PREDLOG SMERNICE ZA URESNIČEVANJE POLITIKE DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA - ŠIŠKA ZA OBDOBJE 1976-80 V LETU 1980 Na podlagi temeljnih ciljev, nalog in obveznosti izdogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za ob-dobje 1976-1980 in ob upoštevanju ugotovitev iz analiz ure-sničevanja družbenega plana v lettti 1976, 1977, 1978, ocene za 1979, skupnih usmeritev in ciljev družbenega plana Ljub-Ijane, ter napodlagl 155. členaStatuta občine Ljubljana-Šiška in 92. člena Zakona o temeljih sistema drnžbenega planiranja in družbenem planu Jugosiavije, je Skupščina občine Ljub-Ijana-Šiška na skupnem zasedanju z ločenim glasovanjem zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti indružbe-nopolitičnega zbora dne sprejela SMERNICE ZA URESNIČEVANJE DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBUANA-ŠIŠKA ZA OBDOBJE 1976-1980 V LETU 1930 Uvod S tem smernicami delavci, delovni Ijudje in občani občine Ljubljana-Šiška opredeljujejo politiko, ukrepe in aktivnosti družbenega razvoja v letu 1980. Tako bodo delavci v samoup-ravnih organizacijah in skupnostih sprejeli svoje ukrepe za izvajanje dogovora o temeljih družbenega plana, družbenega plana občine in teh smernic s ciljem, da se zagotovi skladnejši razvoj Ljubljane in občine Šiška, kot njenega ssstavnega dela. Skupščina občine Ljubljana-ŠiSka izpostavlja naslednje te-meljne usmeritve pri uresničevanju ciljev in nalog v letu 1980: 1. Skladen družbeni razvoj, ki zagotavlja trajni proces uve* Ijavljanja socialističnih samoupravnih družbenoakonomskih odnosov. V razvoju družbenoekonomskih odnosov moramo intenzivirati procese samoupravne organiziranosti združe-nega dela, samoupravnih interasnih skupnosti in krajevnih skupnosti s pospeševanjem vsebmskih sprememb, predvsem pa zavestneje, z več odgovornosti kot doslsj izvajati vse sa-moupravne naloge, usmeritvs in obveznosti. Dohodkovno povezovanja bomo izpeljali z večjo odgovor-nostjo. To velja za povezovanje tako znotraj poaamezmh dejavnosti, med dejavnostmi materialne proizvodnje kot med materialno in nemat«rialno proizvodnjo. Dohodkovno pove-zovanje gospodarstva bomo v praksi uveljavljali z načeti enot-nega trga, ker bomo le tako postavili trdne temelje stabilnega gospodarstva za izhodišče v naslednje srednjeročno obdobje. 2. Nadaljnje spreminjanja družbenoekonomskih odnosov na področju gospodarjenja z denarjem neposredno v organi-zacijah združenega dsia ter z zbranimi in združenimi sredstvi v ankah bo eden od temeljnih pogojev za uspeino uresniče-vanja nalog, oprsdeljenih v srednjeročnih pianih bank, zato bo pomembno vlogo pri zdrui*vanju dela in sredstev v letu 1980 imel tudi razviti bartfini sistem. Kot organizator in svetovaiec pri združevanju bodo banke pospeševale procese združevanja sredstev in dela neposre-dno med organLzacijami združenega dela, prav tako tudi pro cese posrednega združevanja preko bank. Ustrezno finančno organiziranost na tem področju bo zdru-ženo delo doseglo z nadaljnjim tehničnim in kadrovskim usposabljanjem delovmh skupnosti bank, prav tako tudi z ustanavljanjem internih bank ter posebnih finančnih služb povsod tam, kjer za to obstajajo možnosti. Združevanje sred^tev in dela bo omogočilo racionalnejšo uporabo družbenih sredstev, večjo stopnjo samofinanciranja in zmanjševanja potreb po bančnih kreditih. 3. Na področju družbenega planiranja bomo nadaljevali z delom pri usklajevanju in sprejemanju srednjeročnega druž-benega plana 1981-1985, (občine, mesta, regije in republike), kakor tudi usklajevanju in sprejemanju dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana-šiška za obdobje 1981-1985. Hkrati pa bomo nadaljevali z delom na smernicah družbe-nega razvoja do leta 2000, ki bodo temeljile na realnih možno-stih in usmeritvah razvoja do leta 2000 občine, mesta, regije in republike, z vidika ekonomskega, socialnega in prostor-skega razvoja. Z dokončanjem priprav planskih dokumentov srednjeroč-nega razvoja do leta 1985 in dolgoročnega razvoja do leta 2000 bo dana vsem samoupravnim organizacijam in skupno-stim - nosilcem planiranja možnost, da v sistemu srečujočega se in kontinuiranega planiranja, ekonomskega, socialnega in prbstorskega razvoja, opredeli temeljne cilje in interese svo-jega prihodnjega razvoja. Zato bo moralo še učinkoviteje in še aktivneje sodelovati v procesu planiranja in se angažirati za odpravo vseh še nerazrešenih dilem in pomanjkljivosti natem področju. 4. Pri vseh odločitvah, ki jih bomo sprejemali v letu 1980, bomo dosledno upoštevali te smemice, smernice mesta Ljub-Ijane, kakor tudi določila o republiški in zvezni resoluciji o politiki družbenoekonomskega razvoja v I. 1930. I. Gospodarstvo Predvidevanja gospodarskega razvoja v letu 1980 temeljijo na oceni gospodarskih gibanj v letu 1979. Ob tem so že upoštevane ekonomske možnosti za povečanje proizvodnje v obstoječih in novih proizvodnih zmogljivostih, popraševanje na trgu, ocena izvoznih možnosti in racionalnejše izkorišča-nje razpoložljivih kapacitet. Skromnejii cilji v doseganju realne rasti družbenega proiz-voda kažejo, da bodo zaostreni pogoji gospodarjenja v 1979 tudi v gospodarstvu vplivali tudi na manjšo rast družbenega proizvoda. Predvidevamo, da se bodo globalni kazalci razvoja gospo-darstva občine v letu 1980 gibali v naslednjih okvirih realne rasti: 1. realna rast družbenega proizvoda 2. realnastopnjarasti zaposlenosti 3. rast produktivnosti dela 4. povečan obseg industrijske proizvodnja 5. povečan obseg kmetijske proizvodnje 6. stopnja izvoza .. 7. stopnja uvoza 8. investicije v osnovna sredstva 9. delež produktivnosti v realnem družbenem proizvodu 10. realna rast OD 4 1,6 2,4 5 3 * 6 1 5 60% 25 % počasnejeod .-.; - -~ ' nominalne rasti > dohodka 11. rastskupneporabe ,. 16 12. rast splošne porabe 15 Za dosledno izvajanje teh usmeritev bo potrebno tekom leta 1980 sprejeti nekatere ukrepe tekoče ekongmske politike, ki jih bo pripravil IS. Gospodarstvo občine bo z izvozom v celoti pokrivalo iivoz repromateriala in surovin, s presežki in združevanjem uvoznih pravic pa zagotavljalo uvoz investicijske opreme skladno s plani razširjene reprodukclje in modernizacij. Globalni kazalcirazvojaobčinetemeljenasplošniekonom-ski orientaciji SR Slovenije v letu 1980. Ekonomski razvo* temelji na pogojih, ki jih predvideva Resolucija SRS o izvaja-nju družbenega piana za obdobje 1976-1980 v letu 1980, ki določa, da bo realni družbeni proizvod dosegel 4% ob 4% povečanju fizičnega obsega proizvodnje. V kmetijstvu bo ta rast 2-3%. Zaposlenost bo rasla po stopnji 2,5 pri čemer bo doseganje produktivnosti nekoliko nižje kot v letu 1979. Izvoz je načrtovan po stopnji 6% s tfem, da bo uvoz najmanj v višini 63% pokrit z izvozom. Osebni dohodki bodo rasli ižpod rasti dohodka pri čemer bodo osebni dohodki v družbenopolitič-¦nih organizacijah in upravnih organih DPS usklajeni z oseb-nimi dohodki v ma.terialni proizvodnji, dočim se bo splošna in skupna poraba gibala v višini rasti realnega družbenega pro^ izvoda. Investicije v razširjeno reprodukcijo bodo ppdrejene repu-bliški naravnanosti, ob čemer bo posebna skrb namenjena družbeni varifikaciji razvojnih projektov v organizacijah zdru-ženega dela, ki bodo zagotavljali optimalno rast dohodka, izvozno usmerjenost ter naslanjanje na domače surovine. Naloge, sprejete s srednjeročnim planom občine 1976-1980, bo treba v letu 1980 izvajati tako, da bomo: - ustvarjali predpogoje za prehod iz procesa dolgoročne ekstenzivne industrializacije v proces kvalitativne razvojne preobraze, - razreševali probleme preskrbe z naravnirtii in surovin-skimi viri ter energijo, z varovanjem okolja, da bomo ustvarili zadovoljive pogoje za nadaijnji razvoj, - preusmerili industrijo omejenih kapacitet v kapitalno in-tenzivno in tehnološko zahtevno proizvodnjo, - povečali delež trgovine na.račun povečanja zunanjetrgo-vinske menjave, - uvajali politiko ustreznejšega sistema ekonomske stirhu-lacije vseh gospodarskih in druženih dejavnikov za boljše in produktivnejše delo, - usmerjali novo zaposlovanje v tiste dejavnosti znotraj materialne proizvodnje, ki ustvarjajo visok dohodek na zapo-slenega, močno pa omejevali zaposlovanje na režijskih delov-nih mestih, -'¦•¦'¦". A. Zaposlovanje ' Spričo omejitev, ki bodo nastale pri zaposlovanju z novo planirano stopnjo zaposlovanja 1,6, se bo število zaposlenih povečalo za okrog 600 novih delavcev. Vsako nadaljnje zapo-slovanje nad to stopnjo bo možno le ob soglasju komiteja za družbeno planiranje. \z stopnje zaposlovarija bodo izvzete: - osebe, ki se bodo zaposlile kot nadomestjlo naravnega odliva iz zaposlitve (upokojitve,. smrt) ter osebe, ki jih bo . potrebno nadomestiti zaradi fIuktuacij9; - osebe, ki se bodo zaposlile v objektih družbenega stan-darda, ki bodo izgrajeni in aktivirani v I. 1980 iz sredstev samoprispevka I. ali II. oziroma \z sredstev občinskega prora-čuna v te namene; - osebe v OZD, ki se bodo zaposlile v objektih, ki bodo aktivirani v letu 1980 na podlagi načrtovanih investicij v sred-njeročnem obdobju 1976-1980; - štipendisti, ki jih štipendiramo iz družbenih sredstev, oziroma štipendisti, ki prejemajo kadrovskke štipendije in ki bi SS v letu 1980 koi pripravniki vključili v združeno delo. - ' 8. Trgovina V skladu s srednjeročnim načrtom razvoja trgovine v oboini za leto 1980 se izpostavljajo naslednje naloge: - pospeševanje graditve trgovin za osnovno preskrbo v novih saseskah in s tem nadoknaditi zamude iz preteklih let Nosilci: Komite za družbeno planiranje in družbenoeko-nomske odnose in Komisija za preskrbo in promet blaga. - spremljanje in sodelovanje pri ukrepih, ki zagotavljajo uresničevanje programa družbene prehrane Nosilci: Komisija za preskrbo.in promet blaga. - v trgovini na drobno izboljšati delovne pogoje delavcev in sočasno prilagajanje delovnega časa potrošniku. Nosilci: Komisija za preskrbo in promet blaga. - nadaljevati akcijo za postavljanje kioskov za sadje, zele-njavo, galanterijo in živila za izpopolnitev trgovske mreže na drobno Nosilci: Komisija za preskrbo in promet blaga. - priprava vseh temeljnih dokumentov za nadaljevanje pro-grama izgradnje »nakupovalnega centra« v Podutiku Nosilci: Komisija za preskrbo in promet blaga. Turizem in gostinstvo Zadolžitve: 1. Ureditev Koseškega bajerja - izdelava minimalnega programa ureditvenih del kot za-četno fazo programske ur^ditve po tzdelanem idejnem načrtu v letu 1978 - formiranje odbora za ureditev Koseškega bajerja z več-jimi pristojnostmi kot jih lahko ima programski odbor - pridobitev zemljišč - opredelitev plana ureditve ribnika (ne le prostorski del) - pridobitev vseh izvedbenih projektov - zagotovitev sredstev za pridobivanje zemljišča in vse izvedbeno-tehnične dokumentacije za ureditev ribnika in ob-jektov ob njem. Nosilci: Krajevna skupnost Koseze, Odbor za ureditev Ko- . seškega bajerja, Skupščina mesta Ljubljana, ZSMS. ; • 2. Pohodna transverzala po poteh spominskih obeležij NOB Za čimvečjo udeležbo delavcev, delovnih Ijudi in občanov , po poteh špominskih obeležij bo: -.:' - izdana posebna knjižica: vodič - v sredstvih javnega obveščanja bomo večkrat objavili namen in opis poti - v vsakem času bomo zagotoviJi možnost žigosanja kon-trolnih kartonov in v tej zvezi poendstavili izdajartje značk kot dokaz prehojene poti Nosilci: ZTKO, Krajevne skupnosti, Občinska organizacija ZB, Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomske odnose ,3. Posodobitev rekreacijskega centra »SORA« - izdelan bo poseben minimalni program razvoja med no-silci bodoče rekreacije v tem centrp, tj. KS MEDVODE, KOM-PAS TOZD Motel Medno in Ribiška družina Medvode, tako da bo do 27. aprila 1980 rekreacijski prostor, ki je tudi mestnega pomena, usposobljen za izletniško-kopalno sezono. Nosilci: KS.Medvode, Kompas, TOZD Motel Medno, Ribiška družina Medvode, Komisija za turizem in gostinstvo. 4. Ureditev rekreacijskega centra ob Zbiljskem jezeru ' Proces gradnje tega centra naj bi se odvijal v sodelovanju z mestom Ljubljana. Naša naloga bo, da borrio iskali lokacijeza izgraditev novega gostinskega objekta. . Nosilci: KS Medvode, KS Smlednik, TD Zbilje, TD Medvode, v TD Smlednik, TD Dragočajna, Ribiška družina Medvode^ . , 5. Kmečki turizem l - v letu 1980 bomo razpisali pogoje za vključitev potencial-nih kandidatov v kmečki turizem in - skrbeli, da se obstoječe oblike polkmečkega turizma ali vikend turizma prevesijo v popolno ponudbo kmečkega turi-zma. Nosilci: Kmetijska zadruga Medvode, Komite za družbeno planiranje1 in družbenoekonomske odnose. Komisija za turi-zem in gostinstvo. 6. Obratovalni čas gostinstva V letu 1980 bomo obratovalni čas gostinških obratov zaseb-nega sektorja prilagodili poirebam delavcev, delovnih Ijudi in občanov tako, da bomo v času letne sezone zagotovili naj-manj polovično ponudbo lokalov, ob sobotah jn nedeljah ter praznikih pa tudi, da bo odprtih čimveč gostinskih lokalov. V soglasju s krajevnimi skupnostmi bomo tudi določili po-goje ob katerih bodo posamezni lokali zaprti zaradi dopustov. Nosilci: Komite za družbeno planiranje in družbenoeko-nomske odnose, Krajevne skupnošti '.'¦•¦ ' D Malo gospodarstvo Razvoj malega gospodarstva v Šiški ne poteka v skladu z naglo rastjo potreb. S študijo o razvoju problematike naloga gospodarstva v Šiški smo želeli opozoriti na nekatere pro-bleme, ki pogojujejo zaostajanje v razvoju in nakazujejo možne smeri razvoja. Vendar je bil odziv KS in OZD na anketo tako skromen, da je bo potrebno v letu 1980 ponoviti in na podlagi zbranih ocen in pripofnb izdelati akcijski program iz katerega bodo izhajale usmeritve za to dejavnost ne samo za leto 1980, ampak tudi dlje. Planiranje razvoja naloge gospodarstva bo zato potekalo v dveh smereh: - Planiranje proizvodnega dela naloga gospodarstva bo povezano s planiranjem v OZD, zlasti na področju industrije in gradbeništva. v - Planiranje razvoja storitvenega dela naloga gospodarstva v KS bo izhajalo iz potreb KS, posebno pozornost pa bo potrebno nameniti za popolnitev že predhodno ugotovljenih potreb v KS. * Organizacije združenega dela s področja storitvene obrti bodo nadaljevale z integracijskimi postopki s ciljem dviga kvalitetne ravni storitev ih zadovoljevanja potreb občanov v KS s širjenjem dejavnosti in števila lokacij skladno s progra-md>m razvoja malega gospodarstva. , . . , , Nosilci navedenih nalog so: \ - vse krajevne skupnosti, samoupravne stanovanjske in komunalna skup., - organizacije združenega dela ter - obrtna združenja zasebnih delavcev v občini in KS. Večje možnosti delavcem na začasnem delu v tujini, da še s svojimi sredstvi in delom vključijo v združeno delo, predvsem v proizvodni sektor obrti, bodo dane s tem, da bo usklajevanje ponudbe in povpraševanja po tej obliki dela in sredstev, postala stalna oblika planiranja. E KmetijstvO y ''. • , '.'