalu vrne. Jagienka je ob teh priložnostih zastavljala Matku vprašanja, katera je zastavljala že stokrat poprej, a on je odgovarjal nanj a s tako resnobo in premišljeno- šala, “da bitka na odprtem polju ni tako strašna kakor obleganje gradov?” “Pomisli vendar, kaj se je zgodilo Volku? Pred klado, ki jo zavale z nasipov, te ne obvaruje nobeno orožje, a na odprtem polju se vitez lahko upre tudi deseterici, ako je dobro izurjen v bojevanju. “Pa Zbiško? Ali ima dober oklep?” “Ima jih več dobrih, a najboljši je tisti, ki ga je dobil po Frizu, ker je bil skovan v Milanu, še pred letom dni mu je bil preohlapen, toda sedaj je kakor ulit zanj.” “Torej takemu ni kos nobeno orožje, kajne?” “Kar je človdška roka naredila, to lahko tudi človeška roka stre. In milanski oklep—• preseka milanski meč ali pa tudi angleške puščice.” “Angleške puščice?” je nemirno vprašala Jagienka. “Mar ti nisem pravil o njih? Saj ni boljših lokostrelcev kakor so Angleži . . . izvzemši morda prebivalce mazurskih pustinj, toda tudi ti nimajo tako dobre priprave. Angleška strelica prestreli najboljši oklep na sto korakov. To sem videl pod Vilnom. In nihče izmed njih ne z gred, a dobe se tudi posamezni, ki ustrele letečega jastreba.” “O ti poganski sinovi! Kako ste si pomagali proti njim?” “Tako, da smo planili takoj po njih! Te pasje dlake znajo tudi sekire dobro sukati, toda od blizu si zna tudi naš dobro pomagati.” “Varovala vas je^ vendar roka božja, torej bo sedaj tudi Zbiška varovala.” “Tudi jaz pogosto pravim tako: ‘Gospod Bog, ker si nas ustvaril in naselil v Bogdanj- cu, skrbi za. to, da ne poginemo!’ Ha! To je božja stvar. Resnično, ni majhna stvar, paziti na ves svet in nič ne pozabiti, toda prvič se človek lahko spomni, da ne sme skopariti pri sveti cerkvi, a drugič, kar je božja glava, to ni človeška.” Tako sta marsikdaj kramljala ter se medsebojno tolažila in krepila. Medtem pa so vendar minevali dnevi, tedni in meseci. V jeseni sta imela prepir Matko in stari Volk iz Bžozove. Med Volki in opatom je bil že od nekdaj obmejni spor zaradi gozdne novine, katero je opat, ko jo je imel Bogdanjec v najemu, trebil in zasajal. Svoj čas je celo oba Volka pozival na dvoboj, na kopje ali na dolge meče; vendar se ta dva z duhovnikom nista hotela bojevati, pri sodniji pa nista mogla ničesar, doseči. Sedaj pa se je stari! Volk spomnil tega zemljišča,] a Matko, ki ni bil ničesar bolj lakomen kakor zemlje, ravna- joč se po gonu svoje narave, a obenem prevzet od misli, da na novini izborno rodi ječmen, ni hotel niti slišati, da bi jo odstopil. Brez dvoma bi bila tudi odšla v mesto, ako bi se ne bila sešla pri župniku v Kšešni. Ko pa je stari Volk na koncu hudega prepira na mah vzkliknil: “Preden ljudje razsodijo, se zanesem na Boga, ki naj se maščuje na vašem rodu zaradi krivice,” se je trdi Matko takoj omehčal, prebledel, za trenutek umolknil, a se potem obrnil k prepirljivemu sosedu: “Poslušajte, saj nisem jaz začel prepira, ampak opat. Bogve kdo ima prav. Toda ako želite nesrečo Zbišku, vzemite zemljišče, a Zbišku naj Bog da zdravja in sreče, kakor vam ga jaz od srca odstopam.” In podal mu je roko. Volk pa, ki ga je poznal že iz davnih časov, se je neizmerno začudil, ker si ni mogel misliti, kakšno ljubezen do nečaka je gojil v svojem navidezno trdem srcu in kako je trepetal za njegovo usodo. Dolgo časa ni mogel izpregovoriti niti be^ sede; šele ko ju je kšesnenski župnik, ki gage tak razpletel prepira razveselil, prekrižal je odgovoril: DR. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue vhod na E. 62 St. Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv. Prijave nepotrebne. ELECT . . . DEMOCRAT TO CONGRESS Ronald M. MOTTL Public Service: U. S. Army and U. S. Army Reserves, Former Assistant Director of Law for City of Cleveland, Special Council to Ohio Attorney General, President of Parma Council, Attorney. Endorsements: Cleveland Plain Dealer, West Side News, Parma Times, West Parker, Lakewood Ledger, Slovak League, Novy Svet, Taxpayer’s' Ass’n of Cuyahoga County. Edward J. Demeter, Chmn., Mottl for Congress Comm., 2430 Grantwood, Cleveland, O. RUBY KRISTAVNIK COMPANY Gradbena dela • Mizarstvo — 5908 Bonna Ave. Spomladi popravljamo in lepšamo zopet domove, stanovanja, poslovne prostore. — Obrnite se na nas. — Vsa dela zavarovana, — Proračuni brezplačni. — Kličite po 5. uri zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0965, Cleveland, O. ' - •. ■ A''-- .k ■. v, A:,?'