načrt Vzgojni Vzgoja, december 2019, letnik XXI/4, številka 84 27 V članku predstavljam možnost obeležitve pomembnih obletnic v srednji strokovni šoli, pri čemer sta pomembna dijakova samostojna izbira besedila in način predstavitve pred oddelkom. Dijakinje so pripravile govorni nastop za eno šolsko uro. Poleg pesmi, ki jih obravnavamo po učnem načrtu, so po svojem izboru predstavile tudi Župančičevo otroško poezijo. Kulturni utrip v srednji šoli Nevenka Tomšič-Iskra, prof. slovenskega jezika in književnosti, poučuje na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo (SŠFKZ) v Ljubljani. V šolstvu dela 27 let, ima naziv mentorica. Obeležitev pomembnih dni je za šolo velik projekt. T erja veliko dela: od iskanja dijakov, ki bi se želeli izpostaviti in pokazati svojo nadarjenost na določenem področju (glas- benem, plesnem, igralskem, literarnem) ter imeli željo nastopati pred vrstniki, do primernega prostora, v katerem bi gledalci, torej dijaki, varno spremljali ves program. Vse šole nimajo večnamenskega prostora za tovrstne prireditve, zato to rešujejo na različne načine. Tudi tako, da je prireditev izvedena in ponovljena večkrat. Srednja šola za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo zadnji dve leti obeležuje kulturni praznik tudi na drugačen način. Sloveni- sti smo želeli, da postanejo dijaki dejavni ustvarjalci tega praznika. Odločili smo se, da vsako leto ta dan obeležimo z drugim literarnim ustvarjalcem. V šolskem letu 2018/19 smo izbrali Otona Župančiča, saj smo na ta način želeli praznovati 140-le- tnico njegovega rojstva. Ker naša šola iz- vaja štiri strokovne programe (kozmetični tehnik, farmacevtski tehnik, zobotehnik in tehnik laboratorijske biomedicine), se nam, slovenistom, zdi, da se moramo še bolj potruditi, da naredimo vsebine zanimive. Marsikdaj nas dijaki presenetijo s svojo iz- virnostjo in pripravljenostjo za delo. Katalog znanja za srednjo poklicno šolo ima v svojem izhodišču zastavljeno, da di- jak najmanj enkrat v šolskem letu pripravi govorni nastop o poljubnem literarnem besedilu, pri tem pa upošteva zakonitosti govornega nastopanja, ki jih spozna pri jezikovnem pouku. V prvem in drugem letniku poročajo o prebranem besedilu, v tretjem ga tudi vrednotijo, v četrtem pa pri- merjajo dve besedili in ju ovrednotijo. Po učnem načrtu je obravnava Otona Žu- pančiča umeščena v tretji letnik. Štiri šolske ure so namenjene predstavitvi avtorja ter obravnavi pesmi Duma, Ti skrivnostni moj cvet ter Zvečer. Obeležitev kulturnega pra- znika je načrtovana eno šolsko uro pred 8. februarjem. Načrtovanje vsebin Z načrtovanjem vsebin sem začela decem- bra. Dijakom sem ponudila možnost za referat o življenju in literarnem ustvarjanju Otona Župančiča. V tem šolskem letu sem poučevala v drugem, tretjem in četrtem le- tniku. Zdelo se mi je smiselno, da v tretjem letniku ponudim za predstavitev pesmi, ki so predpisane po učnem programu, ravno tako se mi je zdelo koristno, da v četrtem letniku izhajamo iz že znanih vsebin, obe- ma dijakinjama, ki sta želeli pripraviti refe- rat, pa sem ponudila, da si sami izbereta še pesmi, ki so jima blizu, in te interpretirata glede na svoje razumevanje. V drugem le- tniku (takšen je bil tudi dogovor v aktivu) pa sem dijakinji pustila 'proste roke' pri iz- biri pesmi, želela pa sem, da izhaja iz otro- ške poezije. Z dijakinjami, ki so se odločile za govorni nastop, sem se dogovorila o poteku ure: predstavitev avtorja s slikovnim gradivom, interpretativna predstavitev ene od izbra- nih pesmi ter bralna predstavitev pesmi po lastnem izboru. Dijakinjam sem pustila čas za razmislek o vsebini in obsegu predsta- vitve, uporabi elektronskih drsnic ter zapi- skov za ostale dijake, da bi lažje sledili uri. Sledila sem njihovemu zbiranju gradiva in nastajanju naloge. Izbor