/•' ' r* ¦ ¦ Splošno V letu 1980 bomo nadaljevali z razvojem kmetijstva in goz-darstva v okviru ciljev, ki smo si jih zadali s srednjeročnim planom 1976-1980. - V kmetijstvu: - bo KMETIJSKA 2ADRUGA MEDVODE še nadalje uspo-sabljala kooperante ter pospešeno uveljavljala različne oblike združevanja zemlje, dela in delovmh sredstev kmetov s kme-tijsko zadrugo ali kmetov med seboj (strojne skupnosti, obde-lovalne skupnosti). Z dohodkbvnim povezovanjem kmetov s kmetijsko zadrugo bo vpllvala na pridelovanje tako, da bo lahko uresničila nalogo povečanja govedorejske proizvodnje z intenziviranjem proizvodne krme in preprečevanjem klanja telet ter večjim pridelkom vrtnin in sadja z neposredno pro-dajo in predelavo. - KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST se bo intenzivneje vključevala v reševanje zemljiško-pravnih zadev. Organizirala bo prevzem in obdelovanje tistih zemljišč, na katerih lastniki opuščajo obdelavo. Angažirala se bo za hitrejšo zložbo zem-Ijišč in za agromelioracije. Skupaj z VODNO SKUPNOSTJO SAVA-LJUBLJANICA bo sodelovala pri urejanju in vzdrževa-nju odvodne mreže, - KMETIJSKA POSPEŠEVALNA SKUPNOST bo proučila gospodarski učinek združitve v zvezo s POSPEŠEVALNO SKUPNOSTJO LJUBLJANA zaradi enotnega programa, ki bo spremljal ukrepe za povečanje tržnih viškov kmetijskih in živilskih pridelkov in izboljševanje tehnologije pri pridelova-nju mleka, klavne živine in zelenjave, - z vsemi izvrševalci nalog na področju kmetijstva in goz-darstva bodo pripravljeni kmetijski prostorski plani, katere bomo sprejeli v letu 1980 in s katerimi bodo zaščitene najbolj rodne kmetijske površine v zaokroženih kompleksih in zašči-tenih kmetijah. - kmetje bodo s pomočjo kreditov hranilno-kreditne službe in bank po nasvetih KMETIJSKE POSPEŠEVALNE SLUŽBE, modernizirali kmetije in izboljševali agrotehnične ukrepe. Za živilsko industrijo: - KMETIJSKA ZADRUGA MEDVODE bo za potrebe HP KO-LINSKA - tovarne polpripravljenih in pripravljenih obrokov organizirala pridelovanje vrtnin in sadja, s tem bi dolgoročno zagotovila odkup pridelkov svojih kmetijskih kooperantov, Preskrba z živiii: - SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA PRE-SKRBO se bo še bolj angažirala za vnaprej načrtovano pride-lovanje za kritje potreb občanov, - SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA in SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE bosta v skladu z DRUŽBENIM DOGOVO-ROM O POSEBNIH BLAGOVNIH REZERVAH ŽIVIL IN ŽIVIL-SKIH PROIZVODOV, združevali sredstva za vzdrževanje ob-stoječih posebnih blagovnih rezerv. Obveznost do srednjeročnega planskega obdobja 1981-1985: - v letu 1980 bo ena izmed glavnih nalog vseh nosilcev razvoja kmetijstva in gozdarstva v občini dokončna izdelava in sprejetje srednjeročnega plana kmetijstva in gozdarstva za obdobje 1981-1985. 1. Kmetijska zemljiška skupnost občine Ljubljana-Šiška Kmetijska zemljiška skupnost očine Ljubljana-Šiška si bo v letu 1980 prizadeva*a uresničiti naslednje naloge: - sodelovati pri kmetijskih prostorsko ureditvenih operaci-jah s posebnim poudarkbm na kdmasaciji v Pirničah in spre-jemanju kmetijskega prostorskega plana. - z odkupljenim zemljišči in zemljišči iz zemljiškega sklada pomagati pri oblikovanju večjih zemljiških kompleksov po sodobnih načelih združevanja sredstev in zemlje, - pristopiti k izdelavi karte razvojnh usmeritev kmetijstva kot priprav za dolgoročni družbeni plan občine, -opredeliti zemljišča za potree kmetijstva v skladu z 10. členom zakona o kmetijskih zemljiščih, -odkupiti ponudena kmetijska zemljišča, predvsem tista, ki ležijo v prvem območju in so trajno namenjena za kmetijstvo, - odkupiti kmetijska zemljišča od organizacij, ki po zakonu niso kmetijske, - sodelovati pri reševanju socialno ogroženih kmetij in pri postopku za pridobitev preživnine, - sodelovati s Skupnostjo za pospeševanje kmetijstva pri izvajanju njenih nalog ter mu v večji meri materialno poma-gati. 2. Skupnost za pospeševanje kmetijstva in gozdarstva ' V skladu s temeljno usmeritvijo bo Skupnost za pospeševa-nje kmfetijstva in gozdarstva v letu 1980 pospeševala razvoj kmetijstva z regresiranjem: - umetnega osemenjevanja govejih plemenic in nakupple-menjakov ter plemenske živine, - obrestne mere za kredite, M jih kmetje najemajo za mo-dernizacijo proizvodnje, - nakupa semen strnih žit in semenskega krompirja, - umetnih gnojil, novogradnje in adaptacije hlevov na hri-bovitem območju občine, - raznih drugih oblik za pospeševanje razvoja organizira-nega in usmerjenega kmetijstva. Skupnost za pospeževanje bo izvajala tudi dmge naloge s področja izobraievanja kmetov, štipendiranja strokovnih ka-drov, nabavo literature, organizacije tekmovanj s področja kmetijstva in druge, ki prispevajo k dvigu splošne ravni in modemizacije kmetijstva na vasi, obenem pa bo sodelovala w akciji pri javni obravnavi kmetijskega prostorskega plana. 3. Kmetijska zadruga Medvode Kmetijska zadruga Medvcde se bo aktivno vključiia v javno obravnavo za sprejetje prostorskega plana za potrebe kmetij-stva in gozdarstva v občini Ljubljana-šiftka in na tej osnovi pristopila k izdelavi programov kmetijske proizvodnje. Kmetijska zadruga Medvode se bo po določilih Žakona o združevanju kmatov konstituirala v letu 1980 ter tako zado-stila zahtevi iz Zakona o združeaem delu. Nadaljevala bo s poglabljanjsm družbenoekonomskih od-nosov na vasi z uvajanjem raznih oblik združevanja dela, sredstev in zemlje, spodbujanjem k smotrni rabi kmetijskifo zemljišč in oblikovanju večjih kompleksovzemlje, vsesciljem policentrizem, znižali gostote in etažnosti na razumno mero. za večjo socialno varnost kmetov in izboljšanje njihovega Zgradili bomo kompletne soseske po ZN, da se izognemo družbenoekonomskega položaja. prepogostim novelacijam teh in drobitvam nalog in prenaša- Tudi v letu 1980 bo KZ Medvode aktivno sodelovala s nju zadolžitev iz leta v leto. Kmetijsko zemljiško skupnostjo in Skupnostjo za pospeševa- 3- Uslanovili bomo SIS za gospodarjenje s stavbnimi zem- nje kmetijstva pri izvajanju hidro in agromelioracij, komasacij IjišCi v občini. Pridobili bomo ZN tudi za področja, ki ne in drugih agrarnih operacij. zagotavljajo večjih dobičkov urejevalcem prostora (sanacije Z vključevanjem zadruge v ustrezne interesne skupnosti (za starih naselij in podobno). preskrbo mesta Ljubljane) ter HP KOLINSKA - tovarna polpri- V letu 1980 bomo ustanovili Komite za urbanizem in varstvp pravljene hrane bo zagotovila programirano proizvodnjo »za okolja v okviru vskladitve organizacije upravnih organov z znanega kupca« na področju proizvodnje mleka, mesa, krom- določili zakona o državni upravi. pirja in drugih vrtnin. 4. Na področju varstva okolja in kmetijstva bomo: V okviru svoje hranilno-kreditne službe bo skupno s Skup- - čuvali naravne znamenitosti kot so krajinski park Polho- nostjo za pospeševanje kmetijstva nadaljevala z zagotavlja- grajski Dolomiti, področje Smarne gore in Rašice ter rekrea- njem finančnih sredstevza naložbe v modernizacijo kmetijske cijski zeleni pas ob Savi, proizvodnje v skladu z dogovori med Kmetijskd živilsko ra- - potrdili kmetijski prostorski plan in si s tem omogočili zvojno skupnostjo SR Slovenije in bančnimi inštitucijami. strokovnejše odločitve glede izrabe površin, izdelali bomo operativne karte coningov kmetijskih zemljišč (topografske F. Gospodarjenje s prostorom v letu 1980 karte izvenmestnega območja v merilu 1:10000) - organizirali bomo komasacijo v Pimičah 1. Izdelani bodo osnovni razvojni prostorski dokumenti: - ohranili bomo kmetijske površine v okviru otokov ŠK 3-- generalni urbanistični načrt Ljubljane ter prostorski ele- Poljane, ŠK 5 Vižmarje, ŠK 6 Stanežiče, Šmartno-Gameljne . ment družbenega plana za obdobje 1981-1985. ter površine v Vodicah in Skaručni. 2. Na področju prostorskega načrtovanja in urbanizma 5. Skupščina občine in Komunalna skupnost - enota za bomo sledili veljavnim planskim zadolžitvam in novim usmeri- urejanje in pripravo stavbnih zemljišč načrtujeta pridobitev tvam: čuvali bomo kvalitetno kmetijsko zemljo, upoštevali sledečih urbanističnih dokumentov: Plan urbanistične dokumentacije za leto 1980 ' Zap. št. Soseska ' vrsta dokumentacije datum naročila rok izdelave • I. za stanovanjsko in posiovno gradnjo 1. ŠS 1/1 »Urban« ZN jan.80 okt. 80 1a ŠS 1/2-1/4 Stara Šiška ZN . - maj. 80 dec. 80 2. ŠS 4/2 »Na Jami« ZN - " •. jan. 80 okt. 80 3. ŠS 9 Koseze V. faza novelacija ZN ' / .4 jun.80 marec 81 4. ŠS 11 Stanežiče-izločena obm. Dvor,(Stanežiče ZN ' okt. 79 maj. 80 5. ŠS 11 Stanežiče - nova soseska ' 1, f. dispoz. načrt celote jan. 80 jul. 80 . 2. f. ZN soseske avg. 80 marec. 81 6. ŠS 12 Podutik - zazidalni otoki A II. faza ZN J jan. 80 dec. 80 7. ŠS 107/1 Šentvid I. novelacija ZN . dec. 79 sept. 80 / 8. ŠS 107 Poljane ZN jun. 79 marec 80 9. šS 108/1 Šentvid II. I. faza zazidalni preizkus okt. 79 jan. 80 ŠO 6, Šl 6 II. faza ZN feb. 80 ' okt. 80 ¦" 10. ŠS 109/1, 2, 3, Gunclje ZN okt. 79 jul. 80 11. ŠS 110/1, 2,3 Vižmarje nad klancem ZN okt. 79 sep. 80 12. ŠS 111/1, 2, 3 Vižmarje pod klancem ZN okt. 79 jul. 80 13. ŠS 112,2, 3 Vižmarje-Brod - ZN okt. 79 sept. 80 14. Mec 1,2,3 Medvode-center ¦ ' * ZN okt. 79 nov. 80 15. Mes 5 Medvcde-Goričane ZN jan. 80 okt. 80 16. Mes 14.Medvode-Svetje • ZN jan. 80 okt. 80 17. Mes 7 A Medvode-Preska ¦=.•¦' ZN okt. 79 jun. 80 18. Mes 19 Medvode-Verje ZN , , dec. 79* sept. 80 19. TLG 2PV4Tacen-center ZN ' ' nov. 79 sept. 80 20. TŠG 201/5 Tacen ¦¦;¦.,' ¦ ZN - nov.79 avg. 80 • 21»TŠG 202/1c Gameljne '¦ ¦ ZN ''• nov. 79 avg. 80 -¦ . . 22. TŠG 202/1 a Gameljne ¦ ZN ¦¦-¦'. • .[ , jan. 80 okt. 80 ;'. .', 23. TŠG 202/4a Gameljne . _ ZN ' : jan. 80 okt. 80 24. Šl 2, ŠS 103 Litostroj ZN ¦ • jan. 80 okt. 80 . ' ' II. za induatrijsko gradnjo ¦ v . , 1. ŠP-2, ŠM-Industr. cona ob Kamniški progi ZN / apr. 79 >> jun. 80 :- ¦'.'¦•¦- 2. ŠP-3 Industrijska cona ISKRA, IMP ZN ;¦¦ okt. 79 jul. 80 3. ŽP-6 Industrijska cona AGROSTROJ ZN ' dec. 79 dec. 80 4. ŽP] Industr. cona ISKRA - Pržanj ZN jan. 80 jan. 81 5. ŽP-8 Industr. otok IMP-SKIP ZN . apr. 79 jun. 8O 6. Mep 1,2 Industrijska cona Medvode-Goričane ZN . jan. 79 dec. 80 , III. za efcipteatartjo gramoz« , . 1 G-1 granuacnie« Jeprca . - ' ZN-programski del marec 80 ¦ marec 81 ¦ ' 2. 6-2 fMmeaniGa Gameljne ' ZN marec 80 marec 81 : VI. iorlrw-'T"f-r' Mftrtl 1. noMftlaeija urJsanističnega načrta Medvod dec. 79 okt. 80 2. neyalaeija Mup - teven - mestno obrnočje feb. 80 ' feb. 81 '' 3. PoihograjsHJ dttlomiti ; , I. faza: ambientolne oblikovalske osnovne ' novelasijs urbanističnsga načrta ¦>'¦¦'¦. .' nov. 79 jul. 80 II. faza: novalaeija urbanisiičnega načrta PD • ' sep. 80 jun. 81 4. urbanistični r»»6rt abmočja 1 Vodice-Smisdnik-Bukovica I. faza jan. 80 feb. 81 G. Komunalno gospodarstvo Poglabljanje samoupravne organiziranosti v Komunalni skupnosti bo tudi v I. 1980 ena glavnih nalog, da tako še nadalje odpira možnosti usklajevanja potrsb v okviru reainih možnosti in s tem pretoku pobud in predlogoV iz delegatske baze. Ob tej usmeritvi bo v letu 1980 tekla reorganizacija samo-upravne organiziranosti Komunalne skupnosti v cilju usta-novitve stavbno zemljiške skupnosti za gospodarjenje z zem-Ijišči in ustanavijanja novih enot znotraj Komunalne skupno-sti. Stanje'in dosežena stopnja razvoja samoupravnih družbe-noekonomskih odnosov na področju komunalnega gospo-darstva daje že v letu 1979 izrazitejše pa bo to v letu 1980, potrebno osnovo za nadOknaditi zamujeno v komunalni iz-gradnji in s tem izboljšati komunalni standard v občini. Dejavnost komunalne skupnosti bo tudi y letu 1980 usmer-jena v nadaijnje uveljavljanje funkcije sambupravnega pove-zovalca med uporabniki in izvajalci, ki so združeni v zborih izvajalcev in uporabnikov. Aktivno sodelovanje delegatov Ko-munalne skupnosti v organih upravljanja komunalnih organi-zacij posebnega družbenoga pomena pomeni kvaliteto v za-gotavljanju vplivanja interesov deiovnih Ijudi in občanov ter združenega dela na delo teh organizacij. Vloga komunalnih delovnih organizacij bo morala v nadalje biti v funkciji gospodarjenja in vzdrževanja komunalnih ob-jektov in manj tudi monopolnega izvajalca in skrbnika novo-gradenj komunalnih objektov in naprav. Skrb za razširjeno reprodukcijo in individualnih komunal-nih naprav sekundarnega pomena in kolektivnih komunalnih naprav bo naloga Komunalne skupnosti, o izgradnji virov in primarnih objektov širšega pomena (povezava sistemov, zbi-ralniki, kanal v obvoznici), pa se bodo dogovorili ostali nosilci programa ob sprejemanju plana razširjene reprodukcije za I. 1980. Naravnanost dela v komunalni dejavnosti bo usmerjena predvsem na realizacijo nalog družbenega plana občine 1976-1980, saj gre nedvomno za tisto področje, katerega razvoj mora biti usklajen z razvojem stanovanjskega gospo-darstva, urbaniziranja cestne mreže in s potrebami gospodar-sko-socialnega razvoja. Komunalna skupnost bo v letu 1980 uresničila kot pred-nostrte naloge predvsem: 1. Urejanje ulic, trgov in lokalnih cest - nedokončane investicije iz leta 1979 in tudi vse nepričete so prioriteta v letu 1980, - nezaključene naloge \z srednjeročnega plana, ki se pre-našajo v leto 1980: dokončanje Večne poti III. faze med cesto Pod hribom in Podutiško cesto, modernizacija ceste Vikr-če-Smledrrik II. faza od križiiča pri Kovaču do odcepa na Zavrh, etapna modernizacija ceste Koseze-Vojsko od Kosez do vasi Selo, - druge večje naloge, ki se prenašajo v leto 1980: sanacija viseče brvi v Mednem, rekonstrukcija ceste Medvode-Svetje, - nadaljnja realizacija prioritetnih nalog iz srsdnjeročnega obdobja nas postavlja pred dejstvo, kaj je realizirati, ker so zmožnosti v zadnjem planskem Istu omejene na približno enaka investicijska sredstva kot v letu 1979. Obstaja možnost, da bi eno izmed teh nalog pričsli v letu 1930. Predvidoma bodo ostale nerealizirano naslednje srednje-ročne postavke: modernizacija in ureditev ceste Vikrče-Verje, modernizacija ceste Vikrče-Smlednik od odcepa Zavrh do Smlednika, rekonstrukcija ssste Sora-Topol in nadaljevanje etapne modernizacije ceste Kos«z»-Vojsko, - vire financiranja bomo zagotavljali tudi z dodatnim zdm-Ževanjem sredstev s possbnim samoupravnim sporazumom v združenem delu. Iz