.,, JVaznanilo in j£ah-Vala Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo prijateljem in znancem, da je nenadoma umrl naš ljubljeni soprog, sin, brat in nečak, EDWARD MAROLT Zaspal je v Gospodu na dan 27. marca 1964. leta. Rojen je bil 21. marca 1913 v Clevelandu, Ohio. Pogreb se je vršil 31. marca 1961 iz pogrebnega zavoda A. Grdina & Sons v cerkev Marije Vnebovzete, kjer je za pokoj njegove duše bila darovana sv. maša zadušnica. Potem pa smo njegovo truplo prepeljali na pokopališče Kalvarija in ga tam položili k večnemu počitku. Bil je član društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo Father J. Godini in A. Rebolu za molitve v pogrebnem zavodu, Father Rebolu pa še za darovano sv. mašo zadušnieo. Srčna hvala vsem, ki so ob oder pokojnika položili lepe vence cvetja in mu s tem izkazali svojo ljubezen in spoštovanje. Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove duše. Hvala vsem, ki so ga prišli kropit in molit ob njegovi krsti, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na pokopališče. Posebej se zahvalimo članom društva sv. Jožefa, ki so nosili njegovo krsto, ki so se tako lepo poslovili od svojega umrlega sobrata in kadetinjam tega društva, ki so držale častno stražo ob krsti pokojnika. Iskrena hvala vsem, ki so nam izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam bili na pomoči v dnevih naše žalosti. Hvala našim dragim sosedom za vso pomoč, za nabiranje za venec in sv. maše. Naj jim Bog stotero poplača! Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za spremstvo na pokopališče. Hvala osebju pogreb, zavoda A. Grdina & Sons za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo. Razposlali smo zahvalne kartice vsem, ki so darovali. Ako kdo take kartice ni sprejel, naj nam oprosti in naj s tem, sprejme našo globoko zahvalo. Ljubi mož, dragi sin, brat in nečak, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo njena gruda! Ti, o Jezus naš premili, zlij na dušo Rešnjo Kri, Ti dobrotno se ga usmili, raj nebeški mu odpri! žalujoči MARY — soproga FRANCES — mati MICHAEL, LODY _ brata JENNIE MILAVEC, FRANCES BIZJAK (Johnstown, Pa.) — teti OSTALO SORODSTVO Cleveland, Ohio, 27. aprila 1964. V BLAG SPOMIN PETNAJSTE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA SOPROGA IN SKRBNEGA OČETA V hlag spomin OB DRUGI OBLETNICI JE UMRL NAŠ LJUBLJENI OC^ STARI IN PRASTARI OČE John Makse Izdihnil je svojo plemenito 6uš° dne 27. aprila 1962. Joseph Koze! ki je v Gospodu zaspal 27. aprila 1949. Kje si, ljubi dobri oče, kje si, ljubi moj soprog, da Te nikjer več ni videti, zaman Te iščejo solzne oči. Pred božjim tronom zdaj sedim, na vas pa mislim in želim, da kadar pride božji glas, Bog bo skupaj združil nas. Žalujoči ostali: SOPROGA in OTROCI Cleveland, O., 27. aprila 1964. Dve leti sta minili odkar smo se ločili. Srce je onemelo, ki nas je vse ljubilo in za nas trpelo. w mmmm Zdaj dragi oče v Bogu spi* za našo srečo prosi. V neskončni božji milosti naj večna luč mu sveti. žalujoči: hčeri: ANN STARC in ELSIE GRISWOLD; sin JOHN; vnuki, pravnuki in drugi sorodniki. Cleveland, O., 27. aprila 1964. F BLAG SPOMIN OB SEDEMNAJSTI OBLETNICI SMRTI NAŠE MATERE IN STARE MATERE Theresa Žele ki je umrla 27. aprila J917. leta- Prešla je v večnost dolga vrsta let, odkar ste zapustili nas in svet, ali nismo na Vas pozabili: spomine svetle vedno v nas budite, v ljubečih srcih vedno nam živite. V raju pa prosite zdaj Boga, da raj nebeški vsem nam da. tam bomo zopet združeni, veselje rajsko vživali. Žalujoči: OTROCI, VNUKI, VNUKINJE, ZET JE in SNAHE ter ostalo sorodstvo. Cleveland, Ohio, 27. aprila 1964. V BLAG SPOMIN lili Jfla ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MATERE IN STARE MATERE SL .- H mm %. Jožefa Gostič DRUGE OBLETNICE SMR^1 NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN BRAaA Martina Gostič ki je umrla 2. maja 1958. leta. ki je umrl 27. aprila 1962. Počivajta v miru, in prosita za nas Boga, da raj nebeški vsem nam da! Žalujoči: OTROCI in VNUKI Cleveland, Ohio, 27. aprila 1964. Žalujoči: SOPROGA in OTROCI BRATJE in SESTRE a. (• ...v, ■; ■'il"' V G • ':-W