besedil Zanimiv se mi je zdel izbor dijakinje iz drugega letnika, ki je imela več možnosti pri oblikovanju ure. Izhajala je iz otroške poezije in izbrala pesmi Otroci spuščajo mehurčke, Pismo, Ciciban – Cicifuj in Tri uganke iz zbirke Sto ugank. Svoj izbor je utemeljila s tem, da so ji te pesmi pre- birali starši in stari starši, uganke pa so v njej ponovno obudile otroško navdušenje. Posebej drag ji je bil spomin, povezan z dedkom, ki je vedno, ko je povedal pesem o ptici in Cicibanu, uporabljal različne gla- sove za ptico in Cicibana. Ostale pesmi je izbrala iz zbirk V zarje Vidove in Zimze- len pod snegom ter svoj izbor utemeljila. Iz zbirke V zarje Vidove (1920): pesem Joži Bercetu v spomin (pesem je namenil svojemu prijatelju in jo povezal z mislijo, da je življenje minljivo, a da smrt ni tako strašna); Gledam (primerjava narave – breze, smreke, hrasta – z družino in misel, da se v obeh okoljih počuti domače); Na razpotju (misel, da se človek vedno znajde Oton Župančič Zvečer Vsa tenka, vsa mirna je zarja večerna, da vidim zvezde skozi njo: nad kupolo mračno čez mesto temačno se tiho v loku svetlem pno. Golobov se dvoje med nebom, vodo je preneslo s perotmi blestečimi ... Dovolj si trpelo, kaj zahrepenelo, srce, si spet po sreči mi? načrt Vzgojni 28 Vzgoja, december 2019, letnik XXI/4, številka 84 na razpotju, pa vendar se »naše duše« ve- dno zlijejo s sanjami). Iz zbirke Zimzelen pod snegom (1945) pa ji je bil blizu citat na začetku pesmi Iz naših dni: »V spomin na tisti čas, ko sen je naš, kot zimzelen pod snegom, v tihi nadi se veselil pomladi.« V tretjem in četrtem letniku je predstavitev pesnika potekala na osnovi treh besedil: Ti skrivnostni moj cvet, Duma in Zvečer. Če prva in tretja pesem še dopuščata tudi svojo interpretacijo, pa je Duma zahtevna pesni- tev. Dijaki jo razložijo zgradbeno natanč- no, pri vsebini pa že potrebujejo učiteljevo pomoč. Obe dijakinji sta se pri svoji izbiri pesmi odločili za otroško poezijo iz zbirke Mehurčki. Ena je celo povedala, da se še spomni verzov: »Lenka se šeta, metla po- meta …« In tako se vedno znova potrjuje, da je stik z literaturo v otroštvu trden temelj za odnos do literature v kasnejšem času. Drugi, tretji in četrti letnik V tretjem letniku je dijakinja predstavila pesmi Ti skrivnostni moj cvet in Duma. V uvodu je omenila pesnikove sprehode z Matijo Jamo, slikarskim predstavnikom impresionizma, ki je pesnika uvedel v impresionistično doživljanje pokrajine. Pesem je navezala na njegovo prvo pe- sniško zbirko Čaša opojnosti, v kateri je pesem izšla in s katero je bil najbližje im- presionističnemu mišljenju, saj je polna umetniškega zagona in vitalizma. Pesem je povezala z značilnostmi Župančičeve- ga prvega obdobja ustvarjanja: s čustve- no vznesenostjo, poudarjenim subjekti- vizmom, ki se naslaja nad čutno lepoto in bogastvom lastne duše. Izpostavila je osrednji simbol – rožo mogoto, čarobno triglavsko rožo, ki ima čudežno moč in je simbol tako poezije kot ljubezni. Pri tej razlagi si je pomagala tudi z berilom Branja 3. Pesem Duma je postavila najprej v čas množičnega izseljevanja. Izpostavila je, da se »domovina z izseljenci širi v svet«. Pesem je vsebinsko razdelila na dva dela. Prvega je razložila kot prepletanje moške- ga in ženskega glasu, v drugem delu pa je izpostavila pesnika. Ženski glas je pove- zala z domovino, z idiličnim življenjem na kmetih. Ustavila se je pri metaforah »zelene poljane«, »pesem vetra in sonca«, »pesem srebrnih potokov in zlatih žit«, s katerimi ženska vabi moškega domov. Odgovor tej pesmi je moški glas, ki poje hvalnico novemu življenju, prihodnosti. Sledilo je glasno branje, in sicer tako, da je vlogi razdelila med sošolke. Po branju je zastavila vprašanje, kako so doživele žen- sko in moško pesem. Ženski glas se jim