dosedaj znanih virov predvidevamo, da bo skupaj združsno okoli 60 milijonov investicijskih sredstev. Torej je dodatno združevanje nujno, da dosežemo investicij-sko maso \z leta 1979, - druge naloga iz programa ulic, trgov in lokalnih cest po predlogih krajevnih skupnosti, - realizacija naJog iz programa udeležbe h krajevnemu samoprispevku po precHogih krajevnih skupnosti 50: Nosilec naloge: Komuoalna skupnost - urejanje ulic, trgov in lokalnih cest, krajevne akupnosti - nadaljevanje z uresničevanjem 10-letnega programa iz- gradnje cest z^gradnjo mestne obvoznice od Celovške do Dolgega mosta in ta gradnja kanalizacijskega kolektorja v trasi mestne obvoznice od Celovške do Tomačevega. Nosilec naloge: SIS za izgradnjo 10-letnega programacest, Komunalna skupnost 2. Urejanje in upravljanje stavbnih zemljišč Komunalna skupnost bo v letu 1980 uresničila kot pred- nostne naloge predvsem: - pridobivala, prjpravljala in opremljala zemljišča za po-trebe stanovanjske, industrijske in poslovne gradnje ter cestne infrastrukture, - za potrebe usmerjene blokovne stanovanjske gradnje: urejanje zemijišč za sosesko ŠS 8/2 Nove Dravlje, nadaljeva-nje pridobivanja in priprave zemljišč za sosesko ŠS 11 Sta-nežiče, pridobivanje zemljišč za sosesko ŠS 12 Podutik in za zazidalni otok Mes 7 A Preska - Medvode, - za potrebe industrijske gradnje urejanje industrijskih con: ŠP 2, ŠMI ob Kamniški progi (Litostroj, Tiki, Gorenje, Lek, Lesnina, Gramex), ŠP 4, ŠP 5 ob Celovški cesti, ŠP 3 (Iskra, IMP), ŠP 6 (Agrostroj) ŠP 7 (Iskra, Pržanj), ŠP 8 (SKIP), Mep 1 Medvode (Donit, Color), ŠP 218/1 Vodice in Mep 8 Medvode, - za potrebe individualne zadružne gradnje urejanje zem-Ijišč v: SS 12 Podutik, ŠS 218/3 Vodice, ŠS 202-2 a in SS 202-1 c Gameljne(zazadrugoRašica), ŠS201-5 Tacen, ŠS 202-1 a in ŠS 202-4 a Gamljne, Mes 19 Verje, ŠS 111/2 Brod, Mes 14 Svetje, Mes 5 Goričane, ŠS 201/6 a in 201/7 Šmartno ter ŠS 202/3 b Gameljne, - za odpiranje novih gramoznic, urejanje zemljišča G 1 Jeperca in G 2 Gameljne, - nadaljevanje in kompletiranje komunalne ureditve so-sesk ŠS 7/1, 8/1 Dravlje, 8/2 Nove Dravlje, ŠS 10 Draveljska gmajna, ŠS 4 Koseze, ŠS 6 KS Komandanta Staneta, Mes 7 Preska, - pričetek komunalnega opremljanja novihsosesk ŠS 11 Stanežiče, ŠS 12 Podutik, ŠS 202-2 a Gameljne, ŠS 218/3 Vodice, ŠS 201-5 Tacen, - pospešitev oddajanja urejenega stavbnega zemljišča v soseskah ŠS 6, 7/1, 8/1,8/2, 4/1, 10, 12, ŠS 202-2 a, Nosilec naloge: Komunalnaskupnost-urejanje in upravlja-nje stavbnih zemljišč, - da se nadaljuje s pripravami za postopno prenovo ob-močja stare Šiške z izdelavo urbanistične dokumentacije z začetkom v predelu »Urban«, Nosilec: Komunalna skupnost - urejanje in upravljanje stavbnih zemljišč in izvršni *vet - da se obnovijo urbanistični načrti oziroma izdelajo novi načrti: novelacija UN Medvod, novelacija UN Polhograjski Dolomiti, novelacija urbanističnega reda izvenmestnih obmo-čij (MUP) in prekvalifikacija v urbanistični načrt, urbanistični načrt območja Vodice-Smlednik-Bukovica, - da se podpre in omogoči organizirana individualna grad-nja po principu »zadružna gradnja«, - da se zagotovl pravočasna izdelava urbanistične doku-mentacije in zazidalnih načrtov kot pogojaza pridobivanje in opremljanja stavbnih zemljiič, - postopke v zvezi s pridobivanjem zemljišč poenostavljati, skrajšati razlastitvene postopke, v tej zvezi pa že ob sprejema-nju zazidalnih načrtov ugoUvljati javni interes povsod tam, kjer se predvideva javni program ali družbena gradnja, da se zemljišča pravočasno pridobivajo tudi za individualno, zdru-ženo in nadomestno gracinjo, s čemer bomo preprečevali črno qradnjo, - Komunalna skupnost in upravni organi Skupščine bodo težili k hitremu razreževanju vsah pravnih formalnosti, da se bodo tako pospešili postopki za pridobivanje zemljišč, nji-hovo pripravo oziroma opremo, Nosilec: Komunalna skupnost, izvršni svet 3. Kolektivne komurtaJne stor.tve Program opravljania kolektivnih komunalnih storitev v letu 1980 bo zasnovan na naslednjih izhodiščih: - srsdstva se zbiiajo od zavazancev po teritorialnem prin-cipu po enaki p/ispevm stopnp kot v letu 1979, tj. 0.93% od osebnega dohodlta s priap«vki, - zaradi rvadaljnje uveljavitve aačela V-zajamnosti in solidar-nosti med Ijubl^anskimi obiinami, tj. možnosti prelivanja sredstev, je zagotovtti enotnost tehničnih normativov in vre- dnotenja storitev po enoti ter izdelati inventarizacijo objektov in naprav (katastri, standardi), - Komunalna skupnost je dolžna obvladati vso kolektivno komunalno problematiko, zato je v mestni interesni krog vnesti samo tiste naloge, ki zahtevajo enotnost obravnave, vodenja in nadzorovanja, - zimska služba je ena zahtevnejših nalog.zato je zagotoviti dosledno pripravo podrobnih operativnih planov, ki morajo zajemati vsako ulico in naselje, - nadzor nad izvajanjem kolektivnih komunalnih storitev na območju občine mora izvajati Komunalna skupnost prek svoje nadzorne služe, - delovni Ijudje in občani pričakujejo in zahtevajo, da bodo kolektivne komunalne storitve v letu 1980 kvalitetnejše v vseh ozirih, Nosilci: Komunalna skupno$t - kolektivna komunalna po-raba, krajevne skupnosti, Zveza komunalnih skupnosti Ljub- ljana 4. Individualna komunalna poraba Komunalna skupnost bo na tem področju uresničevala predvsem: - napeljavo vročevodnega priključka za ŠS 8/2 in dogradi-tev vročevoda v ŠP 3, - namestitev filtrov za dimne naprave na dimniku Toplarna Šiška, - izgradnja dokumentacije za II. fazo izgradnje toplarne Šiška, - izgradnja rezervoarja za gorivo za 20.000 m3 pri toplami Šiška, Nosilec: IPK Ljubljana in Komunalna skupnost Šiška - nadaljevanje del na plinovodnem omrežju Šiška v skladu s programom in z ozirom priključitve na zemeljski plin, - izgradnjo primarnega plinskega omrežja za Podutik, Nosilec: Komunalna skupnost, TPK - sodelovala pri izgradnji kanalizacijskega zbiralnika po trasi obvozne ceste med Celovško in Tomačevim,'predvsem s pravočasno pridobitvijo zemljišč in kot soinvestitor del, Nosilec':' Komunalna skupnast, RSC, SIS za gradnjo 100-letnega programa, IPK - povezovalni kanal Dravlje-Podutik-Glinice v ŠS12 Podu-tik, t nadaljevanje del na zbiralniku A 2 do črpališča pri zbiral-niku Brod-Medvode, - dokončanje zbiralnika A 4, - povezovalni kanal Brod-Tacen-^Vikrče s črpališčem do tovarne KOT, - podaljšanje zbiralnika v ŠP 3, - povezovalni kanal od čistilne naprave »Obnova« do Ga-meljne-Rašica, - pričetek gradnje primarnega kanala Tacen-Šmartno, vključno črpališče pri Tacenskem mostu, - izgradnja vodohrama Pržanj s priključnim cevovodom, - povečava kapacitete v vodarni Šentvid, - izgradnja vodovoda 0 300 Stanežiče I. faza, na odseku Medenska-Kolesarska, - izgradnja vodovoda 0 350/300. Pržanj-Dolnice-Podutik, - izgradnja vodovoda 0 400 po Goriški, odsek Djakoviče-va-Samova, Nosilec: Komunalna skupnost, IPK - realizacija vseh drugih nalog po programu razširjene reprodukcije individualnih.komunalnih naprav za leto 1980, Nosilec: Komunalna skupnost. 7 4. Stanovanjsko gospodarstvo < Stanovanjsko gospodarstvo bo v letu 1980 nadaljevalo z izvajanjem nalog, sprejetih s srednjeročnim družbenim pla-nom 1978-1980. Poleg tega bo na področju stanovanjske gradnje v letu 1980 mogoče reafizirati naslednje sdseske: Dokončanih bo 210 stanovanj, in sicer: SŠ 9 Koseze - 144 stanovanj; MeS 7 Preska - 66 stanovanj; v gradnji bo 1050 stanovanj - 142 ind. stanovanj; Sš 10 Draveljska gmajna- 352 stanovanj; SŠ 8/2 Nove Dravlje B 8, B 9-300 stanovanj; B 10, B 11 - 284 stanovanj; Sš 12 Podutik Zadruga Litostroj - 142 stanovanj ind.; Zadruga Rašica - 48 stanovanj ind.; SŠ 4/1 Stara cerkev - 114 stanovanj. Nadaljevala se bo gradnja nedružinskih stanovanj v ŠP-5 in pričela gradnja stanovanjskega objekta za delavce družbenih dejavnosti. I. Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred • ¦ ;v ¦ • • ¦ " požarom V skladu s sprejetim programoni dejavnosti SIS za varstvo pred požarom občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1978-1980 bo delo požarne skupnosti in občinske gasilske zveze kot operativnega izvajalca v letu 1980 usmerjeno v izvedbo na-slednjih nalog: - nadalje razvijati delegatske odnose, ""'¦ - usposabljati delegate zbora izvajaleev in zbora uporabni-kov, filanov S SS in drugih dejavnikov, za uspešno delo na področju požamega varstva, - sodelovati z druženo političnimi organizacijami občine, štabom CZ, Zvezo SIS mesta, Gasilsko brigado, Krajevnimi skupnostmi ih društvi, - redno odvajati dogovorjena finančna sredstva: obvezno-sti do gasilse brigade, Mestne gasilske zveze in Zveze SIS mesta Ljubljane. Iz ostanka finančnih sredstev pa bomo financirali gradnjo rezervoarjev, dostopov do požarne vode, nabavo gasilskih -vozil in opreme, sofinancirali gradnjo in adaptacijo nujno potrebnih domov, vse po gstrezno pridobljeni gradbeni doku-mentaciji. Očinska gasilska zveza kot operativni izvajalec SIS za var-stvo pred požarom v občini Ljubljana-Šrška pa bo skrbela za naslednje: -usposabljala operativno članstvo preko seminarjev in te-čajev ter strokovnih predavanj n praktičnih vaj, -nudila pomoč po svoji strokovnih kadrih pri izobraževanju gasilskih enot CZ v krajevnih skupnostih, -v šolah in VVZ vodila predavanja o požami preventivi, -organiziralatekmovanja za člane, članice, mladino in pio-nirje za teritorijalne in industrijske enote, ter enote CZ v KS v skladu z programom, - sodelovala pri tzvedbi »Tedna požarne varnosti« s poseb-nim povdarkom na učvrščevanje strokovne in kondicijske usposobljenosti, ter raznimi preventivnimi pregledi v cilju preprečevanja požarne nevarnosti, ter širjenje požarne kul-ture, - aktivno sodelovala pri odpravljanju eventualnih elemen-tarnih nesreč ter nudenja ustrezne pomoči v slučaju požarov in ostalih nesreč; - skrbela, da bodo obstoječi vodni viri vzdrževani in uspo-sobljeni za potrebe gašenja, - skrbela za ažurno evidenco vseh vodnih virov, - kontrolirala hidrante in obveščala pristojne za eventualna popravila, - upoštevala razmere in potrebe, ki so se kazale oz. se bodo kazale ob akciji »Nič nas ne sme presenetiti«, - sodelovala pri večjih proslavah na območju občine. II. DRUŽBENE DEJAVNOSTI Srnernice za področje družbenih dejavnosti za leto 1980 so bile s strani skupščine družbenopdlitične skupnosti že spre-jete skupaj s smernicami za leto 1979, ko so bili sprejeti tudi aneksi za leto 1979-1980. V smemicah za leto 1980 so neka-tere naloge le bolj konkretizirane. Leto 1980 pomeni zadnje leto uresničevanja srednjeroč-nega družbenega plana 1976-1980, zato bo temu primerno posvečena posebna skrb na področju vseh družbenih dejav-nosti tistim nalogam, ki iz kakršnihkoli objektivnih razlogov niso bile realizirane v preteklih letili. Analiza dosedanjega razvoja kaže, da se je druženi plan v glavnem uresničeval po predvidevanjih ter, da je na nekaterih področjih razvoj v kvalitetnem smislu celo presegel pričakovanja. Oaprta pa ostaja še vedno vrsta perečih vprašanj na domala vseh po-dročjih družbenih dejavnosti. Zlastt so pereči problemi ka-drovske politike pri vzgoji in izobraževanju, ki imajo svoje vzroke v razmeroma nizkih osebnih dohodkih vzgojnega in izobraževalnega kadra, v konstantnem pomanjkanju stano-vanj za te delavce, v njihovi delovni preobremenjenosti itd. Dalje velja poudariti,prisotnost prostorskega deficita na ome-njenih dveh področjih zlasti še v giasbenem šolstvu. V okviru uresničevanja stanovanjske problematike se za leto 1980 na- črtuje izgradnja stanovanjskega objekta, za katerega je že v izdelavi lokacijska dokumentacija in programske osnove. No-silci te naloge so samoupravna stanovanjska skupnost, izo-braževalna skupnost, skupnost otroškega varstva ter komu-nalna skupnost. Po analizi iz leta 1978 je stanovanjski deficit preko 250 stanovanj problematika pa se bo še bolj zaostrila glede na nadaljnjo gradnjo OŠ in VVZ objektov ter v zvezi s tem odpiranjem novih delovnih mest. Nekatera področja kot npr. raziskovalno in zdravstveno se bodo v zadnjem planskem letu še posebno aktivno vključila v izvajanje zakona o svoodni menjavi dela, še zlasti velja ta zagotovitev za zdravstveno skupnost, ki bo posebno skrb posvečala odpiranju obratnih ambulant pri delovnih organi-zacijah. Skupne naloge vseh SIS družbenih dejavnosti v letu 1980 bodo torej: - poglobljeno izvajanje delegatskega sistema predvsem pri odpravljanju nekaterih pomanjkljivosti kot so: neaktivnost v delegatski bazi, prevladujoč vpliv zborov izvajalcev, preob-sežna in prepozno prejeta delegatska gradiva itd., - financiranje dejavnosti njenih področij bodo zagotavljale skupnosti v svojih programih za leto 1980 (sredstva za zimo-vanje, šolo v naravi in letovanja otrok) na podlagi svobodrie menjave pri skupnostih za otroško-varstvo, izobraževanje, telesno kulturo, socialno skrbstvo in zdravstvo, - reševanje stanovanjske problematike delavcev družbenih dejavnosti, - aktivno vključevanje v pripravtjanje srednjeročnih razvoj-nih planov v letu 1981-1985 in Ljubljana 2000, - organizacija in konstituiranje skupnih.strokovnih služb (za potrebe ekonomskega in pravnega svetovanja) na po-dročju SIS družbenih dejavnosti, - vključevanje v izvajanja svobodne menjave dela pri tistih skupnostih, ki imajo dvodomen dfelegatski sistem in vsklaje-vanje samoupravnih aktov z zakoni, - usklajevanje obrambn načrtov za potrebe LO in DS. o posameznih področjih predvidevajo smernice v letu 1980 uresnčevanje sledečih nalog. ' 1. Otroško varstvo Na področju izvajanja otroškega varštva in vzgoje predšol-skih otrok bo dan poudarek realizaciji prednostnih nalog kot so: - pridobivanje manjkajočega vzgojnovarstvenega prostora '' v okviru katerega bodo v letu 1980 v gradnji ali zgrajeni objekti: a) VVZ objekt v Draveljski gmajni s kapaciteto 210 otrok (dokončan je) b) VVE v stanovansjkih blokih E 3-4 v KS Kpseze za 60 otrok c) VVZ Andersen (prizidek) za 60 otrok d) VVZ objekt v KS Dravlje ŠS-7/1 za 180 otrok - e) VVZ v KS Zg. Šiška za 120 otrok (druga faza 80 otrok v kolikor bodo pridobljepa dodatna sredstva) - pričetek gradnje f) VVZ v stanovanjskih blokih Medvode-Preska za 84 otrok g) VVZ 4/1 Stara cerkev za 60 mest (pričetek gradnje). Nosilec: Skupnost samoprispevka II. operativni odbor pri Komiteju za družbene dejavnosti in občinska skupnost otro-škega varstva, - Kot v celotnem srednjeročnem obdobju si bo SOV tudi v letu 1980 prizadevalazačim uspešnejšo realizacijo naslednjih nalog: ' . a) nadaljnje širjenje, organiziranje in izvajanje varstva ter vzgoje otrok v varstvtenih družinah ob sodelovanju s KS, ZPM in socialno-zdravstvene službe, b) nadaljnje vključevanje predšolskih otrok, ki niso vklju-čeni v družbeno organizirano varstvo priizvajanju 80-urnega vzgojnega programa, c) zagotavljanje sredstev za regresiranje cene storitev za oddelke otrok z motnjami vduševnem in telesnem razvoju, d) zagotavljanje sredstev za razširjeni obseg letovanj, e) sofinanciranje opremljanja in urejanja otroških igrišč v KS in počitniških domovih, ki delujejo v okviru občinske ZPM (Srednji vrh, Pag, Poreč), f) štipendiranje varuhinj in vzgojnega kadra za kar bo ob-činska skupnost združevala sredstva pri mestni skupnosti Ljubljana. Nosilci: SOV, MSOV, KS, vzgojnovarstvena organizacija in ZPM. - V letu 1980 bo občinska skupnost usmerjala napore tudi v uresničevanje in dosledno izpeljavo naslednjih nalog: v po-glabljanje samoupravne organiziranosti in izvajanje delegat-skega sistema, povezovanje skupnosti OV s skupnostjo so-cialnega varstva, ustanavljahje enot otroškega varstva v KS, ki naj bi postale center neposrednega dogovarjanja in izvajanja nalog na tem področju, v razreševanje stanovanjske proble-matike vzgojnovarstvenega kadra, v sodelovanje z mestno skupnostjo OV pri uresničevahju skupnih interesov pomemb-nih za celo mesto, v izvajanje priprav za izdelavo srednjeroč-nih in dolgoročnih nalog, skupno financiranje dejavnosti ob-činske skupnosti socialnega varstva. Nosilci: SOV v sodelovanju g Komitejem za družbene dejav-nosti, občinska skupnost, OB, KS. 2. Vzgoja in izobraževanje Poudarek bo dan predvsem realizaciji naslednjih nalog: - razvijanju in poglabljanju družbenoekonomskih odnosov na načelih svobodne menjave dela, . - nadaljevanju akcije ustanavljanja enot občinskih izobra-ževalnih skupnosti pri OŠ, - sodelovanje s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi pri ustanavljanju temeljnih SI.S na področju usmerjenega izobra-ževanja, - vključevanje za nadaljevanje akcije za ustanovitev po-sebne izobraževalne skupnosti za vzgojo in izobraževanje pedagoškega kadra, - združevanje nalog in opravil na ekonomskem in pravnem področju, ; - razširitvi in posodobitvi materialneosnovedelazgradnjo novih stavb in intervencijskim vzdrževanjem obstoječih, - izboljševanje kadrovske Sestave prosvetnih delavcev z zagotavljanjem sredstev za štipendiranje učencev in študen-tov pedagoških šol ter dopolnilno izobraževanje prosvetnih delavcev, - skupno s skupnostjo OV in stanovanjsko skupnostjo kot nosilci naloge reševanja_stanovanjske problematike delavcev zaposlenih v družbenih dejavnostih, - nadaljevanje uvajanja celodnevne organizacije dela in drugih sodobnih oblik in metod dela, ki prispevajo k dvigu vzgojnoizobraževalnega standarda, •— zagotovitev delovanja vzgoje in izobraževanja v izrednih razmerah v skladu s sprejetimi elementi, - z nadaljevanjem in poglabljanjem medsebojnegasodelo-vanja z LO, pdbori za LO in DS v izob'raževalni skupnosti, izdelavo in ažuriranje vseh potrebnih dokumentov ter prever-janjem delovanja opreme, - smotrnosti gospodarjenja in nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja v skladu s celovitim družbenim razvojem, s pravočasnim, usklajenim in strokovnim delom pri pripravi planških dokumentov, - skupaj z zdravstveno skupnostjo in skupnostjo social-nega skrbstva sodelovanje pri zakonskem in predzakonskem svetovanju. Na področju pridobivanja šblskega prostora bodo zgrajeni oziroma v gradnji naslednji objekti: A - OŠ v ŠS 7/1 KS Dravlje (24 učilnic, velika in mala telovadnica) - OŠ Medvode-Svetje (14 učilnic, telovadnica) pričetek gradnje 198Q. B - V letu 1980 bo potrebno pridobiti sredstva še za: - OŠ Zvonko Runko (adaptacija kuhinje in jedilnice) t - OŠ Dravlje (sofinanciranje 6 dodatnih učilnic) - OŠ Medvode-Svetje (sofinanciranje dveh dodatnih učil-nic in zaklonišča) - OŠ Staneta l^osca (adaptacija jedilnice in kuhinje) in - OŠ Dravlje ŠS 8/2 (novogradnja 18 učilnic). Navedena sredstva bo potrebno pridobiti iz skupne porabe v okviru stopnje za financiranje razširjenega programa inve-sticijskih vlaganj v manjkajoči učni prostor. Nosilci: Občinska izobraževalna skupnost, skupnošt samo-prispevka II, operativni odbor, vzgojne in izobraževalne orga-nizacije, KS in PIS. 3. Kultura Osnovne že ustaljene naloge, ki se bodo izvajale tudi v letu 1980: ¦ ¦ ¦ - zagotavljanje pogojev za nadaljnje razvijanje in delovanje kulturno-umetniških društev in skupin v okviru občinskih kulturnih organizacij, - razvijanje knjižničarske dejavnosti vobčini, - izvajanje kulturnovzgojne dejavnosti za mladino, pred-vsem dejavnosti šolskih kulturnih društev in skupin, sodelo-vanje z OŠ in VVZ, - organiziranje in izpeljava glumaških, šišenskih večerov, - nadaljnje razvijanje kulturnega sodelovanja s pobrateno občino Kavadarci, - na področju investicijskih vlaganj bQ potekala preuredi-tev Doma Svobode v Medvodah in Kultumega doma v Pirni-čah. , Nove naloge: - reševanje kadrovskih vprašanj na področju kulturno-umetniške dejavnosti, - reševanje problemov na področju investicijskega vzdrže-vanja kulturnih objektov, spomenikov, Ijudske revolucije NOB ter kulturnih spomenikov, - priprava programa za prenovo doma DPD Pirniče in za-četek prenovitve Vodnikove hiše, - priprava analiz zaključnih računov DO s področja kulture, - izdelava programa kultumih dejavnosti v letu 1980, - izvajanje kulturno-umetniških prireditev v okviru društev in skupin v KS in OZD ter v povezavi sturističnimi organizaci-jami, društvi in ZKO, - sofinanciranje in sodelovanje pri realizaciji tedna upoko-jencev, - aktivnosti na področju- LO in DS. Nosilci: SIS za kulturo, Ljubljanska kulturna skupnost, Zveza kulturnih organizacij. .4. Zdravstvo Iz analize izvajanja družbenega plana 1976-1978 in družbe-noekonomskega razvoja v letu 1979 izhaja, da bo moralo biti težišče razvojnih možnosti v krepitvi materialne osnove zdru-ženega dela s tem, da se: - uresniči hitrejši razvoj osnovnega in preventivnega zdravstvenega varstva, - zmanjšuje neskladnost med doseženo razvojno stopnjo osnovnega, in preventivnega zdravstvenega varstva napram drugim oblikam zdravstvenega varstva, - izboljšujejo postopki zdravljenja, - zmanjšuje poraba sredstev za bolnišhično in speciali-stično zdravstveno varstvo, .¦¦.¦'< - krepi obrambna sposobnost in - dokončajo že začete gradnje v tem srednjeročnem ob-dobju in s tem povečujejo in razvijajo zmogljivosti osnovne zdravstvune službe. Zdravstvena skupnost se bo v letu 1980 še posebej zavze-mala za upoštevanje in zagotavljanje primarnega zdravstve-nega varstva uporabnikom zlasti pri: a) ustvarjanju pogojev in osnov za učinkovitejše izvajanje splošne stabilizacijske politike, b) vključevanju in upoštevanju ključnih rešitevpri uresniče-vanju in izvajanju družbenega plana in sprejetih resolucij, ki postavljajo gibanja sredstev vseh oblik porabe v soodvisnosti od rasti družbenega proizvoda. Tem usmeritvam bodo podrejene vse odločitve uporabni-kov in izvajalcev zdravstvenega varstva, tako pri programira-nju zaposlenosti, oblikovanju cen zdravstvenih storitev, spre-jemanju realnejših meril za ugotavljanje količine, kakovosti ter uspešnosti opravljenega dela zdravstvemh delavcev kot osnove za uresničevanje svobodne menjave dela ter smotr-nejšo delitev dela med zdravstvenimi delovnimi organizaci-jami pri izpolnjevanju sistema solidafnosti kot podlage za izenačevanje pogojev uveljavljanja zdravstvenega varstva ter trdnejše in trajnejše vzajemnosti in solidarnosti med zdrav-stvenimi skupnostmi glede uresničevanja dogovorjenih oblik zdravstvenega varstva. Glede investicij bo v letu 1980 pridobljena načrtovana pro-jektna dokumentacija za gradnjo novega zdravstvenega ob-jekta v KS Medvode, ki naj bi bila realizirana v* naslednjem srednjeročnem obdobju. Skupno s skupnostjo socialnega skrbstva in skupnostjo za vzgojo in izobraževanje sodelovanje pri realizaciji naloge za-konskega in predzakonskega svetovanja. Nosilci: Občinska zdravstvena skupnost, TOZD osnovnega zdravstvenega varstva, skupnost samoprispevka II, operativni odbor, SIS za socialno skrbstvo in SIS za vzgojo in izobraže-vanje. , - , 5. Telesna kultura ¦ ¦ ¦ f Srtiernicie za leto 1980 predvidevajo izhajajoč iz predhodno dogovorjenega obsega investicijskih naložb: - izgradnja univerzalnih ploskev v KS Šercerjeve-Litostroj, Zg. Šiška, Dravlje, Komandant Stane, Podutik, Gunclje, Topol in Šinkov Turn v vrednosti 6,040.000 din. Sredstva bodo zagotovljena delno iz prispevne stopnje delno pa iz sredstev KS in drugih združenih sredstev. S tem bi bil realiziran pozi-tivni premik pri izgradnji novih športno-rekreacijskih ploščadi na območjih navedenih KS pri čemer se bo povečala možnost vkfjučevanja krajanov in delovnih Ijudi v izvajanju športne rekreacije. - na področju kadrovske politike bodo v celoti zadovoljene potrebe le za vzgojo in izobraževanje ter v nekaterih TK organizacijah. Zlasti velik deficit kadrov se pojavlja v organi-zaciji rekreacije v TOZD in rekreacijskih društvih v KS. Pose-ben poudarek pri izobraževanju kadrov bo še naprej dan idejnosti vzgoje, - delovna skupnost SITKS in ZTKO se je za opravljanje del skupnega pomena doslej v celoti samoupravno organizirala, v letu 1980 pa se bo poskušalo v to skupnost vključiti vse profesionalne delavce v občini, ki delujejo na področju športne rekreacije, - ker delegatski sistem še ni v celoti zaživel bo posebna pozornost posvečena skrbi za izobraževanje delegatov, - v sodelovanju z ostalimi interesnimi skupnostmi zlasti na področju zdravstva, socialnega skrbstva, otroškega varstva in izobraževanja bodo vloženi napori za organizacijo in sofinan-ciranje akcij skupnega pomena. Gre predvsem za dejavnost počitniških letovanj otrok, akcij učenja v VVO ter šole v naravi, - telesnokulturna skupnost bo v letu 1980 dosledno izva-jala dogovorjene naloge srednjeročnega programa 1976-1980 in samoupravnega sporazuma o sofinanciranju dejavnosti skupnega programa, izvajanju politike in nalog na področju vrhunskega športa in skupaj dogovorjenih nalog v TKS Ljubljana in TKS Slovenije. -• '. . 6. Socialno skrbstvo :' ' • , -¦ Izvajanje socialno skrbstvene dejavnosti bo v letu 1980 usmerjena predvsem v naslednje naloge: 1. Osnovne že ustaljene naloge: - zagotavljanje socialne varnosti občanov, ki so upravičeni do prejemanja družbeno denarne pomoči, - v sodelovanju s splošnimi socialnimi zavodi bo posve-čena skrb za vključevanje ostarelih v Dom upokojencev, zlasti delno in nepokretnih občanov, - sofinanciranje šolanja v naravi, zimovanja in letovanja, - prizadevanje za reševanje zavodskega varstva otrok in mladostnikov ter odraslih, ki so tnoteni v telesnem in dušev-nem razvoju, - zagotavljali se bodo pogoji za izvajanje rejniške dejavno-sti oziroma odpravljali vzroki za oddajo otrok v rejo, - z Oš, vzgojnimi zavodi, UJV, KS in ostalimi družbenimi dejavniki bo potekalo sodelovanje v smislu preventive na področju Vnladostniške delikvence, - izvajala se bo skrb za poglobljeno delo DEC, - zagotavljalo se bo delo klubov zdravljenih alkoholikov v sodelovanju z zdravstveno skupnostjo, - sodelovanje z ostalimi SIS družbenih dejavnosti, družbe-nopolitičnimi in humanitarnimi organizacijami in društvi, - zagotavljali se bodo finančni pogoji za delovanje centra za socialno delo ter vsebinsko usmerjanje za njegovo delova-nje.' 2» Nove naloge: - krepitev socialne službe v KS, - uveljavitev letovanja starejših občanov kot stalne oblike dejavnosti in družbene skrbi za to populacijo, - uveljavljanje novih oblik družbenega varstva občanoV ter odpiranje doma starejših občanov navzven, - izvajanje nalog in obveznosti, ki jih prinašajo zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, zakon o izvrševanju zakonskih sankcij, zakon o prekrških, zakon o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikovz motnjami v telesnem in duševnem razvoju ob zagotavljanju kadrovskih, prostorskih in finančnih pgojev za izvajanje teh nalog, - izvajanje strokovnega usposabljanja rejniških družin v sodelovanju z društvom rejnic SRS in - aktivno vključevanje v proces sočasnega družbenega planiranja, - sofinanciranje izgradnje DEC. 3. Prioritetne naloge: - ustanovitev posvetovalne službe za izvajanje predzakon-skega in zakonskega svetovanja ter spravnih poskusov, - skrb za dvig preventivno socialno srbstvene dejavnosti ter širjenje svetovalne cblike dela v KS, - prizadevanja za vključevanje Ijubljanskih občin za prido-bivanje sredstev republiške solidarnosti, - kasrtejše sodelovanje in usklajevanje mejnih področij SIS družbenih dejavnosti ter družbenopolitičnih in humanitarnih organizacij in društev. Nosilci: Občinska skupnost socialnega skrbstva, občinska, zdravstvena skupnost in Dom starejših občanov, občinska skupnost za vzgojo in izobraževanje in občinska skupnost socialnega varstva. 7. Raziskovanje Z novim zakonom raziskovalne dejavnosti prihajajo v ORS^ nove obveznosti, novost pa bo predvsem v dvodomnosti skupščine, menjavi dela v ORS in po njej ter v prenehanju financiranja supnosti iz skupnih sredstev, združevanju na republiškem nivoju itd. Financiranje raziskovalne dejavnosti bo predvidoma potekalo v treh smereh: - neposredna menjava de!a med uporabniki in izvajalci, to je brez posredovanja ORS, - menjava dela med uporabniki in izvajalci v ORS ali po njej, za kar bodo morale delovne organizacije odvajati sred-stva občinski skupnosti po določeni prispevni stopnji, - financiranje skupnega faziskovalnega programa, kate-rega cilj je skladen družbeni in ekonomski razvoj in obseg raziskav, sredstva zanj pa bodo odvajale delovne organizacije neposredno na repuliški nivo, posredno pa preko ORS. Glede na obvezno svobodno menjavo dela po novem za-konu raziskovalne dejavnosti na nivoju ORS bo potrebna radikalna spremerrtba v sestavu strokovne službe. Plan za leto 1980 bo tako imel poleg splošnega dela z vključenimi trajnimi obveznostmi o propagiranju in širjenju ter poglabljanju znanstvene dejavnosti in inovacij nasploh tudi konkretni del o menjavi dela. Prioritetne naloge pa bodo tudi v letu 1980: - vključevanje v razvojna prizadevanja združenega dela z zbiranjem, oblikovanjem in usklajevanjem raziskovalnih po-treb, izbora ustreznih izvajalcev in menjavi dela v ORS ali po njej, če DO ne bodo stopile v ne(5osredne ekonomskeodnose z izvajalci, - propagiramo vnašanje znanja v delo, - osveščanje delovnih Ijudi o neobhodni potrebi razisko-valne razvojnedejavnosti, propagiranje znanstvene misli med mladino. Nosilec: Občinska raztekovalna skupnost. 