je zdel bolj poln domačnosti (nagelj), brez- časnosti in mirnosti, medtem ko je moški hiter, sunkovit, besedno bolj siromašen. Ta spoznanja je povezala tudi z dolžino verzov (ženska pesem ima daljše verze, moška kratke). V drugem delu pesnitve je izpostavila pesnikov spomin na lepoto pokrajine in mirno življenje v Beli krajini (obudi nekatere prizore iz mladosti: zani- miv se jim je zdel običaj na gregorjevo), hkrati pa tudi grozo, ki jo občuti ob tem, ko pomisli, da se ljudje odločijo za novo življenje nekje na tujem. S to razlago je napovedala drugi del pesnitve, ki jo je prebrala. V razlagi je najprej izpostavila simbol, ki se pojavi na koncu – simbol školjke. Ta del je povezala s pesnikovo bolečino, da domovina ne ponuja takih možnosti za razvoj kot tujina, ter vpraša- njem, ali se bodo naši izseljenci sploh vr- nili domov. Dotaknila se je tudi pesniko- ve želje, da bi morala domovina nuditi vse tisto, kar ima tujina. Dijakinja je v pesmi čutila vitalizem. Pesnitev se ji je zdela po- membna, razbrala je pesnikov odnos do naroda, domovine in slovenstva. Zdela se ji je globoka osebna izpoved. Pesem Zvečer je dijakinja 4. letnika najprej poskušala postaviti v prostor in čas. Vse- binsko in zgradbeno jo je razdelila na dva dela. Prvi del je predstavila kot impresijo večernega neba, drugega pa kot bežni let dveh golobov. Zunanje dogajanje je pove- zala z občutji lirskega subjekta. V prvem je tesnobno občutje razbrala iz metafor »kupola mračna«, »mesto temačno«. V drugem delu pa je metaforo »bleščeče peruti« povezala s hrepenenjem lirskega subjekta po sreči, ljubezni. S tem je ute- meljila, da impresija prehaja v refleksijo. V golobu je prepoznala simbol ljubezni, hrepenenja in upanja. Sošolkam je zasta- vila vprašanje, s katero pesmijo bi lahko primerjali Župančičevo pesem in zakaj. Primerjale so s Kettejevo pesmijo Na trgu (hrepenenje po ljubezni), Strniševo Ve- černo pravljico (motiv noči) in Rilkejevo pesmijo Panter (motiv ujetosti). Sklepne misli Govorni nastopi imajo veliko dobrih la- stnosti. Dijak se znajde pred vprašanjem, kaj je smiselno vključiti v šolsko uro, da bo ta učinkovita; kako predstaviti pesem, da bo zanimiva sošolcem (branje poezije in pred- stavitev vsebine); kako izdelati elektronske drsnice, da bodo vsebovale bistvene ele- mente in ne bo vse en sam tekst, ki ga dijak bere med svojo predstavitvijo; koliko vsebi- ne izbrati, da bo smiselno predstavljena v eni šolski uri; kako preveriti, da so sošolci usvojili nekaj osnovnih izhodišč, nakazanih v uri; kako predstaviti svoj referat čim bolj samostojno ter se ob opravljenem delu tudi kaj naučiti. Literatura • Ambrož, Darinka (idr.) (2011): Branja 3: berilo in učbenik za tretji letnik gimnazij in štiriletnih strokovnih šol, 1. izd., 2. natis. Ljubljana: DZS. • Srednje poklicno izobraževanje. Katalog znanja. Slovenščina (2007). Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobra- ževanje. • Župančič, Oton (1971): V zarje Vidove, izbrano delo št. 2. Lju- bljana: Mladinska knjiga. • Župančič, Oton (1970): Zimzelen pod snegom. Ljubljana: DZS. • Župančič, Oton (1972): Ciciban, prirejeno po 1. izd. iz leta 1932. Ljubljana: Mladinska knjiga. • Župančič, Oton (1919): Sto ugank. Ljubljana: Omladina. Oton Župančič Ciciban – cicifuj Ciciban teče v zeleni dan; ptičica znanka v goščavi vsak dan lepo ga pozdravi: »Ciciban, Ciciban, Ciciban, Ciciban, dober dan.« Ciciban, kaj pa je danes, čuj! Kaj ti to ptička prepreva? Po vsej dobravi odmeva: »Cicifuj, Cicifuj, Cicifuj, Cicifuj, fej in fuj!« Ciciban misli: »Zakaj Cicifuj?« Takrat si roke zagleda, pa se domisli: »Seveda. Danes se nisem umil še, fej, fuj, danes sem res Cicifuj!« Bister potoček se vije čez plan, preko kremenov se lije; Ciciban v njem se umije, ptička zapoje spet: »Ciciban, Ciciban, dober dan!«