8. Zaposlovanje Izhajajoč iz določil zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelno-sti, zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidskih oseb, družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin ter prenosa nalog akcijskega programa za leto 1979 bo SIS za zaposlovanje v letu 1980, usmerjal svojo dejavnost na naslednja področja: - ugotavljanje in zadovoljevanje potreb organizacije zdru-ženega dela po dejavcih in posredovanje dela ter nudenja strokovne pomoči pri zagotavljanju zaposlitve brezposlenim osebam in kadrovskih premestitev, - varovanje pravic, vzdrževanje stikov in informiranje de' lavcev na začasnem delu v tujini, pospeševanje njihovega vračanja in zaposlovanje v domovini, - zaposlovanje invalidnih oseb ter organizacije njihovega usposabljanja s potrebami organizacij združenega dela, - organizacija usposabljanja in izobraževanja brezposelnih oseb, ki jih ni mogoče zaposliti brez priprave, terorganizacija preusmerjanja in preusposabljanja presežkov delavcev zaradi presktrukturiranja proizvodnih procesov in dejavnosti ozi-roma prenehanja dela posameznih TOZD, - organiziranje in usklajevanje poklicnega usmerjanja v vzgojnoizobraževalnem sistemu in OZD terpoklicno usmerja-nie ter svetovanie - strokovno delo za štipendiranje iz združenih sredstev m Titovega sklada, - izdelovanje analitično-planskega in informativnega gra-diva za pripravo usklajevanja in spremljanja uresničevanja elementov politike razvoja kadrov in zaposlovanja v planih OZD, občin in republike, - organizacija priprav gradiv in sej za samoupravne organe skupnosti za zaposlovanje in štipendiranje, - izdelava metodologije spremljanja samoupravnega spo-razuma o minimalnih standardih in zaposlovanja (prenos iz leta 1979), - popis težje zaposljivih oseb v sodelovanju s SIS social-nega varstva (prenos iz leta 1979), - skupno financiranje socialnega varstva. Nosilci: Skupnost za zaposlovanje in skupnost socialnega varstva. 9, Socialno varstvo - Smernice za uresničevanje družbenega plana za leto 1980 bodo služile kot načelo za usmeritev razvoja socialnega var-stva v občini ter kot osnova za obllkovanje vsebinskega in finančnega programa skupnosti v zadnjem letu tekočega planskega obdobja. Prednost bo vsekakor posvečena nasled-njim nalogam: - konstituiranje delovnih odborov in komisij, - uskladitev programov SIS vključenih v skupnost social-nega varstva za leto 1930, - povezovanje s TOZD in KS pri katerih bo možno izvajati in zagotavljati socialno vamost delovnih Ijudi in občanov, - aktivno vključevanje v delo skupščine skupnosti social-nega varstva Slovenije in mesta Ljubljane, - obravnavanje problematike socialne varnosti borcev ter invalidov NOB, - pripravi ocene socialno varnostne problematike v občini za skupščino družbeno-politične skupnosti občine Ljubljana-Šiška, - v pripravo in izdelavo obrambnih načrtov za celotno socialnd varstvo za primer vojne nevarnosti ali izrednih ra-zmer, - v organiziranje delegatske konference starostnega zava-rovanja kmetov in - v sodelovanju s humanitarnimi organizacijami in društvi v občini in mestu Ljubljana, - v sodelovanju s skupnostjo za zaposlovanje izpeljava nalbge zaposlovanja invalidnih oseb. Nosilci: Občinska skupnost socialnega varstva v sodelova-nju s SIS družbenih dejavnosti, ki se vključujejo v SV. III. KRAJEVNE SKUPNOSTI V krajevnih skupnostth se bp v letu 1980 v zvezi z uresniče-vanjem srednjeročnega družbenega plana občine za obdobje 1976-80 nadaljevalo utrjevanja samoupravne organiziranosti s posebnirn poudarkom in izvrševanju naslednjih nalog: - nadaljnjem utrjevanju delovanja organov krajevne sa-mouprave, sploh pa še v novo ustanovljenih krajevnih skup-nostih, - na poglobljenem sodelovanju med DPO, KS, TOZD in SIS v občini ob pripravah na sprejem srednjeročnih planov, - na nadaljnjem preoblikovanju in preobrazbi krajevnih skupnosti, - sprejetju enotnega pfana razvoja KS za leto 1980 financi-ranega \z združenih sredstev TOZD in drugih delovnih skup-nosti, - na zagotavljanju materialne osnove za delovanje delegat-skega sistema v KS, - na pripravi enotne in celovite sistemske ureditve financi-ranja delovanja KS v naslednjem srednjeročnem obdobju, - na vzpodbujanju KS za realizacijo skupnih nalog s finan- ciranjem z udeležbo h krajevnemu samoprispevku in angaži-ranju mladinskih delovnih brigad, - na zagotavljanju prostorov za delovanje novoustanovlje-nih krajevnih skupnosti. Z izvajanjem navedenih nalog se bodo krajevne skupnosti z dejansko kvalitetno spremembo odnosov, v katere stopajo delovni Ijudje in občani dnevno ob svojem delu in življenju, tesno povezovale s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbeno-političnimi organizacijami in organizacijami zdru-ženega dela s ciljem racionalnega in optimalnega zadovolje-vanja skupnih potreb in interesov delovnih Ijudi in občanov. IV. KADROVSKA POLITIKA Družbeni dogovor o obAikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin ureja enotno dogovor-jeno kadrovsko politiko na območju Ijubljanskih občin. Ude-leženci so ga sprejeli šele koncem 1979. leta tako, da se prvenstvene naloge uresničevanja in vgrajevanja določil druž-ben^ga dogovora v samoupravne splošne akte udeležencev prenese tudi v leto 1980. Enotno dogovorjen akcijski program za spremljanje uresničevanja družbenega dogovora je pripra-vila skupna komisija podpisnic dogovora. Zajema tudi uresni-čevanje in naloge družbenega dogovora o uresničevanju ka-drovske politike v SR Sloveniji, katerega novi podpisnik je tudi občinska skupščina. Nosilci: Komisija za spremljanje uresničevanja družbenega dogovora in udeleženci družbenega dogovora Družbeni dogovor o štipendiranju v SR Sloveniji še ni pod-pisan in prav tako tudi še ni pripravljen predlog Samouprav-nega sporazuma o štipendiranju v SR Sloveniji, ki ga spreje-majo temeljne organizacije združenega dela in ostale organi-zacije združenega dela in skupnosti. Naloge uresničevanja in vgrajevanja določil v samoupravne splošne akte udeležencev se prenesejo v 1980. leto. Z nadaljevanjem pravilne štipendij-ske politike in preusmerjanjem štipendijske politike na ka-drovske štipendije bomo vplivali na nadaljnje zmanjševanje združevanja sredstev za podeljevanje štipendij iz združenih sredstev za potrebe občine in republike. Delavci v združenem delu bodo vplivali na programe usmerjenega izobraževanja, da bodo le-ti prilagojeni potrebam združenega dela v skladu z razvojnimi načrti. Predlaganje kandidatov za podeljevanje štipendij iz Tito-vega sklada je potrebno v skladu z dogovorjenimi merili in kriteriji razširiti in preusmeriti ob usklajeni akciji dejavnikov, ki sodelujejo pri izbiri kandidatov na predlaganje večjega števila iz vrst delavcev v neposredni proizvodnji. Nosilci: Skupna komisija podpisnic in udeleženci družbe-nega dogovora in samoupravnega sporazuma za štipendira-nje Sprejemanje dopolnitev in sprememb Družbenega dogo-vora o pridobivanju sredstev za osebno in skupno porabo ter o skupnih osnovah in merilih za določanje osebnega dohodka in drugih osebnih prejemkov delegatov in drugih voljenih in imenovanih funkcionarjev in naloge, ki izhajajo iz dogovora, se prenesejo v 1980. leto, ker predlog dogovora še ni prjprav-Ijen. Nosilci: Komisija podpisnic družbenega dogovora in samo-upravnega sporazuma, komisija za volitve in imenovanja ter udeleženci družbenega dogovora in temeljne organizacije združenega dela, ostale organizacije združenega dela in skupnosti Zagotoviti je potrebno stalen pretok podatkov kadrovske evidence, ki bo vplival na ažuriranje kadrovske evidence. Kadrovska evidenca je podlaga za stalno evidentiranje kadrov predvidenih za pdsamezne družbene funkcije. Nosilci: Služba za kadrovske zadeve v občini in kadrovske službe v temeljnih organizacijah združenega dela, ostalih organizacijah združenega dela in skupnostih Komisija za vprašanja delavcev na začasnem delu v tujini bo tudi v letu 1980 nadaljevalaz izvajanjem sklepov in priporočil Skupščine SRS v zvezi z reševanjem statuSnih in drugih vprašanj delavcev na začasnem delu v tujini. Ob tem bo sodelovata z KO OK SZDL, IS in SIS za zaposlovanje. Pri reintegraciji delavcev iz začasnega dela v tujini bomo močneje kot doslej združevali potrebe OZD po kooperantih zasebnega sektorja ter želje delavcev iz tujine, ki bi želeli združevati sredstva in delo v tem okviru poslovnega sodelova- nja. Hkrati pa bomo ob sprejetih programskih Usmeritvah v KS usklajevali potrebe po storitveni obrti tudi z delavci na zača-snem delu v tujini. Nosilec: Komisija za malo gospodarstvo pri Komiteju za družbeno planiranje ter Komisija IS za vprašanja delavcev na začasnem delu v tujini ob sodelovanju s KS, OZD terzdruže-njem zasebnih obrtnikov. V. LJUDSKA OBRAMBA Splošno Ijudsko obrambo bomo v letu 1980 razvijali kot množično obrambno politično gibarjje, katerega nosilec so delovni Ijudje in občani. Prizadevali si bomo, da se splošna Ijudska obramba uveljavi kot sestavina socialističnega samo-upravnega razvoja ter kot vsakodnevna dejavnost vseh druž-benih subjektov. Na podlagi teh izhodišč in v sktadu s srednjeročnim načr-tom razvoja Ijudske obrame se za leto 1980 izpostavljajo naslednje naloge: 1. Na področju priprav družbenopolitičnega in gospodar-skega sistema: - Zagotoviti aktivnost komitejev za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito. Nosilci: Organi samoupravljanja in družbenopolitične orga-nizacije v OZD in krajevnih skupnostih. - Pospeševanje procesa samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja med organizacijami združenega dela pri za-gotavljanju materialnih in drugih pogojev vojne proizvodne in storitvene dejavnosti. Nosilci: Vsi subjekti splošne Ijudske obrambe. - V skladu s programom zagotoviti oblikovanje posebnih občinskih blagovnih rezerv osnovnih živilskih in neživilsfcih proizvodov. Nosilci: Podpisnik družbenega dogovora o oblikovanju po-sebnih blagovnih rezerv. - Načrtno usposabljati kadre za delo v vojni, predvsem na področju proizvodnje, opravljanja storitev in družbenih dejav-nosti. Nosilci: Komiteji za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito. 2- Na področju civilne zaščite in vojnih zvez: - Kadrovsko okrepiti predvsem pa pomladiti in izboljšati strukturo štabov za civilno zaščito krajevnih skupnosti. Nosilci: upravni organ za Ijudsko obrambo občine in mesta, štabi za civilno zaščito krajevnih skupnosti. - Zagotoviti 70%-no opremljenost in usposobljenost enot in štabov za civilno zaščito v krajevnih skupnostih in v organi-zacijah združenega dela. Nosilci: štabi za civilno zaščito in Komiteji za splošno Ijud-sko obrambo in družbeno samozaščito. - V okviru samozaščite pospešiti ustanavljanje enot za civilno zaščito v stanovanjskih, poslovnih in proizvodnih ob-jektih. Nosilci: štabi za civilno zaščito in Komiteji za splošno Ijud-sko obrambo in družbeno samozaščito. - Organizirane dele civilne zaščite okrepiti tako, da bo v štabe in enote vključenih vsaj 14-15% prebivalstva. Nosilci: Štabi za civilno zaščito in Komiteji za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito. - Kadrovsko popolniti, materialno tehnično opremiti in usposobiti občinski združeni odred civilne zaščite. Nosilci: Štab za civilno zaščito in izvršni svet. - Klubom in sekcijam Ljudske tehnike (potapljači, radio amaterji, modelarji) je potrebno nuditi vso materialno pomoč za realizacijo njihovega izobraževalno-strokovnega pro-grama. Nosilec: SZDL, upravni organ za LO ter. Svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. - Na področju priprav občinskih vojnih zvez oblikovati ob-činski center za zveze, utrditi in dopolniti obstoječo organiza-cijo, materialnotehnično popolniti center, strbkovno usposo-biti obveznike in vodstveni kader ter izvršiti kadrovsko popol-nitev občinskega centra s posameznimi profili kadrov. Nosilci: Svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno sa-mozaščito, izvršni svet in upravni organ za Ijudsko obrambo. - Zagotoviti nabavo predpisane osebne in kolektivne opreme za radiološko, biološko in kemično zaščito. Nosilci: Komiteji za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito, štabi za civilno zaščito in družbenopolitične organizacije. 3.- Usposabljanje za obrambo in zaščito: - Pri rednem izobraževanju na šolah vseh vrst in stopenj zagotoviti kvalitetno rast pouka obrambe v zaščite ter izbolj-šati izobrazbeni sestav predavateljskega kadra s področja obrambe in zaščite. Nosilci: Komiteji za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito v šolah vseh stopenj. Komite za družbene dejav-nosti ter SIS za vzgojo in izobraževanje. - Nadaljevati z uresničevanjem celotriega sistema samoza-ščitnega in obrambnega usposabljanja, ki naj vključuje vse delovne Ijudi in občane in izhaja iz potreb ter interesov temelj-nih samoupravnih skupnosti, upoštevajoč splošne družbene cilje. * Nosilci: ŠtaHi za civilno zaščito in Komiteji za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito., - Dodatno neposredno usposabljati Tezervne vojaške sta-rešine s ciije, da bi uspešno in učinkovito opravljali naloge s področja Ijudske obrambe, vamosti in družbene samozaščite. Nosilci: Občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin. 4.- Teritorialna obramba in vpjaške mobilizacijske zadeve: - Izpopolniti in krajevnim razmeram prilagoditi vojaško mobilizacijo ter v ta namen dodatno usposabljati kadre za izvedbo mobilizacije: Nosilci: Svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno sa-mozaščito, Komite za splošno Ijudsko obfambo in družbeno samozaščito in upravni organ za Ijudsko obrambo. - Izboljšati kadrovsko strukturo teritorialne obram6e z mlajšimi in strokovno usposobljenimi kadri ter opremljati enote teritorialne obrambe s sodobnejšo opremo. Nosilci: Štab za teritorialno obrambo in Komite za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito. - Dopolnilno usposabljati enote in štabe teritorialne obrambe za potrebe splošne Ijudske obrambe* posebej še za protioklepno in protidesantno obrambo. Nosilci: Štab za teritorialno obrambo in Korrjite za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito. VI. DRUŽfiENA SAMOZAŠČITA IN VARNOST V letu 1980 bomo: \ ' - Nadalje razvijali in utrjevali družbeno samozaščito kot množično obrambno-politično gibanje delovnih Ijudj in obča-nov in si prizadevali, da se bo družbena samozaščita uvelja-vila kot sestavina socialističrlega samoupravnega razvoja in kot vsakodnevna dejavnost vseh družbenih subjektov. Nosilci: temeljne in druge organizacije ždruženega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesneskupnosti, občin-ski svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in družbeno-politične organizacije. - Dograjevali in nadalje izpolnjevali bomo organiziranost, sistem in delovanje nosilcev uresničevanjadružbene samoza-ščite in varnosti v temeljnih in drugih organizacijah združe-nega dela in skupnosti ter krajevnih skupnostih in v občini kot celoti, skladno z novim zakonom o Ijudski, obrambi in druž-beni samozaščiti. Nosilci: temeljne in drtige organizacije združenega dela in skupnosti ter krajevne skupnosti in občinski svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. -v Za nadaljnje podružbljanje družbene samozaščite in var-nosti bomo v krajevnih skupnostih ustanovili organd za druž-beno samozaščito in Ijudsko obrambo v vaseh, soseskah, ulicah in večjih stanovanjskih hišah po intencijah novega zakona o Ijudski obrambi in družbeni samozaščiti in temu skladno organizirali tudi delovanje narodne zaščite. Nosilci: krajevne skupnosti in družbeno-politične organiza-cije. - Za uresničevanje določenih skupnih interesov na po-dročju družbene samozaščite in varnost na območju krajevne skupnosti bodo temeljne in druge organizacije združenega dela in krajevne skupnosti s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom določile medsebojno sodelovanje in povezovanje v ta namen ustanovjle skupen organ, skladno z novim zakonom o Ijudski obrambi in družbeni samozaščiti. Nosilci: temeljne in dcug&organizacije združenega dela in krajevne skupnosti. - Povečali prizadevanje za hitrejše odvijanje cestnega pro-meta in preprečevali ter odkrivali kršitve na področju cest-nega prometa, onesnaževanja okolja in varstva pred požari. Nosilci: temeljne in druge o'rganizacije združenega dela, krajevne skupnosti, odgovarjajoče samoupravne interesne skupnosti, inšpekcijske službe in PM Ljubljana-Šiška. - Nadalje usklajevali varnostne načrte temeljnih in drugih organizacij združenega dela, ter načrte samozaščitnih var-nostnih ukrepov krajevnih skupnosti v občini. . Sočasno s tem bomo uskladili tudi posebne načrte delova-nja enot narodne zaščite temeljnih in drugih organizacij zdru-ženega dela in krajevnih skupnosti. Nosilci: občinski svet za Ijudsko obrambo, varnost in dfuž-beno samozaščito. - Tekoče ocenjevali varnostne razmere in položaj v temelj-nih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skup-nostih in občini kot celoti terskladno s tem določali v varnost-nih načrtih oziroma načrtih samozaščitnih vamostnih ukre-pov, naloge in aktivnosti na področju družbene samozaščite in varnosti. Opravili celovito oceno varnostnih ražmer v temeljnih sredi-nah najmanj dvakrat v letu in to za prvo polletje do 15. 7.1980 in za drugo polletje do 15. 1. 1981 W z novimi ugotovitvami dopolnili dotedanje ocene vamostnih razmer. Skladno s tem bomo korigirali oziroma dopolnili varnostne načrte v organi-zacijah združenega dela oziroma načrte samozaščitnih var-nostnih ukrepov v krajevnih skupnostih. O poletnih spremem-bah ocen vamostnih razmer in varnostnih načrtov oziroma načrtov samozaščitnih varnostnih ukrepov bomo seznanili občinski svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samo-zaščito. O vseh pomembnejših varnostnih razmerah, situacijah, do-godkih in pojavih bomo takoj seznanili občinski svet za Ijud-sko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Nosilci: temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in občinski svet za Ijudsko obrambo, var-nost in družbeno samozaščito. - Izdelali varnostno-politične ocene občine za leto 1979 in za prvo polletje 1980 in v tej zvezi programa samozaščitnih aktivnosti in varnostnih ukrepov. Nosilec: svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. - Dograjevali in izpopolnjevali načrte ukrepov in aktivnosti za preprečevanje in odstranjevanje izrednih razmer. Nosilci: temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti, krajevne skupnosti in izvršni svet občinske skup-ščine. , - Politično in strokovno izpopolnjevali pripadnike narodne zaščite, oboroževali in opremtjali enote narodne zaščite. Nosilci: temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti 1n izvršni svet občinske skupščine. - Temeljne in druge organizacije združenega dela, kra-jevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, druge organizacije in skupnosti, občinski Svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in družbeno-politične orga-nizacije bodo posvetile posebno skrb in se prizadevale za dvig varnostne kulture vseh, zlasti pa še organiziranih nosilcev uresničevanja družbene samozaščite in varnosti v vseh te-meljnih sredinah. Delovne Ijudi in občane bodo tudi tekoče seznanjali s po javi, nosilci, oblikami in metodami, sovražnega, protisociali-stičnega in drugega škodljivega delovanja. Nosilci: temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in druž-beno-politične orgatiizacije. VII. SPLOŠNA PORABA V skladu z družbenim planom občine Ljubljana-Šiška in dogovorom o osnovah družbenega plana občine za obdobje 1976-1980 sprejemamo za leto 1980 naslednja izhodišča: : , . 1. Proračunski prihodki v '.'¦¦'f'.'.'¦.. :,,;. Na podlagi proračunskih prihodkov, ki jih predpisujo ob-čine se bodo davki vsklajevali z ostalimi občinami v SR Slove-hiji in v Ljubljani z družBenim dogovorom o davčni politiki v SR Sloveniji. Prihodki načeloma naj ne bodo višji kot v letu 1979 ob upoštevanju republiških smernic in izhodišč splošne porabe v SR Sloveniji in Ljubljani. Zlasti pa je potrebno upoštevati naslednje: - v čimvečji meri uveljaviti načelo ugotavljanja dejansko doseženega dohodka in z ustrezno obdavčitvijo doseči izena-čevanje občanov, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom, z delovnimi sredstvi v lasti občanov, z delavci v združenem delu, - z ustrezno davčno politiko in nadaljevanjem uvajanja davčnih olajšav in oprostitev vplivati na spodbujanje razvoja posameznih deficitarnih dejavnosti in uresničevanje ukrepov ekonomske in socialne politike, ¦¦¦¦:¦ 2. Splošna poraba v obLini: Proračunska poraba v občini mora v letu 1980 rasti poča-sneje od rasti družbenega proizvoda in bo smela redno pora-sti za 4%. K temu realnemu izkazu rasti se sme prišteti le odstotek, ki predstavlja razliko med nominalno in realno rastjo splošne porabe v letu 1980. V tako ugotovljeno proračunsko uporabo se ne upošteva poraba za gradnjo cest v l.jubljani oziroma uresničevanje 10 letnega programa samoupravne interesne skupnosti za grad-njo cest, ter za intervencije pri preskrbi prebivalstva z osnov-nimi življenjskimi potrebščinami (mleko, meso). Skladno s prevzetimi obveznosti pri izgradnji prizidka k občinski stavbi bomo v letu 1980 namenili proračunska sred-stva v višini potrebnih lastnih sredstev. Proces čiščenja skupne in ostale porabe iz proračuna ob-čine bomo nadaljevali v letu 1980 tako, da se tistim uporabni-kom proračunskih sredstev, ki ne sodijo v splošno porabo zagotovi financiranje njihove dejavnosti v finančnih načrtih pristojnih samoupravnih skupnosti. V čiščenje proračunske porabe sodijo predvsem naslednje dejavnosti in uporabniki: - turistična društva in turistična dejavnost, ki se naj v bodoče financira iz ustrezne samoupravne interesne skupno-sti. - občinska zveza društev prijateljev mladine, katero dejav-nost naj financira predvsem izobraževalna skupnost, skup-nost otroškega varstva, zdravstvenega varstva v okviru pro-grama in medsebojnega dogovora o financiranju. - v negospodarskih investicijah odpade obveznost občin-ske skupščine za graditev osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov, ker so te obveznosti bile dokončno poravnane v letu 1978 in 1979. 3. Usmerjanje proračunskih presežkov ° Davek iz osebnih dohodkov delavcev naj se uporabi za namene in v skladu s programom, ki ga bo sprejela skupščina občine ob sprejemanju odloka. Razlika med proračunskimi prihodki ter splošno porabo v občini in sredstvi namenjenimi za združevanje v mestu pa predstavlja proračunski presežek. Le-ta naj se prvenstveno usmeri za. namene v občini, ki jih bo opredelila skupščina občine ter za dogovorjene naloge na področju skupne porabe v mestu. > • ¦ .. 4. Cilji, ki jih naj dosežemo v splošni porabi Splošna poraba naj narašča počasneje od rasti družbenega proizvoda. Da počasnejša rast splošne porabe he bo prizadela njenih uporabnikov in s tem realno zmanjšala kakovost in količino njenih programov je potrebno: - v redni dejavnosti državnih, upravnih in pravosodnih or-ganov zagotoviti enotna izhodišča in normative za financira-nje posameznih organov, tako glede rasti zaposlenih in rasti njihovih osebnih dohodkov. V ta izhodišča naj se vključi tudi čim večja racionalnost v njihovem delu In štednja z delovnimi sredstvi in materialnimi stroški, - vložiti vse napore za višjo raven strokovnosti kadrov z nadaljnjim strokovnim usposabljanjem, da bo tudi še iz tega vidika omogočeno racionalnejše poslovanje ob sočasni mo-dernizaciji in avtomatizaciji postopkov, - Socialistični zvezi delovnega Ijudstva zagotoviti možnost racionalne delitve sredstev za delovanje družbeno-političnih organizacij v občini na podlagi realnih in verificiranih progra-mov dela in nalog posameznih DPO, - razvijati vse oblike aktivnosti v krajevnih skupnostih in jih krepiti, da bomo skupaj z združenim delom sposobni uresni-čevati interese o zadovoljevanju skupnih potreb. Ne najmanj pomembna naloga splošne porabe je namreč v tem, da se vključuje v napore za gospodarsko stabilizacijo in to tako da se z razpoložljivimi sredstvi racionalno gospodari in varčuje v vseh njenih oblikah z istočasno zagotovitvijo kvalitete opravljenih nalog. VIII. DRUŽBENOPOLITIČNA SKUPNOST EN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE CJbčinska skupščina, njeni organi in telesa se bodo aktivno vključevali v prizadevanja za uresničevanje smernic družbe-nega plana v letu 1980, tako da bodo: - učinkovito ukrepali skladno s pcoblastili v primerih, če se ne bodo izvajale naloge začrtane s srednjeročnim planom in smernicami za leto 1980; - podpirali investicijske naložbe, ki so pomembne za pre-strukturo celotnega gospodarstva; - s pravočasno pripravo in sprejemom baznih urbanistič-nih dokumentov zagotovili skladnost in opredelili namemb-nost centralnih, stanovanjskih in proizvodnih zazidljivih povr-šin; 4 - skrbeli za še večjo odprtost občine; - pospeševali pridelovanje kmetijskih živilskih pridelkov in organizirano preskrbo s temi izdelki; - zagotavljali smotrno porabo sredstev splošne porabe in se tako vključevali v program stabilizacije gospodarstva z racionalnim izvajanjem ustavnih in zakonskih nalog v občini in mestu; - skrbeli za uresničevanje določb družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin; - zagotavljali še nadalje učinkovit informacijski sistem za pravočasno, redno, resnično in popolno obveščanje delega-tov, delovnih Ijudi in občanov na dostopen in razumljiv način o celotnih družbenih in gospodarskih gibanjih v občini in mestu. - uskladili organizacijo upravnih organov z določili zakona o državni upravi. Družbene politične organizacije se bodo s svojo avantgar-dno aktivnostjo združene v SZDL kot enotni fronti vseh socia-lističnih sil vključile v realizacijo smernic družbenega razvoja občine v letu 1980 tako, da bodo: - povezovale vse progresivne sile v OZD, TOZD, KS, SIS, družbenih organizacijah in društvih v enotno akcijsko fronto za realizacijo srednjeročnih nalog tega obdobja. Zagotoviie aktivno sodelovanje v pripravah dokumenta novega srednje-ročhega in dolgoročnega plana razvoja občine; - zagotovile pri sprejemanju sklepov za urbanistične reši-tve razvoja prostora, spoštovanje dogovorov o varstvu okolja in širše družbene interese; - zagotovile s svojo stalno, neposredno in konkretno ak-cijo na vseh nivojih intenzivnejši razvoj samoupravnih druž-benih odnosov na podlagi ustave in zakona o združenem delu. Na področju uveljavljanja dohodkovmh odnosov, iz po-dročja družbenih dejavnosti zagotovile realizacijo zakona o svobodni menjavi dela; - z odločno akcijo svojih osnovnih organizacij in organov nenehno izpolnjevale organiziranost in delovanje delegat-skega sistema na vseh nivojih in dosledno odpravljale po-manjkljivosti; - zagotovile realizacijo nalog s področja IO in DS oprede-Ijene v posebnem poglavju smernic razvoja občine; - vključevale razredno kadrovsko politiko kot enakovredno področje v elemente družbenega razvoja občine, kar bo upo-števano predvsem pri kadrovskih rešitvah poslovodnih orga-nov in najodgovorneiših nosilcih razvoja; - na podlagi posebnega programa zagotavljale sistema-tično družbenopolitično izobraževanje delegatovz namenom spoznavanja in usposabljanja za delo y delegatskem sistemu odločanja; - zagotovile prek sveta za informiranje in Javne tribune sprotno seznanjanje delovnih Ijudi in občanov o vseh vpraša-njih družbenoekonomskega in političnega razvoja občine. S tem namenom bo postopno prešlo glasilo OK SZDL Javna tribuna na 14-dnevno izhajanje ob ustreznem razširjenem konceptu vsebine Delegatske tribune; - z neposredno vključitvijo uveljavile delovanje krajeviie samouprave na podlagi določil novih statutov in resolucije o nadaljnem razvoju KS. Zagotovile bodo realizacijo pobud za preoblikovanje obstoječih KS v nove organizacijske oblike oziroma novih KS; - poglabljale samoupravne odnose in delo DPO v KS z uveljavljanjem sekcijske oblike dela in oblikovanjem družbe-nih svetov. Poseben poudarek bo dan delovanju hišne sa-mouprave, reševanju urbanističnih in komunalnih vprašanj; - zagotovile z ustreznimi kadrovskimi rešitvami in organizi-ranjem delegatskega sistema kontinuiteto dela organizacije SZDL v občini ob volilnih konferencah in konstituiranju orga-nov SZDL v novern mandatu. PRILOGA I INVESTICIJE ZA RAZŠIRJENO REPRODUKCIJO Po predvidevanjih organizacij združenega dela je v letu 1980 predvidena pomembna dinamika na področju investira-nja v avtomatizacijo in modernizacijo proizvodnih procesov. Skupna vrednost večjih investicijskih vlaganj v letu 1980 bo znašala 4.958,639. (000) din. Na območju občine se bo investi-ralo 92,1%, ostalo pa v drugih občinah. Večji nosilci razvoja predvidevajo v letu 1980 naslednje investicijske naložbe: SOZD Iskra - Do industrija elementov za elektroniko - IEZE Ljubljana: - TOZD Keramika: gradnja novega objekta za proizvodnjo keramičnih nosilcev, - TOZD Mikroelektronika: mikroelektronika II. faza - pro-cesiranje silicijevih rezin - TOZD Feriti: avtomatizacija meritev, razvoj pozistorjev, razširitev in modernizacija proizvodnje - TOZD Magneti: razširitev in modernizacija proizvodnje, - TOZD Sem: gradnja novega objekta - DO široka potrošnja Železniki " . - TOZD TV Pržanj: proizvodnja tiskanih vezij - DO industrija sistemov elektronike in zvez - TOZD usmerjene zveze: nadaljevanje rekonstrukcije -razširitev proizvodnjih kapacitet - DO industrija baterij Zmaj - TOZD proizvodnja baterij: uvedba serijske proizvodnje alkalnih baterij, - DO Industrija za telekomunikacije in elektromehaniko Kranj - TOZD montažno servisna organizacija: izgradnja tovarne montažno servisne organizacije - DO Iskra Commerce - TOZD zastopstvo tujih firm: povečanje poslovnih prosto-rov, nabava opreme - DO industrija za avtomatiko - TOZD inženeringi: proizvodnji prostori in opreme DO Donit: - TOZD Tesnit: zaključek rekonstrukcija obrata za proiz-vodnjo tesnilnih materialov, dopolnitev strojne opreme - TOZD Filtri: rekonstrukcija obrata in odprava ozkih grl - TOZA Laminati: rekonstrukcija, modernizacija in razširi-tev proizvodnje laminatov - TOZD storitvena dejavnost: sežigalna naprava s kotlov-nico ¦¦'¦¦¦ -.¦¦¦. ..¦.-.' DOLitostroj: - TOZD Pum: nadaljevanje del na rekonstrukciji in moder-nizaciji jeklolivarne - TOZD PZO: rekonstrukcija pločevinarne - TOZD proizvodnj3 obdelovancev: modernizacija obdelo-valnice - TOZD Montaža: rekonstrukcija montaže - TOZD PPO: nadaljevanje investicije preoblikovalne opreme - TOZD investiranje, vzdrževanje, energetika in transport: nadomestilo opreme - TOZD zunanje storitvene enote: rekonstrukcija in moder-nizacija počitniškega doma v Fiesi SOZD IMP - DO IKO - TOZD Trata: proizvodnja hala za povečanje proizvodnje avtomatike in črpalk - TOZD SKIP: gradnja industrijskih objektov - TOZD ITAK: proizvodnjo-skladiščni prostori - Unitas: priprava gradnje obrata za polizdelke, nabava opreme in strojev - Mostovna: graditev novih in adaptacija obstoječih objek-tov ¦'.,¦.-. DO AgrostroJ - ' - TOZD kmetijska mahanizacija: skladišče goriva in ma-ziva, razširitev poslovne zgradbe, izgradnja strugarske delav-nice ' , / ' . DO Avtomontaža - TOZD tovarna vozil: izgradnja proizvodno-skladiščnega objekta, modernizacija in vertikalnarazširitevproizvodnjego-spodarskih vozil, • . DO PAP • '* . poslovno servisni objekt DO Tiki: modemizacija proizvodnjih obratov in uvedba proizvodnje plinskih aparatov - nadaljevanje investicijskega programa I. in II. DO Lek - TOZD Farmacija: rekonstrukcija obrata za pripravo suro-vin - TOZD Kozmetika: nov obrat kozmetične proizvodnje - TOZD razvoj in raziskave: dodatna oprema za polindu-strijski laboratorij organskih sintez, nov polindustrijski obrat za fermentacijo v Mengšu DO Color - TOZD Premazi: rekonstrukcija mešalnice, modemizacija proizvodnje - TOZD Smole: povečanje kapacitet poliesterske smole i. faza, sofinanciranje AFK - Iplas - Koper SOZO Slovenijales - DO tovarna Sora Medvode: proizvodno-skladiščna halaz rekonstrukcijo strojnega oddelka DO Tekstil . - TOZD predilnica: uvedba proizvodnje efektnih prej - TOZD tkalnica: zamenjavatkalskih in oplemenitilnih stro-jev, adaptacija garderob - TOZD tekstilna: modernizacija strojne opreme za proiz-vodnjo tehničnih tkanin DO Dekorativna j. : - TOZD surova tkanina: zamenjava in modernizacija stro-jev za pripravo tkanja in tkalskih strojev - TOZD gotova tkanina: zamenjava in modemizacija stro-jev za dodelavo pohištvenih tkanin, gradnja: prizidka k apre-turi, zaklonišča in skladišča gotovega blaga DO Pivovarna Union - TOZD proizvodnja piva in slada: -izgradnja vrelne in vložne kleti , SOZD Slovin - DO Slovenlja vino - TOZD vinarstvo: izgradnja manipulacijske kleti, dodatna oprema polnilnih linij, oprema sodarske delavnice ONPZ Elektrovod: izgradnja skladišč in zunanja ureditev Kmetijska zadruga Medvode naložbe v zasebno in družbeno kmetijstvo za gospodarska poslopja in za nabavo kmetijskih strojev ter opreme SGP Sfavbenlk Koper . - TOZD gradbena operativa: gradnja centralnega skladišča - I. faza, nabava opreme in transportnih sredstev SOZD SAP-Viator - DO SAP Ljubljana - TOZD medkrajevni potniški promet: nabava avtobusov - DO TP Viator Ljubljana - TOZD tovorni promet: nabava vozil, depo tovornega pro-meta, nabava ostale opreme, dokončanje delavniškega ob-jekta v obratu Maribor ' - DO Ijubljanski potniški promet - TOZD mestni potniški promet: nabavo zglobnih avtobu-sov, dograditev objekta , - DO vzdrževanje vozil - TOZD delavnice: adaptacija ličarske delavnice in ureditev prostorov tehničnih pregledov ¦ ¦¦. , ; /'. DO špedtrans - TOZD avtoprevoz: nakup vozil za zamenjavo in delno razširitev izgradnja-servisnih delavnic DO Petrol Ljubljana - TOZD zemeljski plin: nadaljevanje plinovodnega omrežja SR Slovenije DO Metalka - TOZD skladišča: gradnja nove hale za HVZ razrez, barvhe kovine - TOZD trgovina: gradnja nove hale za prodajni center SOZD Mercator - DO hoteii gostinstvo - TOZD llirija: rekonstrukcija motelaTikveš, rekonstrukcija gostinskih objektov v občini Ljubljana-Center, Ljubljana-Vič-Rudnik in Idrija - DO Rožnlk - TOZD Grmada: prodajni center v ŠS - 8 - Dravlje ¦, Samski domovi šiška v ustanavljanju samski dom, objekt I. z družbeno prehrano DO Usluga - TOZD mizarstvo: gradnja nadomestnih poslovnih prosto-rov DO IPK Ljubtjana . ' ' - TOZD komunalna energetika: gradnja vročevodnega omrežja, v Toplarni šiška namestitev filtrov za dimne pline, rezervoar za 20.000 3 DO Standard Invest ' ' N' - TOZD inženiring: gradnja delovnih prostorov DO Tuba nakup tubne linije . ~- . SOZD ABC Pomurka gradnja veleblagovnice v soseski ŠS 6 - DO Loka Škofja Loka - TOZD prodaja nadrobno: izgradnjasamopostrežnetrgo-vine v Preski SOZD Emona - DO Emona Merkur - TOZD MALOPRODAJA: Emona center Šiška - ŠS 7/1 (Slepi Janez), Emona Market Šentvid - razširitev DO Lesnina - TOZD Grameks: prodajni center - - ; UTEMEUITEV NEUPOŠTEVANIH PRIPOMB V PREDLOGU SMERNIC (RESOLUCIJE DRUŽ8ENEGA PLANA 1976-1980 ZA LETO 1980 Uvod V času od začetka novembra, ko je bil posredovan v javno razpravo OSNUTEK SMERNIC DRUŽBENEGA PLANA OB-ČINE LJULJANA-ŠIŠKA za leto 1980 (po novem zakonu se bodo smernice preimenovale v RESOLUCIJO), je KOMITE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE prejel od IZVRŠNEGA SVETA na-slednje število pripomb, ki naj bi se vgradile v predlog SMER-NICE ZA LETO 1980: 1. Odbor za urbanizem 2. Odbor za družbenoekonomske odnose in družbenoe-konomski razvoj . , 3. Odbor za finance in proračun 4. KS Koseze • ' 5. KS Medvode 6. KS Hinko Smrekar ' 7. KSDravlje . ' 8. KS Milan Majcen ; 9. KS Gunclje - Male Vižmarje .'•.¦¦;. 10. KS Ljubo Šercer 11. KS Zgornja šiška 12. KD OS. Alojz Kebe 13. KD KZ Medvode ' : ¦ > 14. KD Iskra MSO ¦ ., < " 15. KDLek ^ . .. , . 16. KDIskraTEN . . ~ : .: 17. KD OŠ Valentin Vodnik ' ' 18. KK SZDL Komandant Stane , . ' ' 19. KK SZDL Smlednik _ '¦/..'¦; 20. Organi od SZD.L Ljubljana-Šiška ' Svet za vzgojo in izobraževanje . . . ¦ • Svet za kulturo in znanost i j. .'-¦¦'¦ Koordinacijski odbor za COŠ -' • - Koordinacijski odborza boj proti alkoholizmu in narkomaniji 21. OK ZKS Skupščine občine Ljubljana-Šiška Obrazložitev • ¦ • ; Komite za družbeno planiranje je v sodelovanju z vsemi tistimi nosilci posameznih poglavij v SMERNICAH 1980 dogo- " voril postopek in rok, da v predlogu SMERNIC upoštevajo pripombe spredaj navedenih predlagateljev. Ob predlaganju predloga SKUPŠCINI ugotavljamo, da so bile skoraj vse pripombe, katerih vsebina se je lahko smatrala kot predlog, upoštevane. • Za tiste pripombe, ki nlso bile upoštevane dajemo obrazlo-žitev nosilcev poglavja. Gospodarstvo: Uvodno poglavje je močno skrajšano. Vsebuje samo tista določila, ki so se v družbenoekonomskem razvoju in y pro-cesu sistema družbenega planiranja pokazala kot pomembna • in ki niso v takšnem besedilu vključena v besedilo DRUŽBE-NEGA PLANA OBČINE LJUBLJA-ŠIŠKA ZA OBDOBJE 1976-1980 (kvalitetnejše razvijanje družbenih samoupravnih ekonomskih odnosov, spreminjanje družbenih ekonomskih odnosov na področju gospodarjenja z denarjem, nove naloge na področju družbenega planiranja, povezava občinskih • smernic s smernicami mesta, republike in federacije). Gospodarstvo - globalne usmeritve - upoštevane vse pri-pombe. Zaposlovanje - upoštevane vse pripombe Investicije za razširjeno reprodukcijo - vnešene vse investi-cije za razširjeno raprodukcijo z naslednjo dodatno obrazloži-tvijo. Komisija za investicije je na svoji seji dne 7. 12. 1979 oblikovala dokončen predlog »Investicij za razširjeno repro-dukcijo« s tern, da je upoštevala vse investicije navedene v prvotnih - osnutku smernic 1980, s tem da SOZD SAP-Viator DO GOSTINSTVO - ne bo v letu 1980 pričel z gradnjo novega hotela B kategorije v Dravljah. Pri selekciji glede zagotovljenih finančnih sredstev, Komi-sija za Investicije ni delala selekcije iz raztoga, ker še ni napravljena analiza investicij glede na določila posebnih po-gojev za investicije in o višini udeležbe. Po določbah tega novega Zakona se bo usmerila bančna politika investiranja v letu 1980 ter selekcijska raždelitev možnih finančnih sredstev. Po predvidevanjih bo predlog za razdelitev investicijskih kre- . ditov priravljena šele v mesecu marcu 1980. Komisija za investicije je upoštevala še tudi vse dodatne zbrane predloge investiranja v letu 1980 s tem, da je bil še vedno postavljen okvirni limit predračunske vrednosti 10.000 (v 000) din. Trgovina: upoštevane vse pripombe Gostinstvo in turizem - upoštevane vse pripombe s tem, da je prejšnja alineja pod točko 5. povezava kulturnih prireditev s krajevnimi prazniki črtana, ker je smiselno vključena v po-dročje Družbenih dejavnosti - kultura. Malo gospodarstvo - upbštevane vse pripombe. < Kmetijstvo - upoštevane vse pripombe. Gospodarjenje s prostorom - upoštevane vse pripombe. Pripomba KK SZDL Komandanta Staneta - z dne 10. XII, 1979 je upoštevana v Družbenem Planu občine Ljubljana-Šiška za . obdobje 1976-1980, hkrati pa se že izvajajo dela urejevanja zelenic ob Celovški cesti ter urejanju Lakotence v zvezi z deli na novi obvoznici. Obrazložitve do stališč delegacij k smernicam 1980, ki jih nismo upoštevati Delegacija št. 1 - odg.: od 36 nalog s področja urbanizma, samo za 13 nalog še ni sklenjenih pogodb, predvidevajo pase z začetkom leta 1980. Izdelan je tudi terminski plan izdelave in sprejemanja, ki je na razpolago pri Komiteju za družbeno planiranje in dcužbenoe-konomske odnose. Telesno kultuma skupnost in pristojna krajevna skupnost sta dolžni zahtevati naročilo zazidalnih oziroma ureditvenih načrtov za območje Sore in ZBILJSKEGA JEZERA, čeprav bo širša urbanistična usmeritev dana že z novelacijo urbanistič-nega načrta Medvod. Glede Pivovarne Union pa vemo, da zatečenega stanja ne moremo reševati samo z zazidalnini načrti, čeprav akcija prenova Stare Šiške že teče. Po predlogu spremembe GUP-a pa industrijska cona v predelu Union ostaja. Delegacija št. 6 - odg.: Ob izdelavi ZN bodo upoštevani predpisi o varstvu zraka in okolja, ža kar jamči projektantska organizacija, ki je izdelovalec ZN. Program URBAN se bo verjetno izvajal po letu 1985, obenem pa vsebina prostora še ni točno določena dokler ni potrjen zazidalni načrt. Z njegovim sprejemom se bo odločalo o nadaljenjem obsegu tržnice. Delegacija št. 9 - odg.: Res je, da je zadev veliko, res pa je tudi, da se večina nalog prenaša iz leta 1979, ko so bile strokovne službe Zavoda za družbeni razvoj Ljubljane prvenstveno zasedene z razvojnimi načrti GUP in UN. Šifre so pisane s teritorialno in namensko oznako, tako vemo za občino, namembnost, dodano je še krajevno ime za točnejšo orientacijo. Po planu poteka del prenove Stare Šiške so v letu 1979 končane analize območja, v letu 1980 pa naj bi se izdeloval ZN za kompletno območje od Uniona do Drenikove ceste. Glede proizvodne cone ŠP 1/2 - Slovin, strokovne službe ugotavljajo, da je problem onesnaževanja okolja in hrupa treba rešiti s spremembo prometnega režima, ker prestavitev tozdov drugam, zaradi že vloženih sredstev ni realna. Va-riantne študije prometne rešitve so že bi|e opravljene. Komunalno gospodarstvo * Odgovori na predloge delegacij objavljeni v prilogi 1. Stano-vanjsko gospodarstvo - upoštevane nekatere pripombe, pri-pombe, ki niso upoštevane, razlaga Stanovanjska skupnost v nadaljevanju: Z ugotovitvami delegacij se samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana - Šiška strinja. Ker pa glede grad-nje v Gameljnah še nima podatkov, nejnore dati točnega odgovora. Zadružna gradnja je danes usmerjena in pri organiziranju zadrug sodelujs tudi SSS občine Ljubljana - šiška. V zvezi gradnje stolpiča na Brdu tečejo razgovori s SOV občine in bo gradnja v roku pričeta. Skupnost za varstvo proti požaru - upoštevane vse pri-pombe. Družbene dejavnosti: vse pripombe, ki so prispele, predlagatelj ni mogel opredeliti kot predloge, marveč bolj kot vprašanja, ki pa so bila posredovana posameznim samoup-ravnim interesnim skupnostim v okviru družbenih dejavnosti. Obrazložitev k pripombam za področje družbenih dejavno-sti je priložena. . , .. Krajevne skupnosti - upoštevane vse pripombe. Kadrovska politika - ni bilo pripomb. .' Ljudska obramba - upoštevana pripomba. Družbena samozaščita in varnost - ni bilo pripomb. ! Splošna poraba - upoštevane vse pripombe. . ' Družbenopolitična skupnost in družbenopolitične organi-zacije - ni bilo pripomb. Pripombe krajevr.e konference SZDL Smlednik, ki se nana-šajo na splošni in konkretni del smernic delno upoštevane. Posredovane pa so nosilcem s področja: - Kmetijstva, ' .- - kulture, - splošne porabe ter • ' - Komiteju za družbene dejavnosti oz. komunalni skupno-sti. Pripombe KK SZDL komadanta Staneta za področje otro-škega varstva, SIS za kulturo, telesno kulturo, stanovanjsko gospodafstvo, finansiranje programa razvoja KS, so delno uresničene v obstoječih odlokih oz. v programih posameznih nosilcev v občini. Priloga: 1. Komunalna skupnost občine Ljubljana- Šiška štev. 06-329/2912-79 z dne 10. XII. 1979 2. Komite za družbene dejavnosti - obrazložitev z dne 10. XII. 1979 KOMUNALNA SKUPNOST OBČINE LJUBUANA-ŠIŠKA Celovška cesta 135 • Štev: 06-329/2912-79 ¦¦>¦'¦ Datum: 10. 12. 1979 Priloga 1. ) ' -• ODGOVORI NA PREDLOGE DELEGACIJ ' - ¦ i ' a) Skupščinske delegacije 1. Delegacija DPS pri KS ugotavlja, da v smemicah SO Ljubljana - Šiška niso upoštevane vse dejavnosti s področja KS Medvode, kot npr. vodovod, elektrika, trgovina itd. Vodo-vod z območja KS Medvode, ki ga upravlja organizacija zdru-ženega dela izven občine »Vodovod Kranj«, javna razsvetljava in ostala instribucija električnega toka na medvoško območje, katerega upravlja Elektro Kranj. Odgovor: Smernice ne morejo upoštevati konkretnih opredelitev, temveč so smernice bolj strateškega značaja, Zgoraj nave-dene zahteve so upoštevane v »osnutku plana SKS za 1. 1980«, ki je v fazi sprejemanja. 2. Na strani 3. 8. alineja: odbor smatra, da bi morali način podpore zadružni gradnji opredeliti bolj obvezujoče. Odgovor: V smernicah je dovolj obvezujoče nakazana podpora, orga-nizirani individualni zadružni gradnji. 3. Zakaj se bolj ne potrudi za pridobitev dokumentacije za južni del Miličinskega ulice (manjka samo vrisanje kanaliza-'cije, kar trajn«že 2 leti). , . . Odgovor: ¦•..''¦- V izdelavi je novelacija zazidalnega načrta za celoten kom-pleks industrijske cone ŠP 2, ŠM 1, na osnovi katerega bo prikazana tudi rešitev izgradnje kanalizacije na tem področju. 4. V poglavju komunalno gospodarstvo - ni omenjena ure-ditev in asfaltiranje ullce Majde Šilčeve. Odgovor: Asfaltiranje je v planu za I. 1979. Dela se bodo začela koncetn leta 1979 in bodo končana v I. 1980. 5. Zopet je postavljeno vprašanje čiščenja pločnikov ob ulici Na jami - kdo je dolžan čistiti te pločnike, ki do sedaj niso bili še nikoli očiščeni. Ooda naj se.nova alineja: - operativne plane se mora izdeteti tudi za luženje cest. Odgovor: Ta dela so zapopadena v planu vzdrževanja kolektivnih komunalnih naprav za 1.1980. b) Delegacije komunalne skupnosti: . 6. Izpusti se »etapna modernizacija ceste Vojsko-Koseze« in se vnese, »Zaključiti I. fazo iz leta 1979 in vključiti iz srednjeročnega plana 1975-1980 ter realizirati cesto Koseze--Vojsko v celoti«. Odgovor: Zaradi pomanjkanja sredstev delegacije ni možno vključiti v smernice za I. 1980. 7. KS PimičezahtevarekonstrukcijocesteVikrče-Smlednik v večjem obsegu kot je v smernicah. Poleg omenjene II. faze je nujno Izvesti še nadaljnjo modernizacijo. Odgovor: V osnutku plana za 1.1980 je upoštevana delna moderniza-cija ceste Vikrče-Smlednik II. faza v višini 5.100.000 din. 8. Pri urejanju zemljišč bi bilo treba zagotoviti sredstva za kreditiranje komunalnim organizacijam za gradnjo primarnih vodov. Odgovor: Za gradnjo primarnih vodov je sistem kreditiranja izdelan kot tudi zagotavljanje vračila anuitet. Predsednik IO SKS > ' , Franc Florjančič I. r. PRILOGA 2. OBRAZLOŽITEV PRiPOMB DELEGACIJ NA SMERNICE ZA LETO 1980 Skupna ugotovitev: Vse pripombe je možno opredeliti kot vprašanja in ne kot predloge za dopolnitev smernic za leto 1980: 1. Ugotovitev delegacije KS Milan Majcen, da pričetek gradnje VVZ Zgornja Šiška za 120 otrok ni prikazana v osnutku smernic 1980 ni točen, ker je ta gradnja v osnutku smernic na strani 2 (družbene dejavnosti II) opredeljena pod točko 1. Otroško varstvo pod e) z besedilom: VVZ v KS Zg. Šiška za 120 otrok Opomba: VVZ objekt v KS Zg. Šiška se bo pričel graditi predvidoma v mesecu januarju ali februarju 1980. (pridobljen je glavni projekt in sprejet investicijski program). Glede izgradnje vzgojnovarstvenega prostora v soseski Stara cerkev 4/1 za 60 otrok, ki je opredeljen v enotnem programu Ljubljane in se financira iz samoprispevka II je možno ugotoviti, da je bila izgradnja navedenega vzgojnovar-stvenega prostora načrtovana v letu 1976 na osnovi projekcije izgradnje stanovanj v tej soseski, ki pa zaostaja zaradi prido-bivanja in usklajevanja projektne dokumentacije. V letu 1976 je bilo realno načrtovati izgradnjo vzgojnovarstvenega pro-stora v soseski Stara cerkev v letu 1980. 2. Predlog odbora za družbeno ekonomske odnose, da naj se glede na dosedanje pomanjkanje prostih mest v VVZ pre-dvidi vsaj dokumentacija za VVZ Na Jami bo uspoštevan v pripravi novega srednjeročnega plana za obdobje 1981-1985 in je predlog navedenega odbora identičen s predlogom KS H. Smrekar, glede na to, da kapacitete vzgojnovarstvenega prostora v soseski Stara cerkev ne bodo krile dejanskih po-treb. 3. Vprašanje KS Koseze glede izvajanja sodobne vzgoje v višjih razredih osnovnih šol in srednjih šol, v okviru.katere bi pripravili mlade za bodoče zakonsko življenje se navezuje na izpopolnitev učnih programov, ki delno te elemente vzgoje že upoštevajo, poskrbeti pa bi bilo potrebno za kontinuirano vzgojo preko specializiranih inštitucij (Svetovalni center itd.) 3. Predlog KS Koseze, c|a naj bi se v smernicah za leto 1980 upoštevala tudi izgradnja tretje faze Oš Veljko Vlahovič z 6 učilnicami, bo možno upoštevati v naslednjem srednjeroč-nem obdobju 1981-1985 glede na to, da je za obdobje 1976-1980 v skladu z družbenim planom bila načrtovana izgradnja šole s 24 učilnicami (18 + 6). 4. Na ugotovitve delegacije KS Milan Majcen v zvezi s financiranjem dejavnosti programa občinske kulturne skup-nosti je možno odgovoriti naslednje: - vzgojna dejavnost za mladino se delno na področju kul-ture izvaja prek financiranja dejavnosti kulturnih društev, ki jih zajema občinska zveza kulturnih organizacij. Ugotoviti pa je potrebno, da sredstva, ki preostanejo občinski kulturni skupnosti ne zadoščajo glede na dejanske potrebe, - za leto 1980 je izdelan podroben program dejavnosti občinske kulturne skupnosti, ki ga zaradi obsežnosti hi bilo mbžno ugraditi v smernice za leto 1980, - dejavnost ZPM je podrobneje obdelana z letnim progra-mom, ki ga financirajo SIS za: SIS OV, izobraževanje, kulturo, telesno kulturo, socialno skrbstvo in zdravstvo, - vprašanje kje se nahajajo sredstva, ki so jih zbirale pionir-ske organizacije za Vodnikovo hišo je posredovano bbčinski ZPM, pri kateri so se ta sredstva stekala. Izdelava poročila je v pripravi. 5. Vprašanje delegacije glede ugotovitve, da v oceni izvaja-nja smernic za leto 1979 ni prikazana realizacija nalog v zvezi z izboljšanjem zobozdravstvenega varstva se navezuje na pripravo kofnpleksnega poročila o problematiki izvajanja osnovnega zdravstvenega varstva z območja občine Ljub-Ijana-Šiška, ki bo s strani občinske zdravstvene skupnosti posredovano skupščini občine v obravnavo v prvem polletju 1980, vključno z elementi osnovnega zdravstva, ki jih navaja delegacija KS Milan Majcen. 6. Vprašanje delegacije OŠ Alojz Kebe »s čim bi bilo možno zmanjšati porabo sredstev za bolniško in specialno zdrav-stveno varstvo ob istočasnem izboljšanju postopkov-zdravlje- nja«, je posredovano TGZD osnovnega zdravstvenega varstva Šiška in bo odgovor delegatom posredovan na seji skupščine 24. 12. 1979. 7. Mnenje delegacije KS Koseze, da naj bi se pripravila analiza potreb po gradnjah pcdročnih ambulant je upošte-vano pri izdelavi srednjeročnega plana, v okviru katerega naj bi se pridobil preostali manjkajoči zdravstveni prostor na območju občine. * 8. Ugotovitev delegacije OŠ H. Smrekar, da ima občinska telesno kulturna skupnost obširen program (verjetno investi-cijski program) se navezuje na sedemletno združevanje sred-stev, ki pa še niso opredeljena. Sam program zajema oziroma pokriva celotno področje občine in ga je možno opredeliti kot dolgoročni program. 9. Ugotovitev KS Milan Majcen, da v smernicah 1980 ni navedena akcija za gradnjo novih telesno-kulturnih objektov ni točna, saj je v prvi alinei smemic za leto 1980 opredeljen obseg investicijskih naložb v izgradnjo športno-rekreacijskih ploščadi za območje devetih KS. & 10. Vprašanje oziroma pobuda odbora za družbeno eko-nomske odnose, da naj bi se ustanavljala društva Ijudske tehnike v občini se nanaša na dejstvo, da je na nivoju Ljub-Ijane ustanovljena mestna zveza organizaoij za tehnično kul-turo, na območju občin pa delujejo osnovne organizacije za tehnično kulturo. V tekuje postopek za ustanavljanje občin-skih zvez za tehnično kulturo. Nosilec naloge je občinska konferenca SZDL. 11. Mnenje delegacije KS H. Smrekar, da naj se predvidi nastavitev socialnih delavcev v večjih KS se neposredno na-naša na povečanje finančnih sredstev, ki bi jih bilo potrebno zagotoviti v ta namen kot tudi na zagotavljanje ustreznih prostorov pri KS. Normativ določa 4.000 občanov na enega socialnega delavca, kar je upoštevano pri Centru zasocialno .,. x delo kot izhodišče za izvajanje dejavnosti navedenega Centra. • 12. Krajevna konferenca SZDL KS Komandant Stane ugo-tavlja, da so v finančnem načrtu občinske skupnosti otro-škega varstva za leto 1979 izpadla sredstva v višini 50.000 din za vzdrževanje otroških igrišč v tej KS. Odgovor: Občinska skupnost otroškega varstva je glede na razpolož-Ijiva sredstva za leto 1979 lahko odobrila KS Komandant Stane le 22.000 din za nakup igral. Vprašanje zagotavljanja sredstev za vzdrževanje vseh igrišč na območju občine bi bilo potrebno razrešiti kot skupno vprašanje in opredeliti obseg sofinanciranja, na osnovi katerega bi potekalo vzdrževanje igrišč, na območju vseh krajevnih skupnostih. 13. Predlog Krajevne konference SZDL Komandant Stane, da naj bi se namenska sredstva za izvajanje programov tele-sne kulture v KS nakazovala neposredno KS, smo posredovali SIS za telesno kulturo. 14. Na predloge in ugotovitve Krajevne konference SZDL * Komandant Stane glede nekaterih problemov v stanovanj-skem gospodarstvu je možno odgovoriti naslednje: - način zbiranja sredstev in uporabe sredstev za nakup. opreme splošnih enot CZ pri hišnih svetih je bil dogovorjen na sestanku v mesecu juniju z vsemi KS. Nla osnovi tega dogo-vora so KS v mesecu oktobru že prejele sredstva za nakup opreme po dogovorjenem ključu prav tako pa bodo prejele sredstva tudi v letu 1980. Prioritetno listo za nabavo sredstev • za CZ pripravijo KS v sodelovanju s predsedniki hišnih svetov. Dogovorjeno je bilo tudi, da KS in hišni sveti organizirajo posebne sestanke z etažnimi lastniki, ki naj bi prispevali ustrezne deleže za sofirianciranje nakupa opreme splošnih enot. 4. Pripombe Krajevne konference SZDL Smlednik je možno v glavnem strniti v tri sklope: - glede ugotovitve, da se je kultura v glavnem osredotočila (verjetno so upoštevane investicije) \a na Pirniče in Medvode je možno zaključiti, da bo potrebno v fazi usklajevanja investi-cijskih naložb v kulturni prostor še opredeliti prioriteto teh naložb, upoštevajoč tudi druga območja v občini, - ugotovitveglede nujnosti izgradnjestanovanjzapedago-ški kader na sploh in še posebej za Oš Smlednik so bile že evidentirane. Z izgradnjo osrednjega stanovanjskega objekta bo realiziran prvi korak v pridobivanju stanovanj za pedagoški kader, načrtovani prizidek za stanovanja pri OS Simon Jenko pa bi bilo potrebno posebej razrešiti preko občinske izobraže-valne skupnosti glede na to, da obstojajo realntf možnosti za \ realizacijo predloga te šole, ki razpolaga z zemljiščem in komunalnimi priključki, - »povečanje zahtev« za flnanciranje izgradnje KDIC, ki ga ugotavlja krajevna konferenca SZDL izhaja kot je znano iz nanovo ovrednotenega investicijskega programa, v katerem so upoštevane tudi med drugim podražitve ter nepredvidena več dela. Odgovori na ugotovitve sveta za vzgojo in izobraževanje, sveta za kulturo in znanost in koordinacijskega odbora za COŠ: 1. Na vprašanje ali so smernice pripravljene že na osnovi zakonov, ki bodo sprejeti v letu 1980, je možno odgovoriti: - smemice za leto 1980 so oblikovane na osnovi aneksov za leto 1979-1980, ki so konkretno opredelili programe, na-loge in obseg skupne porabe za leti 1979 in 1980, vključujoč pri tem elemente zakona o svobodni menjavi dela, na osnovi katerega imajo vse SIS družbenih dejavnosti samoupravne sporazume o svobodni' menjavi dela, upoštevani pa so tudi elementi novih zakonov, ki so bili oziroma še bodo sprejeti, - s smernicami na področju vzgoje in izobraževanja so opredeljene vse prioritetne naloge-vsebinske in investicijske s tem, da je prioriteta nadaljnjega vključevanja OŠ v COŠ opredeljena v letnem programu občinske izobraževlane skup-nosti. Te prioritete vsmernicah ni bilo možnoopredeliti, kerje vrstni red nadaljnjega vključevanja OŠ v COŠ odvisen razen od finančnih sredstev tudi od zagotavljanja prostorskih in kadrovskih kapacitet, ki so od šole do šole specifične. Ugoto-vitev, da bi bilo možno izvesti nekatere pomembne naloge v naslednjem letu že z minimalnimi sredstvi ni konkretizirana in bi jo kazalo posredovati pristojni SIS družbenih dejavnosti v kolikor je realna. 2. Vzgojnovarstveni prostor, v katerem se izvaja varstvo predšolskih otrok v dislociranem oddelku pri OŠ Stane Kosec je v celoti saniran in ustreza minimalnim sanitarno higienskim pogojem. Izgradnja centralnega VVZ objekta je zadeva, ki se navezuje na srednjeročno obdobje 1981-1985. 3. Ugotovitev, da s samim štipendiranjem učenčev in štu-dentov ne bo možno razrešiti kadrovskega deficita prosvetnih delavcev je znana in se to vprašanje razrešuje med drugim tudi s postopno valorizacijo osebnih dohodkov in v okviru naporov, da bi ss za ta kader čimprej pridobila manjkajoča stanovanja. Pri razreševanju celovite problematike pa bi razen OŠ morala intenzivneje sodelovati tudi občinska izobraže-valna skupnost. 4. Predlog, da naj bi se v redni program izobraževanja vključila tudi dejavnost, ki se nanaša na izvajanje šole v naravi bi bilo potrebno proučiti na nivoju mesta v sodelovanju z vsemi občinskimi izobraževalnimi skupnostmi, ker gre za skupno vsebinsko nalogo in za sprejetje enakih kriterijev do financiranja te dejavnosti. 5. Predlog, da naj bi se v letu 1980 zagotovila sredstva v višini 1,000.000 din za financiranje COŠ pri Oš Rihard Jako-pič, verjetno spričo pomanjkanja sredstev ne bo možno reali-zirati v celoti. Občinska izobraževalna skupnost bo ponovno proučila možnost, da se pri navedeni šoli realizira prehod na COŠ od 1. 9. 1980 v 13 oddelkih. 6. Ugotovitev oziroma vprašanje kako zagotoviti za amater-sko dejavnost več sredstev se navezuje na ustreznejšo delitev sredstev med mestom in občinsko kulturno skupnostjo. Ra-zen knjižnice in Muzeja v Goričanah in Muzeja Ijudske revolu-cije je na območju občine celotna kulturna dejavnost Ijubitelj-ska, kar je razvidno iz poročila občinske kulturne skupnosti, ki bi potrebovala za nadaljnji razvoj Ijubiteljske kulturne de-javnosti in kulturnih akcij znatno večja sredstva. 7. Predlog, da naj bi se naloge na področju znanosti (ver-jetno raziskovalne dejavnosti) bolj konkretizirale je upoštevan v prcgramih TOZD in OZD, ki vključujejo vse raziskovalns naloge po posameznih področjih. Na področju družbenih dejavnosti občinska raziskovalna skupnost uspešno sodeluje z Gimnazijo Šentvid pri izvajanju znanstveno raziskovalnih nalog kot npr. Poročilo o raziskovanju Gameljščice, Tone Čufar insocialni realizem idr., ki so jih izdelali dijaki z men-torji - profesorji. Razširitev raziskovalnega dela OŠ bi bilo potrebno proučiti na nivoju mesta, ker gre pri tem za zagoto-vitev sredstev in kadra.